57 poročilo in izbi ro brlo gov ter naravovarstvene pro bleme, ki so lahko s tem poveza- ni. Naj ne bo odveč opozorilo stro- kovnjaka, da sami nikoli ne obiskuje- mo med vedjih brlogov! Že pri brlo- gu smo videli sledi krempljev, na še več znakov prisotnosti velikih zveri pa smo naleteli na naslednjih točkah. Peš smo se podali skozi gozd ter na goz- Velike zveri Dinarskih gozdov (11. september 2010; strokovni vodja: univ. dipl. biol. Miha Krofel). Na sončno septembrsko soboto smo se člani Ljubljanskega geograf- skega društva in "simpatizerji" s štirimi kombiji podali po poteh velikih zveri. Z Vrhnike smo se povzpeli na visoko kraško planoto Menišijo, ki predstavlja se ver ni rob obsežnih dinar skih jelo- vo-bukovih gozdov. Miha Krofel, razi- skovalec z Biotehniške fakultete, stro- kovnjak za velike zveri, nas je spretno usmerjal skozi labirint gozd nih cest. Dinarski gozdovi slovijo po visoki sto- pnji biodiverzitete in nudijo zatočišče tudi volku, evrazij skemu risu in rjavem medvedu. Njihovo so bi van je na istem območju, ki vodi do edinstvenih med- vrstnih interakcij, lahko danes opazu- jemo le še v redkih gozdovih v Evropi. Večji del ekskurzije je potekal zno- traj lovišča s posebnim name nom Ljubljanski vrh. Strokovni vodja eks- kurzije je uvodoma predstavil osnovne eko loške in vedenjske značilnosti veli- kih zveri. Praktično je prikazal metode raz iskovanja velikih sesalcev v Sloveniji in rezultate najnovejših raziskav, ki so potekale tudi na območju Menišije. S pomočjo klasične telemetrije, metode, ki se redno uporablja v raziskavah ve- likih zveri, smo tudi udeleženci eks kur- zije skušali poiskati katero izmed košut, ki jih v okviru raziskovalnega projekta spremljajo na tem območju. Med ekskurzijo smo se ustavili na več lokacijah ter si ogledali mesta, ki jih velike zveri redno obiskujejo. Na prvi točki smo si ogledali brlog rjave- ga medveda v majhni kraški jami ozi- roma razpoki in spoznali značilnosti dnih vlakah in ob kalužah opazili sto- pinje v blatu, sledove kopanja, iztreb- ke in dlako. Videli smo celo ostanke košute, ki so jo minulo zimo upleni- li volkovi. Tu nam je Miha Krofel pred- stavil način lova volkov, njihov vpliv na divjad in funkcijo, ki jo volkovi s ple- njenjem opravljajo v naravnih ekosi- stemih. Jesenske ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva v letu 2010 … in v njem (foto: Bojan Erhartič)! Pred medvedjim brlogom… g e o g r a f s k i o b z o r n i k58 poročilo Sledil je vzpon na enega izmed ne- poraščenih vrhov Menišije, od koder smo imeli lep in zaradi po seb nega zornega kota ne nava den pogled na okoliške gozdove, na Cerkniško polje, Trnovski gozd, Idrijske grape in hribovje. Na vzpe tini smo si ogleda- li krmišče, ki služi za dopolnilno kr- mljenje rjavega med ve da, kjer pote- ka monitoring in od lov medvedov. Predstavljeni so bili pretekli in dana- šnji načini upravljanja z medvedi, raz- lični vidiki njihovega ogrožanja ter konflikti, ki jih imajo s človekom. Po krepkem počitku na vrhu in uži- van ju v sončnih žarkih, s katerimi je minula jesen zelo skoparila, smo se obogateni z novim znanjem vrnili v Ljubljano. Utrdbe 20. stoletja med Uncem in vrhom sv. Treh kraljev (9. oktober 2010; strokovni vodja Grega Žorž, Društvo mladih geo- grafov Slovenije). V obdobju med obema svetovnima vojnama so predvsem Francija, Italija, Nemčija in Češka zaradi obrambe ozemlja pred morebitnim napadom sosednjih držav na svojih obmejnih območjih gradile obsežne obrambne sisteme. Tovrstne gradnje, med ka te- rimi izstopa francoska Maginotova li- nija, danes sodijo med prvovrstno kulturno dediščino. Italija je ob svojih severnih mejah gradila t.i. Alpski zid (Vallo Alpino). Jugoslovanski odgovor nanj je bila Rupnikova linija. Nekateri odseki Alpskega zidu so potekali po slovenskem etničnem ozemlju, saj je po Rapalski pogodbi Italiji pripadlo obsežno območje zahodne Slovenije. Italijanski obrambni sis tem je bil bi- stveno obsežnejši od jugoslovanske- ga, ki je bil grajen po češkem vzoru. V Sloveniji so ostanki Alpskega zidu v slabem stanju, nič bolje pa se vse do nedavnega ni godilo mnogim vo- jaškim objektom na Rupnikovi lini- ji, za kar gre iskati razloge predvsem v vlogi L. Rupnika v 2. svetovni vojni. Zanimivo je tudi, da je pri nas v pri- merjavi z ostalimi naštetimi država- mi prisotno izrazito pomanjkanje slo- venskega stro kovnega izrazoslovja s področja tovrstnih utrdb. Mnogi vo- jaško ob ramb ni objekti iz obdobja med sve tovnima vojnama še danes niso zajeti niti v takšnih osnovnih do- kumentih, kot so na primer prostor- ski načrti občin. Jugoslovanski pro- titankovski bun ker na zahodni stra- ni magistralne ceste Vrhnika-Logatec je bil odkrit po naključju ob gradnji industrijsko obrtne cone v Zapolju pri Logatcu. Njegov dopolnjujoč del na vzhodni strani magistralne ceste v obliki utrd be s stolpom s katerim sta tvorila celoto, so zaradi gradnje omenjene cone po hitrem postop- ku porušili. Ob italijanskih utrdbah na Volovji rebri in Otoški dolini na Javornikih, velja za najbolj obsežno obrambno strukturo Alpskega zidu v Sloveniji utrdba na območju Unške koliševke. V petih podzemnih bojnih blokih je bilo prostora za vojaško posadko, ki je štela prek 240 vojakov. Kot ostale tovrstne utrdbe so jo zgradili grad- beni delavci z juga Italije, ki so v času gradnje živeli na gradbišču. Tja so jih, da si ne bi zapomnili lokacije, pripe- ljali in odpeljali ponoči. Po italijan- ski kapitulaciji je nemška vojska raz- strelila vse nadzemne dele utrdbe. Podzemni del utrdbe s stotinami me- trov hodnikov in mnogimi so ba na- mi je prehoden še danes. Poplavljeni del utrdbe pri svojem šolanju upo- rabljajo jamski potapljači. V Kovačevem hribu, ki leži 1 kilome- ter jugozahodno od Godoviča ob regio nalni cesti med Godovičem in Črnim vrhom, je nedokončan žele- zniški pre dor, ki naj bi Logatec pove- zal z Vipavsko dolino. Kljub temu, da v Mestnem muzeju Idrija hranijo načrt celotne železnice, je na kartah v me- rilu 1:25.000 nedokončan železniški predor označen kot rudnik železa, na kartah v merilu 1:50.000 pa kot jama. Prvi načrti za železnico so bili narejeni že konec 19. stoletja, z gradnjo pa so odlašali zaradi pomanjkanja sredstev. Udeleženci ekskurzije na strehi italijanske utrdbe v Podroteji (foto: Primož Pipan). 59 poročilo V začetku 1. svetovne vojne so ruski vojni ujetniki za oskrbovanje avstrijskih sil na Soški fronti, med Logatcem in Idrijo zgradili ozkotirno železnico ime- no vano Feldbahn. Zaradi vojaških po- treb so začeli graditi še železnico proti Ajdovščini. Po premiku fronte s Soče na Piavo v oktobru 1917, se je njena gradnja ustavila. Po 1. svetovni vojni so Italijani godoviško stran nedokonča- nega predora zasuli in zamaskirali ter v njej zgradili bojni blok, ki je bil ena izmed klju čnih točk v sistemu italijan- ske obrambe v okolici Godoviča. Še danes so v celoti ohran jene železna kupola, luknje in kanali za komunika- cijski sistem fotofonike ter luknje za odvodnjavanje utrdbe. Kakovost beto- na, ki so ga Italijani uporabili za gra- dnjo utrdbe je bistveno boljša od ti- stega, ki je bil za gradnjo predora upo- rabljen med 1. svetovno vojno, za tla- kovanje pa so uporabili celo teracco tlak. Poglobljeno je utrdbe ob nekdanji Rapalski meji v Sloveniji v svojih delih popisal Aleksander Potočnik Jankovič. Kraški rob - po Tigrovski poti preko Bržanije v Istro (6. november 2010; strokovni vodja uni. dipl. geol. Franc Malečkar). V prvi polovici 20. stoletja je bila Ocizla samostojna občina, ki je spa- dala pod Upravno enoto Dolina v današnji tržaški pokrajini. Kasneje se je sedež občine preselil v Klanec pri Kozini, po izgradnji nove magistral- ne ceste do Kopra pa v Kozino, kjer je še danes. V okolici Ocizle je špor- tno, kulturno in turistično društvo "Zveza", ki je bilo leta 1999 ponovno ustanovljeno v spomin na tigrovsko dejavnost v obdobju pod fašizmom pred drugo svetovno vojno, uredi- lo Tigrovsko spominsko krožno pot. Ta obiskovalca popelje po tamkaj- šnjem stiku apnenca in fliša, ki v oko- lici Ocizle s ponori v Korošci pred- stavlja miniaturno različico Rakovega Ško cjana. Ponori v Korošci, v dolini za hod no od vasi Ocizla in Beka so bili prvič opisani že leta 1900 v revi- ji "Alpi Giulie". Pomembnejše naravne znamenitosti so 40 metrov globoko in 50 metrov široko ponorno brezno Ocizelske jame, katerega dno je do- segljivo skozi bližnji Blažev spodmol, 78 metrov dolga in 26 metrov globo- ka Maletova jama v katero pada 15 metrov visok slap ter največja, 1027 metrov dolga in 73 metrov globoka Miškotova jama, katere vhod leži pod sedem metrov visokim in štiri metre širokim naravnim mostom. Grad Socerb je nastal v 11. stoletju na osnovi rimske stavbe, kot eden v nizu utrdb na prehodih med Kraš kim robom in Istro. 300 metrov vzhodno od gradu Socerb leži Sveta jama, v katero se je po legendi v 3. st. iz Trsta zatekel sveti Socerb in v njej kot pu- ščavnik prebival dve leti. 231 metrov dolga in 44 metrov globoka jama z vhodom v udornici, je edina turi- stična jama na Kraškem robu, v svoji vhodni dvorani pa gosti edino "jam- sko cerkev" v Sloveniji. V spodnjem delu jame so ostanki vrat in klinov za obešanje oljenk, ki so služile za raz- svetljavo nekdanje vinske kleti, ki si jo je, tako piše Valvasor, v tem delu jame uredil bližnji grof. Jama s katero upravlja Jamarsko društvo Dimnice iz Kopra je za obiske brez predho- dne najave odprta vsako ne del jo ob 14. uri. Po kraškem robu smo se po kolovo- zu utrjenim s šališem spustili v valo pri Kastelcu. Od tam smo se skozi steljnik; gojen hrastov gozd, ki je bil tako kot bližnji protivetrni borov nasad močno poškodovan med gra- dnjo avtoceste zaradi ureditve de- ponije izkopanega materiala, po pla- ninski poti spustili do Ospa. V zatre- pu Osapske reke smo se povzpeli v vhodni del vokliškega izvira Osapske jame z ostanki taborske utrdbe in ukrivljenimi stalagmiti. Vabljeni, da se nam na prihodnjih ekskurzijah pridružite tudi Vi. Foto- grafije z ekskurzij si lahko ogle da te na: http://www.lgd-geografi.si/, kjer je objavljen tudi program ekskurzij za pomlad 2011. Primož Pipan, Bojan Erhartič Udeleženci in strokovni vodja ekskurzije Franc Malečkar med razlago pred cerkvijo sv. Križa v Kastelcu (foto: Primož Pipan).