Politični ogled. — Državni zboc še sicer ni sklican, toda vzdržuje se glas, da se bo to gotovo zgodilo med 15. in 20. oktobrom, Vlada iii nemškonacionalna večina se bosta težko ustavljali sklicanju že zaradi uradništva, To postaja vedno bolj nevoljno, ker se ga zaradi zvišanja plač vlefie že več let za nos, a zgodi se pa nič. Nemški poslanci se pri vladi pritožujejo, da jim uhajajo uradniki vsled te nezadovoljnosti v socialnodemokraški tabor, To bi se reklo, da so nemški uradniki zaradi zvišanja plač zmožni izpremeniti tudi svoje politično prepričanje. Da bi imeli mi Slovenci kaj denarja, bi si laliko Nemce kuoili. — Štajerski deželni zbor. Pogajanja za delazmožnost našega deželnega zbora se še vedno nadaIjujejo. Kadar stranke menijo, da so že vsi mostovi razdrti, najde še cesarski namestnik vedno desko, ki jo položi čez prepad, da bi si nasprotna tabora prišla bližje. Danes, dne 2. t. m., ima Slovenski klub deželnozborskih poslancev zopet v Mariboru posvetovanje o na novo mu predloženih predlogih za delazmožnost deželnega zbora. — Kranjski deželni zbor. Celo leto so se liberalci širokoustili, da bodo držali z našimi poslanci hud obračun, ko se bo zopet sklical deželni zbor, Dne 24. septembra se je res zopet sešel kranjski deželni zbor, toda obračun so imeli naši poslanci z liberalci in ne narobe. Najprej se je označila gonja proti Ljudski posojilnici, češ, da pri njej ni varen denar, kot čisto navadna liberalna lumparija. Liberalci so po izjavah deželnega glavarja in predsednika, da jamči za Ljudsko posojilnico cela dežela, zlezli pod klop. S par pohlevnimi medklioi so vtaknili liberalci blamažo (osmešitev) v žep. Nato je prišel drug obračun. Liberalci so pred zasedanjem lagali okoli, da so se niorala ustaviti dela na Završnici, kjer gradi dežela velike električne naprave. Deželni glavar je pa izjavil, kar je itak vsak vedel, ki je hodil ali se vozil immo Završnice, da se dela nadaljuiejo in se niso ustavila. Deželni odbornik dr, Lampe pa je dokazal, da je tudi nadaljna trditev, da je deželni odbor naredil z nekim Tomažem Pavšlarjem kupno pogodbo zaradi električnih naprav ob Savi, le laž in obrekovanje. Toraaž Pavšlar je bil prej naš pristaš, a sedaj ko ne more narediti ,,kšefta", je prestopil k liberalcem. Zato je dr. Larape trdil, da je Pavšlar s krivim pričevanjem pred sodišfiem v zadevi Glavne posojilnice napravil vsprejemni izpit za liberalno stranko. Prl teh besodali so kajpada liberalci skočili vsi v zrak, kajti čutili so težo dr. Lampetovih besed. Kričali so: „0značil nas je za krivoprisežnike!" In naredili so tak hrušč in trušc, da je moral deželni glavar prekiniti sejo. Ker se je med liberalci posebno grdo vedel poslanec Ribnikar, so ga iz ene seje izključili, in tudi liberalni poslanci so glasovali za izključenje. Ko so voditelju kranjskih liberalcev, dr. Tavčarju, očitali, kako lažnjivo in neotesano pišejo o deželnih zadevah liberalni listi, je zamahnil in vzdahnil: ,,Kaj cajtenge!" Iz tega se jasno razvidi, da celo najodličnejši ]iberalci ne držijo nič na svoje časnike, — Visold vojaški krogi. V teh krogih se je letos zgodilo več zanimivosti. Pri manevrih na Ceškem sta si stala nasproti general Aufenberg in general Brnderman. Aufenberg je bil naš prejšnji vojni minister in v odločilnih krogih ni vžival več polnega zaupanja. Zato so mu pri letošnjih manevrih dali najvišje poveljstvo čez eno armado ter mu postavili nasproti kot nasprotnika generala Bmdermana, ki velja kot edon najbolj zmožnih avstrijskih generalov, Toda Anfenberg je tako dobro manevriral, da je vjel celo Brudermanovo armado, zato še sedaj ne bo šel v pokoj. Pač pa se govori, da bo kmalu stopil v pokoj sedanji načelnik generalnega štaba, Konrad Hecendorf. Navajajo se za ta namernvani korak različni vzroki, kar je znamenje, da se za pravi vzrok ne ve. Pravijo, da gre v pokoj zaradi starosti, ali zaradi npsporazumljenja s prestolonaslednikom pri letošnjili manevrili na Ceškem, nadalje zaradi vohunov Redla in Jandriča itd, Prihodnji dnevi bodo pokazali, ali Konrad Hecendorf sploh gre v pokoj in če gro, se bo gotovo tudi izvedelo za pravi vzrok. — Neraška kmcčka zbora preteklo nedeljo sta se tako-le obnesla: Panfiev sliod v Št, Mihaelu se je sicer vršil mirjio, le čez klerikalizem se je zabavljalo prav po liberalnem uzorcu. In vedno šo nekateri Nemci mislijo, da je Panc krš8anski socialec. Tudi štajerskoga deželnega zbora so se spomnili ter hočejo imeti ali delo ali razpust. Nove žolje to niso! V Gradcu pa je bil kmečki zbor bolj buren. Na sliod so prišli tudi socialni demokratje ter motali v predsed- stvo shoda vrčke, kupice, krožnike in kar so dobili v roke. Shpd se je moral prekiniti in še-le, ko so kmetje soclje,natepli in jih postavili pod milo nebo, se je zborovaiije lahko nadaljevalo. Na sliodu je govoril tudi mariborski Francelj Girstmaver, ki sicer ni kmet, najmanj pa vzoren kmet, vendar je tokrat povedal resnico, ko je trdil, da je nemško časopisje sovražno kmetu. To mi že dolgo trdimo, a Girstmayerjev ,,Stajerc" take trditve zanikuje. Le kadar so sarni med seboj, si nemški gospodje povedo resnico. — Nove vojaške zahi«ve. Vojna uprava zahtera zvišanje rekrutnega kontingenta (števila) za 40,000 mož ter obsežno preustrojbo artiljerije, zlasti pa trdnjavskega topništva. Vprašanje denarnega kritja naj se po nazorik vojaških krogov reši tako, da se vzamejo potrebne tozadevne svote iz blagajniških preo stankov. — Glede vojaškega proraSuna, ki bo predložen delegacijam, se zatrjuje, da bo obsegal za prvo polletje 1914 prilično 250 milijonov stroškov za armado, torej 25 milijonov ve6 nego lani, in 38—40 milijO' nov za mornarico; poleg tega pa pridejo še nove izredne zaliteve za zgradbo ladij, ker je dosedanje tozadev.no izredno posojilo v znesku 312 milijonov že izčrpano. Delegacijam bodo predloženi tudi rafiuni, koliko je stala Avstrijo zadnja mobilizacija, — Napadalec na lirvaškega komisarja Škrleca, Stefan Dojčič, je bil dne 25. septembra v Zagrebu obsojen na 16 let težke ječe. Predno so odpeljali obtoženca iz sodne dvorane, se je obrnil k poslušalcem in poslušal: ,,Živela Hrvatska! Živela svoboda lirvatskega naroda!" Nato k sodnikom: ,,Za menoj pridejo drugi. Iz Amerike bodo prišli in doko.nčali moje delo!" — Ta dogodek priča, da preveva hrvaško ljudstvo hud gnjev zoper svoje zatiralce Madžare in madžarone. — Na Balkanu. Boji med Albanci in Srbi so hujši kot se je prvotno domnevalo, Albanske čete, ki so pravzaprav podobne roparjem, napadajo srbska in črnogorska sela, pobijajo ljudi, oropajo vse, kar jim pride pocl roke, in zopet izginejo. Albanci se ne bo rijo kakor druge armade, v skupni celoti, ampak so razdeljeni na cete po 500, 1000, 3000 ali največ 10,000 mož. Albancem poveljuje znani hajduk Isa Boljetinac« Oboroženl so Albanci z najboljšimi moderpimi puškami. Od Dibre so se obrnile albanske 6ete proti severu in vzhodu, Požgali in razdjali so Albanci 23 srbskih vasi. Kamor pridejo albanske čete, požgejo ^7sa sela, prebivalstvo pa pomorijo. Stralioviti so bili boji pri vasi Galifinik, vzhodno od Dibre, Albanci oblegajo mesto Prizren. Srbska posadka v mestu znaša samo 2800 mož, Albanska oblegovalna armada šteje dOOO mož. V mesto prebiva tudi mnogo Albancev, kateri iz svojih hiš streljali na srbsko vojaštvo. — Albanci nameravajo, ka^kor kaže gibanje čet, udariti proti Skoplju in Bitolju. Glavna albanska sila stoji med Dibro in Strugo. Pri Kifievem, Strugi in Djakovici so zadnje dni Srbi Albance premagali. Na srbski strani je 300 mrtvih in 500 ranjenili. Albanske izgube so pa še mnogo veSje. Iz Srbije prodirajo dan za dnevom nove vojaške čete na albansko mejo. Ves osebni iii tovorni promet na železnici na jugu je ustavljen, — Turki in Grki so se začeli močno prepirati. Turčija se upira, podpisati končni mir med Grško in Turčijo ter zahteva za-se otoke Kios in Mitilene, ki pripadajo po londonski pogodbi Grški. Iz Aten poročajo, da se Grki pripravljajo, da udarijo z nova nad Turke. Torej grško-turško prijateljstvo ni dolgo držalo. — Hlnavski Francozl. Na Francoskem se vedno bolj množijo glasovi, da je treba stopiti zopet v zvezo s katoliško cerkvijo. V Parizu so imeli te dni obrtniki in tovarnarji sestanek, na katerem so izjavili, da se naj vlada zopet pobota z Rimom in naj da cerkvi zopet stare pravice nazaj. Ministrski predsednik pa je izjavil, da na to ni jnisliti, pafi pa hoče skrbeti za to, da se nasprotstva med katoliško cerkvijo in Francijo ublažijo. — Mornariški minister Baudin je izdal odlok, da se francoske vojne ladje in mornarji udeležujejo v tujili pristaniščih katoliških cerkvenih slavnosti. Minister izvaja, da gre za staro spoštljivo navado. Znano je, kako streže nemški cesar katoličanom v Palestini, da jih pridobi za-se; ravno tako gore6i so tudi Italijani v svojih naselbinah. Francija, ki je za svoje krščanske naselbine toliko storila in je lahko na svojo zgodovino ponosna, ne sme radi predsodka in liberalne nestrpnosti svojega stališSa v tujini omajati. — Tako delajo liberalni Francozi iz dobičkarije. Doma pa zatirajo katoli5anstvo, kar se da. — Preteča vojska med Kitajsko in Japonsko. lz Pekinga poroSajo, da je japonski poslanik opozoril kitajsko vlado, da dosedaj Japonskaše ni spre.jela zadoščenja za umorjene Japonce v Nankingu. Ce Kitajska v 3 dneh ne ustreže japonskim zahtevam, si bo Japonska sama polskala pravico. Deset japonskih vojnih ladij z moštvom za izkrcanje čaka pred Nankingom za uspeh tega ostrega pogoja,