927. štev.
V Ljubljani, tetrtek dne 16. Juliia 1914.
Leto III.
Posamezna Številka „Dneva“ stane 6 vin.
„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. — Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1'70 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ celoletno 22 K, Četrtletno 5‘50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja upravnišlvu.
Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". •*.
Telefon Številka 11«.
Neodvisen političen dnevnik.
Posamezna številka „Dneva“ stane 6 vin.
Oredniitvo in upravniStvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica M i.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Tisza o položaju.
Češki glas o sokolskem zletu. — Hrup v bolgarskem sobranju.
»češke Slovo« prinaša sledeči ©klic:
Ljubljanski zlet ie prepovedan. — Slovensko Sokolstvo ima škode 150.000 K.
Naše priprave za Brno so ravno dospele do vrhunca in vsakemu so se od radosti svetile oči — ko se je naenkrat med priglasi pojavil žalostni glas Iz Ljubljane. Velik del naše radosti se je odtrgal — in obšla nas je bolest. Upali pa smo. da se posredovanje posreči — in tako smo se peljali v Brno. Štirinajst dni je po zletu v Brnu in mi smo si deloma oddahnili. V tem času nas je polnila sladka nada, da pohitimo v Ljubljano, ko je prišla naenkrat predvčerajšnjim — kakor strel iz topa — nova vest. da je zlet definitivno prepove-gan — ne da bi bili zato podani razlogi, in ne glede na to, da se ]e zlet prej obljubil in da grozi zdaj »Zvezi« finančna katastrofa . . .
Zleta v Ljubljani torej ne bo. Iz nagrmadenih jeznih oblakov, katerih groza se vali nad glavami Slovanstva že od balkanske vojne — je treščilo v Sokolstvo. Mislimo, da ni treba našim čitateljem dokazovati, da se to ni zgodilo slučajno.
Udarec pa ni dosegel samo slovensko Sokolstvo — njega se le tika v prvi vrsti.
Zato pričakujemo, da srca vseh Slovanov in Sokolov globoko občutijo to brezobzirnost in da se v vseh budi zavest, da ie treba bratom moralno in dejansko pomagati!
Bodisi, da je prepoved delo nemškega nasprotstva ali pa uspeh maščevanja izdajalskih slovenskih klerikalcev — v tem trenutku ie le ena pomoč, In ta ie denarna. Provzroči-
telji prepovedi se bodo že počasi razkrili.
Za pomoč prosimo v tem trenutku. Nastop proti Sokolstvu se tiče v prvi vrsti nas Čehov, ker Je tu zibelka sokolske misli, zato ie naša dolžnost, pomagati narodu, ki ie nam tako blizek in kulturno tako visoko, da s svojo malo četo brani domovino pred dvema surovima sovražnikoma.
Nečemo sicer siliti na to, da se uvede kronski dar v češkem sokolstvu. Zanašamo se na plemenitost češke duše. Naj vsak, ki se Je pripravljal na zlet v Ljubljano, potem Sokolstvo in naša Javnost sploh, po svoji možnosti pripomore, v kolikor želi biti deležen pri tej bratski pomoči.
Pomoč ie nujno potrebna, sicer se zna zgoditi Zvezi, kakor v hrv. Savezu. Mi, ki poznamo slovensko voljo do življenja in krepko slovensko mladino, ne sinemo tega dopustiti. V tem trenutku gotovo mislijo na nas, kaj jim svetujemo.
Dajmo vsak, kolikor kdo more, dajmo hitro in zatirani Slovenci, katerih usoda }e mnogo hujša od naše, bodo razumeli, da ie v trpljenju njih zmaga. Skrbite, da se geslo »Češka pomoč Slovencem« razširi med naš narod. Za vse davore vam bomo hvaležni.
Doneske sprejema administracija Č. S.
Tako piše »češke Slovo«, glasilo nar. soc. stranke. Inicijativa jo prišla iz vrst čeSkega občinstva, kaj bo storila Č. O. S., še ni znano. Tudi »Slov. Sok. Zveza« bo šele sklepala o tem, kako se bodo pokrili dosedanji Stroški za zlet.
Ne moremo v tem trenutku dru-zega, kakor bratsko stisniti bratsko češko roko, ki je poslala javnosti ta poziv. Čehi se zavedajo nesreče, ki nas je zadela. Naš narod jim bo za to pomoč v teh težkih časih gotovo hvaležen.
»Češke Slovo« pa je dalo tudi nam vsem najboljši zgled. Mi sami
moramo pokazati, da se zavedamo, kaj nam je Sokolstvo, in da smo pripravljeni na vse žrtve. Prepričani smo. da se bodo takoj začele nove zbirke za fond, da se bodo pokupili zletni znaki, da bodo v bližnjih dneh po vseh naših lokalih visele Sokolske diplome in da bo vsak, ki se ie pripravljal na zlet, daroval svoj delež. Verujemo v to slovensko zavednost in smo prepričani, da se bo pokazala pred svetom kot opravičeno in nepremagljivo!
•v
nurp i nn.
(Iz govora tov. Mraka.)
Da se slovenske železničarje namenoma odriva od službe, za to je najboljši dokaz način, kako se proti slovenskim prosilcem postopa pri skušnjah. Dočim dobodo nemški prosilci otročje lahke naloge, se daje slovenskim take, da bi jih niti kak dobro naobražen Nemec ne zmogel. Za take slučaje imamo več kot eden dokaz v rokah.
Pa ko bi že samo to bilo. Nemški uradniki tudi na vso moč šikanirajo slovensko železniško osolije. Vsem Vam je znano, da je izdala generalna direkcija nalog, da se sme premeščati samo tiste, ki niso s premestitvijo materielrio oškodovani. Če dokažejo, da so pri tem premeščanju škodo trpeli, jim je dovoljeno premestitev prošnje preprečiti, ali pa vsaj preložiti. Pred kratkim je šla soproga slovenskega železničarja, ki Ima dva sinova na gimnaziji, prosit, da jih puste v Mariboru. Uradnik pri generalni direkciji na Dunaju pa, ki jo je sprejel, ji je cinično odgovoril: »Kdo Vam je pa rekel, da morajo Vaši sinovi študirati? Pa naj se rokodelstva učijo.« (Ogorčeni medklici.) Seveda: Nemcem nasproti so kulantni na vso
moč! In kaj se je zgodilo pod prejšnjim postajenačelnikom na Pragerskem? Nekega dne je odsIovH kar 12 slovenskih delavcev, češ, ni dela. Takoj za tem pa je pisal kornemu poveljstvu v Gradec, da delavce potrebuje in, da morajo biti Nemci. Ta nestrpnež je bil sicer premeščen v Gradec, a ne morda, ker je Slovence zatiral, pač pa, ker si je drugače dovolil na Pragerskem kot načelnik marsikaj, zlasti se ve o njegovih orgijah pri vinu in šampanjcu, ki jih je na Pragerskem držal z drugimi vred. Sedanji načelnik je isti zagrizenec, samo, da je na zunaj bolj previden. Pragerskim socialnim demokratom je vse to znano in vse že navedeno so sami vedeli, a kot delavski zastopniki se za slovenske delavce niso hoteli potegniti, naravno, ker so Še bolj nemško nacionalno zagrizeni kot Nemci in se zato boje, potegniti se za Slovenca. Nemški nacionalci nam vsaj v obraz povedo, da so naši sovražniki, socialni demokratje pa se hlinijo, da so naši prijatelji. V Celju so sodrugi črez par mesecev iz svojih prostorov slovenske socialne demokrate ven vrgli, češ:	Celje	je
nemško mesto! Ali so to prijatelji slovenskega delavstva. (Pfuj-klici.) Tudi so ravno socialni demokrati napovedali Slovencem bojkot. Vedno in vedno nam sodrugi obetajo vsemogoče, storiti pa nočejo prav nič. Če bi nanje čakali, bi čakali gotovo do sodnega dne. V svoji mednarodni nestrpnosti gredo še celo tako daleč, da so n. pr. v Mariboru pačili svojim slovenskim tovarišem njih slovenska imena z nemškim pravopisom !
Marsikateri železničar Slovenec je že pristopil k »Reichsbundu«, ker se nadeja, da bo tamkaj bolje shajal, ker se s takim korakom prikupi nemškemu uradniku. Saj imamo tu na glavnem kolodvoru uradnika, ki se dela hudo užaljenega, če si kdo upa dvomiti o njegovi nacionalni nepri-stranosti. Če pa dobi ta gospod v roke slovensko pisano listino, pa se takoj stogoti, češ: »Hat schon wieder ein Windischer geschrieben.« In kako je dejal nemški uradnik dne 28. m. m. ko je videl Sokole?: »Dlese Bagage solite man nlederschlagen« --- »Pobiti bi morali to sodrgo!« To je storil menda za to, ker" so »Sokoli« dali južni železnici toliko izku-piti!
Toda čim večji je pritisk na nas, tem hujši je tudi odpor. Sarajevski
dogodek, ki ga tudi mi najodločneje obsojamo — tudi iz jugoslovanskega stališča — nam gotovo ne bo nič dobrega prinesel. Ta dogodek seveda izrabljajo naši »kulturni« Nemci z vso svojo nemškonacionalno hudobijo in delajo nas sokrive tega dejanja. Saj ve ves svet, da sta n. pr. Redi in Oberdank bila — Nemca! In Eulenburg?! Toda: Bodimo boljši od Nemcev in ne rabimo proti njimi istega orožja! Principi itd. so izrodki, in zato je nesramno, delati nas žanje odgovorne.
Naj divjajo ti »kulturni« Nemci proti nam kakor hočejo — naša vest je mirna In čista, To pa, za kar se potezamo In za kar delamo, je pravično. Mi delamo za naše Interese In za naš narod. Vse drugo, kar se nam podtika, z gnusom zavračamo. Naše orožje v tem boju je popolnoma pravično, tudi nasproti Nemcem, zato pa gremo v našem delu In stremljenju mimo njih in vsega, kar nam mečejo pod noge, ne oziraje se na desno in levo, ali navzgor. Vzdržali smo doslej In bomo še tudi v bodoče. Niso nas strli speče, nas ne bodo tudi ne bdeče in zdrava ideja mora zmagati. In jugoslovanska Ideja je na zdravi podlagi in zmagala bo, pa naj nas potem mečejo v ječe, vklepajo v verige ali pa obešajo! (Burno pritrjevanje.)
Kadar bodo gg. prišli do spoznanja, da gre Slovencem — slovensko, Nemcem pa nemško, takrat bo prenehal tudi naš boj. Dokler pa se premešča n. pr. v Knittelfeldu železniške uslužbence (uradnike) samo zato, ker govore češko med seboj, toliko časa bomo tudi mi stali neizprosni Kdaj so še iz Ljubljane premestili nemška uradnika, ker sta med seboj nemški govorila? Še nikoli! (Klici: Tako je!) Na slovenskih tleh mora biti Slovenec gospodar, na nemških pa nai bo Nemec. To je za’ton narave — In naša pravica!
Ne strašite se! Mi smo »a pravi poti in po njej poidemo dalje, neizprosno. nevzdržno. In ker vedo, da smo na pravi poti za svojimi cilji, samo za to nas preganjajo. Pojdimo ponosno to pot — pod svojo zastavo! To bo najboljši odgovor na nemško-nacionalna izzivanja in faloterije na slovenskih tleh!
Burno priznanje je sledilo gospodu govorniku za izvajanja.
Nam pa je bil tudi ta shod dokaz, da narašča v Mariboru narodna slovenska zavednost.
ff*	B ===== V stedtelio 19. Jiillia welika celodnevna =====
SOKOL I. iavna telovadba in veselica
*aapr	m	m	v	senčnatem	vrtu	nasproti kavarni Evropa. Začetek dop. ob poS 9«, pop. ob p©8 3.
LISTEK.
M. ZEVAKO:
Visoka pesem ljubezni.
Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.)
. ‘Molitvenik je, madam, preko-ristna rec za vsako dobro katoličanko; zlati m srebrni okovi so pravo umetniško delo. Da izvrši svoj namen, ga je treba samo prelistati.«
»Ivana AlbreŠka je protestantka,« ga je prekinila kraljica. »Kaj pa
ta broša?«
»Prelestna igračica. Samo težko
jo je zapreti.*
»In —?«
»In lahko se zgodi, da se zbode v prst, kdor jo hoče zapreti s silo. jVbod je neznaten, ali čez teden dm se razvije iz njega temeljito zastrupljene krvi.«
»Ne. Pa ta skrinjica?«
»Vidite, madam, podobna je vsem drugim skrinjicam na svetu, le s to razliko, da jo je cizeliral slavni zlatar in da je od suhega zlata; kot darilo je v resnici kraljevska. Je pa tudi še druga razlika. Odprite jo, madam.«
Katarina jo je odprla brez najmanjšega obotavljanja. Vsakdo razen Rudžierija bi se bil zdrznil ob tem
dokazu neomejenega zaupanja; toda Rudžieri ga je bil vajen.
»Vidite, madam,« je povzel astrolog, »notranjost te skrinjice je prevlečena z lepim kordovanskim usnjem...«
»Vidim,« je rekla kraljica. »In?«
»In, madam, to kordovansko usnje, ki je že samo za se umetnina, strojeno po tajnih načinih arabske fabrikacije — to usnje je vrhu tega še rahlo parfumirano, kakor se lahko prepričate.«
Brez obotavljanja je poduhala Katarina ambrovo vonjavo, ki se je dvigala rahlo iz notranjosti skrinjice.
»Duhati to vonjavo je docela ne-opasno,« je povzel astrolog. »Ako pa se dotaknete tega usnja ali ako pustite svojo roko dovoli časa — recimo, eno uro — v skrinjici, prodere-Jo tvarine, s katerimi je napojeno, skozi kožne luknjice v vašo kri, in čez tri tedne vas popade mrzlica, ki vas zadavi najdalje v treh ali štirih dneh.«
»Izborno. Toda kakšen vzrok bi me mogel napotiti, da bi držala roko eno uro v skrinjici?«
»Ako ne gre vaša roka h kordo-vanskemu usnju, ali ne more najti usnje vaše roke? ... Vzemite to skrinjico, pa ji dajte kak namen ...«
Pogledal jo je zlokobno.
»Lahko bi na primer spravili vanjo Šarpo, s katero si ovijate vrat, ali rokavice, ki si jih natikate na roke. Ako leže šarpa ali rokavice v skrinjici, zadobe isto inoč kakor usnje
samo. Šarpa za vašim vratom in rokavice na vaših rokah bodo verne nosilke smrti, ki sem jo zaprl v to dragoceno skrinjico.«
»Bogme, to je mojstrsko delo,« je zamrmrala kraljica.
Rudžieri se je vzravnal. Ta beseda je bila njegovemu ponosu vredna nagrada za dolgotrajno znanstveno delo.
»Da,« je potrdil, »to je najboljše, kar sem napravil doslej. Dolga leta . sem iskal sestavin, ki se vsede v usnje kakor lernejski otrov v Nesovo srajco; prečul sem noči brez števila, v neprestani nevarnosti, da se otru-jem sam ob iskanju te esencije, ki učinkuje po dotiku, ne po duhu ali s tem, da bi jo zavžili. Tu ni nobene vidne rane, po kateri bi se dalo uganiti, odkod je prišlo zlo; tu ni sadu, ki bi ga trebalo snesti, niti pijače, ki bi jo trebalo piti. V to mogočno skrinjico sem zatvoril smrt kot pokorno deklo, nemo in nevidno, ki je ni moči spoznati. Vzemite jo, kraljica, vaša je.«
»Vzamem jo!« je dejala Katarina.
Skrbno je zaprla skrinjico in jo vzela k sebi. Podržala jo je za hipec z iztegnjenimi rokami v višini svojih oči in zamrmrala:
»Božja volja je!«
Ali ie bila to komedija? Morebiti! Zakaj kraljica je bila nenavadna komedijantka. Morda pa se je razodeva! v besedah te ženske tudi nezavesten fanatizem, sanjajoč o straš-
nem klanju, ki naj bi utrdilo na novo carstvo božje na zemlji.
Katarina in Rudžieri sta zapustila laboratorij. Učeni astrolog je pred odhodom skrbno zaklenil svojo vitrino. Kraljica je spala tisto noč v svojem dvorcu. Zatisnila je oči vsa srečna in pomirjena, smehljaje se tako brezskrbno kakor že dolgo ne.
IV.
V imenu kralja.
Drugi dan potem, ko je našel Franc Monmoransiški svojo hčer in bivšo soprogo, je bil vsem prebivalcem hiše v ulici Monmartre dan pokoja.
Maršal je čutil, kako se mu širi srce od raznovrstnih občutkov. Ves vzhičen je gledal skrivoma svojo hčer, ponavljaje si venomer vprašanje, ali more živeti še kje na svetu tako ljubko bitje? Glede. Ivane pa se mu je utrjevalo prepričanje, da jo tare samo hipna kriza in da ji vrne sre~ ča ne le razum, marveč tudi telesno zdravje. V časih se mu je zazdelo, kakor bi videl v njenih blaznih očeh zarjo uma, dramečega iz sna. Toda če bi bil mogel izmeriti prepad, ki ga je bila izkopala bol v tej duši s počasno sigurnostjo kapljice, ki dolbe svoj rov skozi trdo skalo, bi bil morda spoznal, da ni moči zasuti tega prepada.
Ali on se je silil verovati v njeno ozdravljenje.
Včasih je pomeril blaznico s plahim pogledom in rekel sam pri sebi *
»Kadar se ji vrne razum, kako naj ji takrat pojasnim, da sem se oženil? Mari ji ne bi bil moral ostati zvest, tudi če sem smatral njo za ve-rolomnico?«
In gorko mu jc prihajalo v duši, ko jo je gledal tako krasno, jedva iz-premenjeno, do malega še vedno takšno, kakršna je bila v Maržansiju, ko jo je čakal v globini kostanjeve šume.
Lujza je žalovala ob misli, da mati ne more deliti z njo nove sreče; in vendar je bila vsa blažena. Tudi ona ni dvomila, da vrne mesec dni požrtvovalne nege mučenici razum. In vdajala se je doslej neznanemu ji veselju, imeti rodbino, ime in očeta. Skrivnost, ki je dušila njeno 'detin-stvo in težila njena dekliška leta, je bila zdaj razjasnjena, razpršila se je kakor megla v solnčui gorkoti. Zdaj je imela mater in plemenitega uglednega očeta, ki si ji je zdel povsem izjemen človek po svoji moči in dostojanstveni rfesnobi. Bil je izmed najmogočnejših v vsem kraljestvu. Njegovo ime je bučalo kakor grom, in zdelo se Ji je, da jo ščiti senca ko-netablova, ki ga ni poznala.	_
Tisti dan je bil torej kljub Ivanini blaznosti dan resnične sreče.
Uboga Ivana je bila vendarle pri njiju, živa vzlic vsemu. Ko sta jo gledala mož in hčerka, se jima je videlo venomer, da se razodeva v njenem počutju srečna izprememba.
(Dalie.>
Štajersko.
Južna željnica v službi nemškega Volksrata. Da vrši južna železnica po svojih progah že od nekdaj ponemčevanje, je stara stvar. Kolikor toliko pa je šele v zadnjih časih zaznamovati; da so oni gonilni faktorji, ki pospešujejo germanizacijo na južni železnici, -šele sedaj pustili dodobra pasti krinko. Brez prikrivanja nam vsiljujejo nemške uradnike, do-5im premeščajo Slovence kam globoko v Tirole itd. Nemški uradniki in tudi navadni železniški uslužbenci, se vedejo med nami kot bi bili oni sami gospodarji. Kdor jim ni popolnoma poslušen, pa naj si bo potem po činu in službi nad njimi, tega potem de-nuncirajo na goraj in ščujejo proti njem na spodaj. Pred dnevi smo n. pr. povedali o najnovejšem denun-ciantskem škandalu. V Mariboru pri tamošnjem glavnem kolodvoru. Radovedni smo, bo li juž. železnica prizadetemu uradniškemu osobju dala ono zadoščenje, ki bi je povsod drugod dobil pošten uslužbenec od poštenega delodajalca.
»Veleizdajalci« rastejo pri nas kot gobe po dežju. Ni ga več dneva, da bi ne ponesel tozadevno novih aretacij. Po veliki večini so aretiranci preprosti delavci in besede, ki jim nakopavajo »veleizdajo«, so izprego-vorjene v pijanosti. Večinoma so ti preprosti ljudje v nemških krčmah in v nemški družbi. Plačuje se jim, da se napijejo in ko so že toliko napiti, da se razvnamejo, takrat se jih zaplete v pogovore in jih draži s psovanjem vsega, kar je slovansko in slovensko. Naravno se človek tudi če je trezen pri nesramnem blatenju slovanstva potom renegatov lahko razvname. Saj kri ni voda. Kaj pa potem šele, kadar se ga — namenoma opijani... Nam bodo te vsakodnevne aretacije odločno svarilo, izogibati se nemških krčem in nemške družbe ter nemških lokalov. Tam so za nas postavljene vedno pasti in vsak nemčur je zvodnik, špijon!
Socialni demokratje doma In drugod. Največjo postojanko na Sp. Štajerskem imajo socialni demokratje v Mariboru. Večino članstva dajo mariborski socialni demokraciji slovenski delavci. Za zahvalo delajo z njimi rdeči sodrugi kot svinja z liom. Slovenski soc. demokrat, organizirani delavec ne sliši nikdar niti ene slovenske besede. Ko se je v Mariboru dne 11. 1.111. na železničarskem protestnem shodu prebralo slovenske resolucije, pa je vstal socialni demokrat in zahteval, da se mu resolucije nemško raztolmačijo! Sodrugi bi slovenskega železničarja .ven vrgli, če bi zahteval slovensko prestavo. Iz tega je razvjdno, da so soc. demokratje bolj nemško zagrizeni kot Nemci sami. Zapomnite si to, slovenski delavci, in se ne dajte premotiti soc. dem. sladkim besedam. V Mariboru imate železničarji slovensko železničarsko in slovensko delavsko organizacijo!
Slovenski delavci, pristopajte k Narodno Socialni Zvezi, ki ima za Štajersko svoj sedež v Mariboru, Narodni dom. Člane se sprejema v N. S. Z. vsako nedeljo predpoldne v Narodnem domu. Dolžnost zavednega slovenskega delavca le, da se pridno organizira. Če se bo slovenski narodni in zavedni delavec poskrbel močno narodno organizacijo, bo tudi njegova bodočnost boljša in njegov kruh boljši, saj ga bo služil on in ne tujec na slovenskih tleh.
Radi Wastlanovega mandata so si mariborski Nemci močno v laseh. Na eni strani se še pričkajo nemški nacionalci in vsenemci, na drugi pa spletkarijo Wastian in njegov privesek za zopetno kandidaturo Wastia-na. Zanimivo je, da je »Marb. Ztg.« od 11. t. m. preklicala kot neumestne iti neznačilne vše vesti dunajskih korespondenc o Wastianovi kandidaturi, ki jih je Wastian zajedno s svojimi ožjimi prijatelji sam v One korespondence lansiral.
Impertinence nemško nacionalnih uradnikov iužne železnice v Mariboru. Uradnik pisarne dr. Rosine je pred dnevi prinesel na glavni kolodvor v Mariboru k oddaji za tovorne pošiijatve tovorni list s postajno označbo »Kranichsfeld - Rače«. Skla-diški mojster Henzl je tekel takoj k svojemu predstojniku revidentu He-peju, ta pa k dovolj znanemu uradniku Wagnerju, ki je tovorni list vrnil, češ, v seznamu ni nikake označbe »Kranichsfeld - Rače.« Uradnik pisarne dr. Rosine je moral izpolniti drug list, kar je storil z opazko, da se pri brzovoznem blagovnem odda-jališču sprejema tudi s slovensko postajno označbo. V »Marb. Ztg.« se zato zaletava nemška nestrpna uradniška duša v uradnike Zapečnik, Ce-zarec, Kejžar i. dr. ter jih titulira z »Windischserbophile« in poživlja z 'denunciacijo generalno ravnateljstvo na Dunaju, da napravi temu »sloven-sko-srbofilskemu hujskanju slovenskih uradnikov na glavnem in koroškem kolodvoru konec.« Ne bomo se spuščali za danes v podrobnostni od-
govor. Sramota pa je za juž. železnico ko. trgovsko podjetje, da trpi mirno takole ščuvanje svojih nemških in renegatskih uradnikov proti slovenskim uradnikom! Z gg. Wag-ner, Lepej itd. pa spregovorimo v bodoče par besedic. Če ne bodo njim v veselje in dobro, ne bode to naša krivda. Skladiščnemu mojstru Henz-lu pa svetujemo, da naj bo ravno tako s svojim »nemškonacionalnim« šovinizmom pri miru. Njegova fami-lija bi se morala preje naučiti zadostno nemško, preden bo v take srbori-tosti on imel dovolj vzroka.
Mariborskemu vseneinškemu pl. Kramerju svetujemo, da prihrani psovke a la »windische Bagage« lepo v svoji nemško nacionalni notranjosti.
Iz Gaberja pri Celju. Celjski trgovci in mesarji so se pri okoliški občini pritožili, da Oaberčani ne kupujejo mesa in drugega živeža. Okol. občina je to reč preiskovala ter ko-nečno dognala, da Gaberčanom ni reba živeža, ker jih prali, ki ga povzročajo avtomobili in vozovi, vsak dan zadostno nasiti. Ker pa je ta občina tudi trgovcem hotela iigoditi in ter je brizgalna predraga, sklenila e plačati mašo za dež. Maša je imela popoln uspeh, za nekaj ur ni bilo več prahu. Toda kakor je naravno — deževalo je tudi v celjskem mestu, ta-*o, da si je tudi mesto škropljenje prihranilo. Vsled tega je zahtevala okoliška občina od mestne občine povračilo polovico stroškov za mašo. {er se celjska občina izgovarja, da :ega, česar ne naroči, ne plača, nastala bo pravda tako, da bo dr. Zatt-ger zopet mastno zaslužil.
Iz Gaberja pri Celiu. J. Westen, tovarnar v Ciaberji, je slišal, da so raki muzikalični. Vsled tega razpisuje mesto kapelnika, kojega edino opravilo bi bilo, njegove žabe po notah petja učiti. Plača se od glave. Zab je najmanj en milijon. Njihov ljubek glas razlega se vsako noč po vsem Gaberji.
Celjska okoliška občina vabi vsakogar, ki je tako nesrečen, da je lastnik kurjih očes, da se izprehaja po cesti, ki vodi v lastni dom. Tu je namreč cesta posuta s tako finim peskom, da ga slepec niti opoldne ne opazi. Neresnične so to trditve, da so to mlinski kamni, kajti ti imajo drugačno obliko. Velikost bi že bila taka, pa oblika je drugačna.
Iz Gaberja pri Celju. Dragi Baumgartner! Vrni se zopet nazaj v moje krilo. Vse je pozabljeno! 5iid-markina in šulverajnska podružnica sta po tvojem odhodu osiroteli, ti di-ka celjskega nemštva! Seveda si hotel mene in bolniško blagajno goljufati, pa kaj je ta malenkost proti tvojim vrlinam. Pridi torej, moji roki sta ti razprostrti. — Westen, tovarnar, Gaberje.
Goriško.
Gorica. Občinski svet je imel snoči svojo sejo. Ker pa se Lahi držijo načela: Slovencem nič, tudi mi ne poročamo nič! Naša parola je: neizprosen boj!
Pozor, goriški Slovenci! »Dan« prinese v kratkem imenitno karikaturo goriškega župana Bombičevega Jurija! Naj si vsak preskrbi pravočasno dotični »Dan«!
V odgovor na odločno slovensko reakcijo je prinesla »L’ eco del Lito-rale« članek iz Ljubljane (!?), kjer pogreva znane Šusteršičeve napade na »takozvane brate« Srbe! Kakor se zdi, je »Sočni« članek precej upli-val na gospoda pri L’ eki, ki kar ne more do sape. S tem pa seveda stvar nikakor še ni končana. Preje ali pozneje bomo že dobili potrebno zadoščenje za nesramne napade in lažnji-va očitanja L’ ekinega urednika.
»Slovenčeva« učenost. »Slovenec« od pondeljka prinaša vest o smrti pl. Hartvviga, kjer pravi med drugim tudi sledeče: »Listi pravijo, da pomenja smrt Hartwiga nenadomestljivo izgubo za Rusijo.« »Slovenec« torej kljub vsej svoji učenosti in vsestranskih informacijah vendar ne more sam prit; do samostojnega sklepal Značilno!
Smrt. V Terzo v Furlaniji je umrl vpokojarui dvorni svetnik grof Sigismund Cassis.
Slabi časi. Aretirali so v Gorici 361etnega natakarja Josipa Hutter iz Kočevja, ker je bil brez sredstev in ni mogel dobiti nobene službe.
Na goriški realki je napravilo zrelostni izpit 7 Slovencev, 6 Nemcev in 1 Italijan. Za jesenski ternun se je priglasilo 15 dijakov. Pri maturi sta padla dva eksternista.
-Ponesrečil se je delavec A. Sau-li od Sv. Lucije. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.	.	.
Knjigarna A. Gabršček v Gorici se je zaprla, ker je imela baje premalo slovenskih odjemalcev. To je zopet nekaj slabega za slovensko Gorico.
Radi ženske — veleizdajalec!
Kakor smo poročali, so zaprli trgovskega pomočnika Maraža, kterega je neka Italijanka v pogovoru dovedla
do par »veleizdajalskih« besed, nakar so ga aretirali. Kdaj se bodo vendar naši ljudje spametovali?
Zopet zaplenjene smokve. Na goriškem izvoznem trgu je zaplenil tržni komisar okoli 10 kg smokev, ker so bile poškropljene z bakreno tekočino.
Mlada tatica. 15letna Ada Moda iz Ogleja je bila pred goriškim sodiščem obsojena radi tatvine na tri mesece težke ječe.
Zlet gorlške sokolske župe v Št. Andrežu se je v vsakem oziru izvrstno obnesel. Radi zakasnelosti ne prinašamo to pot daljšega poročila.
60.000 K je baje odnesel cirkus »Charles« iz Gorice. Potem pa pravijo, da so Goričani revni! Treba pa je tudi pomisliti, da je velikanska množica tega denarja prišla iz slovenskih žepov. Obisk okoliških Slovencev je bil izredno mnogoštevilen.
Gorica. (Umrljivost.) Pretekli teden je umrlo v mestu 12 oseb, izmed katerih 2 v bolnišnici usmiljenih bratov, 4 v ženski bolnici in 1 v umobolnici.
»Sloveno patriot.a« (!?) in laški klerikalci. Kaj si vse izmišljujejo v uredništvu nesramne »L’ eke! Ni zadosti, da je klerikalno glasilo prineslo že na prvem mestu nov »patentiran« napad na Slovence, ampak je moralo tudi na koncu pritisniti pečat svojega zasramovanja! Kdaj bo vendar konec takih napadov s strani gnile laške klerikalne stranke?
Iz Divače. Dne 9. avgusta priredi Podružnica »Zveze jugoslovanskih železničarjev« vrtno veselico s petjem in godbo, šaljivo pošto in plesom. Sodelovalo bode pevsko društvo »Z. J. Z.« iz Trsta in svirala godba N. D. O. iz Trsta. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Posebna vabila se ne pošiljajo.
Opozarjamo na nedeljsko veliko vrtno veselico v Štorjah pri Sežani.
»Veleizdajalec".
(K obsodbi dijaka).
Dolgo, dolgo se ni zvedelo, kakšna krivda se Kežmanu podtika. Vedelo se je samo, da je prišel dite 29. junija k njemu policijski inšpektor Niesner in ga aretiral. Po mestu so nastale najraznovrstnejše govorice, med drugimi tudi ona o korespondenci z belgrajskirni listi in še bogve o čem, tako, da je bilo natnah skoro vse prepričano, da igra tu glavno vlogo — veleizdaja. Seveda je bilo vse to izmišljeno, in dobro bi pač bilo one ljudi izslediti, ki so to vrgli v svet. Obtožnica pravi, da je zjutraj 29. junija vprašal vojaški sluga Sandukčič, ko je zapazil po hišah žalne zastave, Kežmana, zakaj da so zastave razobešene. Kežman mu je povedal o atentatu. Sandukčič mu ie na to baje odgovoril, da bo to slabe posledice imelo, na kar je baje dejal Kežman, da bo Srbija že vedela kako in kaj. Tako obtožnica. Rekel je baje nekaj proti visokim gospodom. Pripomnimo, da sta govorila Sandukčič in Kežman vsak v svoji hiši, v III. nadstropju, torej črez cesto. Sandukčič je šel takoj k svojemu gospodu, stotniku I. Rautu in mu vse skupaj naznanil, na kar je stotnik Raut zadevo naznanil c. kr. državnemu pravdništvu.
V preiskavi je Kežman ves čas dejal, da* tega, kar trdi Sandukčič, nikdar ni rekel, pač pa, da je obsojal atentat in da vse to, o čemur go-govori Sandukčič, velja le atentatorjem in da ga je kvečjemu Sandukčič moral slabo razumeti, ker on, Kežman, še ne govori dobro hrvaški, dasi hrvaške knjige čita in čitano po vsebini pač razume... Vsa obtožnica se je torej upirala samo na izvajanja Sandukčiča.
Kežmana je zagovarjal mariborski odvetnik g. dr. Vladimir Sernec, ki si je volil tudi tri zaupnike.
Kežman se je obnašal mirno in vstrajal pri svoji trditvi, da ni odobraval atentata, pač pa obžaloval.
Zagovornik dr. VI. Sernec je stavil predlog, da se l. zaslišita dva sošolca,2. da se zaslišita dva slavista, 3. da se zasliši razrednik obtoženega, 4. sošolca Kežmanovega. Vse to da se dožene, da je javno v družbi svojih ožjih kolegov obžaloval atentat in da ni nikdar bil v slabi družbi, ali pa kazal kakšno politično prenapetost, ki se mu v nekem izpričevali! očita. Proti temu je bil državni pravdnik. Kazenski senat je seveda stavljene predloge zavrnil. — V svojem zagovoru je poudaril zagovornik dr. Sernec, da ne najde v celi stvari niti ene besede, s katero bi se bil Sandukčič zavaroval proti Kez-manovim besedam, da se tnu zde izjave Sandukčiča preveč gladke. — Nadalje je poudaril zagovornik, da se pač lahko popolnoma razume lir-vatsko, dočitn človek kljub temu še ne zna govoriti, ali pa le slabo. Ce je čital filozofske knjige, obravnavajo-če budhizem in mohainedanizem — zato še ni politični zločinec. Koneč-no je za to, da se obtožcnca oprosti.
Po končani obravnavi je bil Ant. Kežman kriviiu spozanan in, po §§ 35,
64 oosojen na avamesecno navadno ječo. Všteje se mu tudi 12 dni preiskave. Zagovornik dr. Sernec je priglasil ničnost, državni pravdnik pa se pritoži radi prenizko odmerjene kazni... *
Zanimive so bile tudi izjave raznih uradov. Ona slav. gimnazijskega ravnateljstva ga na eni strani hvali, na drugi pa vso to hvalo navadno s kakšno nerodnostjo podere in uniči. Direktno klasično pa je poročilo o-rožniške postaje, ki se z velikansko samozavestjo spodtika nad Kežma-novimi dolgimi lasmi.
Eno pa je iz vsega razvidno, iz vseh teh izjav, da je bil Kežman kljub svoji mladosti daleč naprej svojim sovrstnikom ter zelo resna in samosvoja narava, ki se nikjer in nikoli ni udeleževala zabav svojih sovrstnikov marveč stremila vedno po višjem in boljšem. Govorilo se je po aretaciji, da je Kežman hotel prihodnje leto nadaljevati svoj uk — v Bel-gradu. To ne odgovarja dejstvom. Kežman je bil do velike noči v semenišču. Moral je ven, ker se je zvedelo, da čita »protiverske« knjige. Rekli smo že, da je bral budhistovsko in mohamedansko veroizpovedanje.
O tem čtivu je tudi pravil svojim tovarišem in našel se je med njimi brat Iškariot, in ga vodstvu semenišča denunciral. Moral je ven. Ker pa so mu starši rekli, da ga ne bodo več podpirali, jim je zagrozil, da, če to uresničijo, pojde v Belgrad. Sam pravi odločno, da je bila to samo navadna grožnja, s katero je hotel ustrašiti svoje stariše.
Političnih knjig Kežman ni čital. Tista fraza v gimnazijski ravnateljski — izjavi, ki pravi nekaj o »pokvarjenem čtivu in slabi tovarišiji«, bi bila lahko ostala prihranjena; Kežmanu in onemu, ki jo je spisal, ker jo v direktnem protislovju s Kežmanovim življenjem.
Prvi del drame mladega fanta je torej doigran. Kako bo nadalje, seveda ne vemo. Če pride do na-daljuega, bomo poročali. Nemčurji in njih breznačajni listi so seveda trdili, da je postal Kežman žrtev tneddi-jaške politične agitacije — za »velikosrbsko idejo« in tudi po nas se je opletalo. Preiskave in Kežtnanove izjave same pa so dognale, da je vse skupaj zopet enkrat debela — rene-gatska laž, kajti Kežtnnn se za politiko sploh ni brigal niti ni bral ka-koršnega koli političnega lista. I.až je tudi, da je bil Omladinaš. Radovedni smo, kaj poreko nemški listi sedaj, ko so na laž postavljeni. Najti rže bodo — naprej lajali. --a.
•■««.». \	. . .	• i .	.	'	•*	;.<•*.*»■-m'iMiaNMOM«
DiieimO.
Kako čast? narod svoje prijatelje. Izza kronanja kralja Petra Bel-grad še ni videl takšnih svečanosti, kakršne so se vršile predvčerajšnjim pri pogrebu ruskega poslanika Hartvviga. Pogreba se je udeležilo nad 100,000 Srbov iz vseli krajev Stare in Nove Srbije. Na tisoče deputacij je prišlo, da izkažejo zadnjo čast svojemu prijatelju. Žalni govor je imel metropolit Dimitrije v stolni cerkvi; slikal je Hartvviga kot največjega prijatelja srbskega naroda. Pogreb pokojnika je bil naravnost kra-Hevski.
Vtis srbskega spoštovanja v Petrograda m dvoru. Srbska vlada jc zaprosila petrogradsko vlado, da bi smel biti Hartv/ig pokopan v srbski zemlji, ker bi se narod nerad ločil od svojega dobrotnika in prijatelja. Ta prošnja je morala na carskem dvoru napraviti globok vtis. Car je poslal g. Pašiču sledečo brzojavko: »S hvaležnostjo Jemljem na znanje, da bo veliki sin ruskega naroda in odkrit prijatelj bratskega srbskega naroda, počival v bratski srbski zemlji.«
Surovost bolgarskih železniških uradnikov. Soproga nenadoma umrlega ruskega poslanika v Belgradu, Harlwiga, je bila na dan smrti v Carigradu. Sele včeraj se je zamogla z orijentskim ekspresnim vlakom odpeljati proti Belgradu. Imela je svoj salonski voz. Ta salonski voz so bolgarski železniški uradniki na srbski meji, na postaji Caribrod, odpeli od vlaka in ga porinili potem na postranski tir, kjer je ostal celo noc. Na brzojavno prošnjo Hartvvigove je srbska vlada odposlala na mejo takoj posebni vlak, ki je odpeljal nesrečno vdovo v Belgrad. Hartvvigo-va vdova je takoj po prihodu v Belgrad obiskala ministrskega predsednika Pašiča in tnu s solzami v očeh tožila nad zlobnim dejanjem, ki so ga izvršili Bolgari.
Po klerikalnem okusu. Kakor je znano, so vse vesti, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine, podvržene ostri cenzuri. Tako o sedanjem položaju v deželi, posebno kar se tiče varnosti življenja in imetja srbskega prebivalstva, ni izven Bosne ničesar slišati. Edin srbski list, ki po uničenju srbskih tiskarn še izhaja, je »istina«. organ vladi prijazne Dimo-
vičevc stranke. Poročila, ki jiti v l)i-movičevem listu čitamo, dokazujejo, da niti po razglašenju prekega soda ni prenehalo ropanje, ki je 29. junija ob priliki sarajevskega pogroma celemu civiliziranemu svetu pokazalo v pravi luči vojaško-poiitični režim generala Potioreka. V »Istini« z 11. julija čitamo dopis z vasi Peša-vac: »Danes 4. julija ob 5. popoldne, dva dni po razglasitvi prekega soda po celi deželi, o čemur so bile obveščene tudi vse vasi, je 150 izmečkov napadlo trgovino J. Sotre in sinov in jo popolnoma uničilo. Demonstranti so nosili črni in lirvatski prapor in cesarjevo sliko. Med njimi so bili ljudje, oboroženi z noži, revolverji, sekirami in drogovi. Ko so prišli pred trgovino Sotre, so prisilili očeta, mater in 4 otroke, da so zapustili hišo, nakar se je začelo divje uničevanje, ropanje in razbijanje, ki je trajalo 2 uri in bilo spremljano s streli iz revolverjev. (Katoliški »Slovenec«, ki pridiguje: Ne kradi! bo trdil seveda, da je bil to izraz hipnega ogorčenja. Hipno ogorčenje, ki se je pojavilo 8 dni po atentatu. Ne hipnega ogorčenja, temveč dolgoletne premišljene klerikalne vzgoje izraz je bilo ropanje in uničevanje.) Trgovina, v kateri je bilo vse, kar kmet potrebuje, pijače in trafika, vse je bilo uničeno, pokradeno in — izpito. Ravno tako uničena je bila tudi klet, kjer je bilo vino, slivovka, rum, olje, riž, grah, moka, sladkor itd. Uničena je bila vsa oprava, obleka, kuhinja, posoda, kavarna, kleparska delavnica. Od cele trgovine so ostale gole stene. Škode je 12.000 do 15.000 K. Dragocenosti je bilo pokradenih za 1000 K.« — Ni potreba nobene opazke več. Klerikalcem se gotovo sline cede, ko čitajo takšna poročila.
Stranka, ki je sama po sebi močna, se izogiba v boju z nasprotno stranko umazanih, nepoštenih, podlih sredstev, ker taka sredstva so vedno več ali manj odiozna, javnost jih ne vidi rada. Klerikalci so se nekdaj bojevali s svojimi političnimi nasprotniki z raznimi gesli, kakor: demokratizem. narodnost (celo to!), gospodarstvo itd. Resno seveda klerikalci niso mislili niti z demokratizmom, niti z narodnostjo, niti z gospodarstvom, ali imeli so poštena in popularna gesla, s katerimi so hoteli uničiti svoje nasprotnike in s pomočjo katerih so resnično prišli na površje. Takrat se je za klerikalno stranko lahko reklo, da je sama po sebi močna in takrat je ona v resnici tudi napredovala. Sedaj se pa menda približuje konec. Ljudstvo začenja uvidevati, da so vsa ona lepa gesla brez vsebine, ako jih izgovarjajo ljudje a la dr. Šušteršič, ki ni niti demokrat, niti katoličan (to še manj), niti narodnjak (to pa še najmanj), z narodnim gospodarstvom je pa samo v toliko v zvezi, da na račun narodnega gospodarstva skrbi za svoj o-sebni luksus. Šušteršič vse to čuti, on ve, da se mu majejo tla pod nogami in ker bi se vendar-le rad še vzdržal na površju, se je začel naravnost vsiljivo priporočati navzgor, pri tem pa seveda ne izbira sredstev. To delajo samo oni politiki, ki izgubljajo zaslombo spodaj, v ljudstvu — in to je slabo znamenje. Zato je pravi užitek, sedaj citati »Slovenca«, ki s svojo pisavo damiadan potrjuje, da klerikalizem nazaduje in da mu more za nekaj časa še podaljšati življenje — samo še vlada.
»Slovenec« noče razumeti gospoda dr ja. Tavčarja, ki je v »Slovenskem Narodu« povedal klerikalcem nekoliko prav bridkih. Dr. Tavčarja gotovo nihče ne bo sumil nelojalnosti. Tako sumničenje bi bilo naravnost smešno in gotovo je. da je ravno dr. Tavčar kot državljan veliko korektnejši od kakega dr. Šušteršiča ali dr. Lampeta, ki se delata velika patriota zato. da bi s tem — kaj dosegla. Saj je znano, da so klerikalci spletkarili proti sedanjemu prestolonasledniku Karlu Francu Jožefu in da niso bili daleč od onih krogov. ki so pripravljali parlamentarno akcijo (o kateri je tudi »Slovenec« pisal), da bi se nadvojvodi Karlu Francu Jožefu odvzelo prestolona-slcdstvo, ki mu je po pravici šlo. To niso nobene skrivnosti in nihče nam ne bo mogel očitati, da denunciramo. Dr. Tavčar gotovo ne bi bil zmožen takih spletkarenj. Ta dr. Tavčar, ki je monarhist skozinskoz, se je torej zavzel v »Slov. Narodu« za monarhični princip — proti klerikalcem, ki tega principa ne spoštujejo. In kaj je napravil »Slovenec«? Zamolčal je kratkomalo ono, kar je bilo v članku dr. Tavčarja glavno in vpije kot kak turški derviš. da na shodu v »Unionu« liberalcev nihče ni sumničit temveč da so se oni sami izdali! Seveda, naravnost se dr. Šušteršič ni upal sumničiti nikogar, ampak aluzije so bile tako jasne, da so jih razumele celo one tercijalke na galerij«, ki se gotovo ne morejo ponašati s posebno pauietio. O monarhičnem
jutri p@f®&
s imii
S/.
UDAREC KLADVA družabna drama v treh dejanjih
par v giavni uiogi Betty Nansen. „
principu pa »Slovenec« previdno molči. Saj ie bolje tako, ker zagovarjati dr. Šušteršiča res ne more.
Prenehajte! Klerikalci bi najbolje storili, da prenehajo s svojim patriotičnim« kričanjem. Svojega namena takointako ne dosežejo: naš sivolasi monarh, ki je znan kot moder vladar, noče vojne in noče, da bi se preganjalo nedolžne ljudi — našim klerikalcem in hrvatskim frankov- j tem na ljubo. Ministri so tudi tega mnenja in vojne ne bo, pa naj se di. Šušteršič — ki mu takointako ne bi trebalo nositi pnške tornistra — še tako navdušuje za »razbijanje Črepinj«. Tudi drugega svojega namena klerikalci ne dosežejo: da bi se priporočili navzgor in oblatili svoje politične nasprotnike. Na Dunaju poznajo naše klerikalce in se smejejo, grof Tisza je pa, ko le prišel od skupnega ministrskega sveta, odkrito povedal, da so merodajni krogi pravilno ocenili klerikalno-frankovsko kričanje in — da ne bo nič. S kratka: klerikalno-frankovski ofert je bil zavrnjen, nihče ne bo postal baron, sploh nobenih nagrad ne bo! To uvi-devajo menda tudi že klerikalci in zato bi najbolje storili, da se v »Slovencu« malo bolj pečajo s koroškimi in drugimi slovenskimi zadevami, kakor pa da porabljajo polovico »Slovenca« za hujskanje na vojno — ki je ne bo. Slovenski list bi imel sedaj pač dosti drugega dela, kot hujskati na vojno in skrajni čas je že, da »Slovenec« preneha z neplodnim hujskanjem.
Posledice. Vendar smo imeli mi prav, ko smo bili vedno proti nepotrebnemu hujskanju, od katerega ima ogromno škodo avstrijsko narodno gospodarstvo, koristi pa nihče. »Kranjska industrijska družba« mora vedno bolj omejevati obrat, ker je skoraj popolnoma izgubila balkanski trg, kjer je imela najboljše svoje odjemalce. Posledica Berchtoldove politike in nespametnega hujskanja gotovega časopisja. »Srbsko parobro-'darsko društvo« rabi več novih parnikov in hotelo jih je naročiti v Budimpešti pri ladjedelnici »Danubius«. Pa je prišel sarajevski pogrom in Srbsko parobrodarsko društvo« je fcklenilo naročiti dva osebna parnika fn en remorker v Nemčiji, 20 t. zv. šlepov in 10 pontonov za pristanišča pa v Rumuniji. To bi že nekaj zaleg-
10. ko bi naročilo dobil »Danubius«,
;i naj se zahvali za izgubo — hujskačem. Je pač stara resnica, da je v politiki treba več pameti kot pa slepega sovraštva. »Slovenec« niti danes še ne razume tega.
Iz Zagorja ob Savi — Resničen dogodek. Prvi uspeh protisrbske gonje se je že pokazal pri nas. Zadnjo nedeljo je obratni vodja tukajšnjega premogovnika, Čeh Hinek, odpustil hekega Črnogorca Jelovaca brez ivsakega povoda od dela in sicer sa-ftio radi tega, ker je Jelovac — Črnogorec. Dejal mu je: Črnogorcev ne potrebujemo pri nas! — Jelovac \l bil mirna, tiha duša, ki nikomur ni nič hotel ter je garal pri »šlemungi« ea 2 K na dan. Bil je tako užaljen, da je šel kar naravnost nazaj v svojo domovino. Imamo tu Čehe, Mažare, Nemce in tudi enega Italijana, ki vsi Jedo naš kruh ter nas izpodrivajo, a jim nihče nič ne reče. Posebno Italijan — katerega »landsman« je menda umoril celo našo cesarico, se tu prav dobro ima in ga Slovenci pridno podpirajo. Pa še naj kdo trdi, da smo drugim narodom nasprotni! Saj Smo vendar — Slovenci!
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Posavje ima svoj letni občni zbor
V nedeljo 19. julija ob 3. uri popoldan v gostilni pri »Ruskem carju« na Ježici. Prosi se obile udeležbe, r	mestne	občine Škofja
. n M dn.e 30- taHia 1914 ob pol II. url dopoldne na uradnem
dnevu v občinski pisarni y §k jj Loki potom javne dražbe v zakup oddal za dobo 5 let t. j. od l. avgusta 1914 do 31. julija 1919. — Istotako lov krajevne občine Trata dne 30. julija 1914 ob 10. uri dopoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki. — Lov krajevne občine Selca se bode dne 30. julija 1914 ob 11. url dopoldne na uradnem dnevu
V občinski pisarni v Škofji Loki potom lavne dražbe v zakup oddal za dobo 5 let t. j. od 1. avgusta 1914 do BI. julija 1919 in sicer s pridržkom, fla stopi gospej Mariji Eger iz Železnikov glede okoli 90 ha obsegajočega ozemlja iz gornjega občinskega lova že s tuuradno razsodbo z dne 17. aprila 1914, št. 8944, priznana pravica do predzakupa takoj
V veljavo, kakor hitro postane ta razrodba pravomočna. Zakupni in dražbeni pogoji za vse te love se bhko vpogledajo pri q, kr. okrajnem
glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami.______________________
Ljubljana.
— Narodno romanje v Lurd je dovoljeno — slovenski sokolski zlet pa ne. Ali ni to zanimivo. Z »narodnim« romanjem v Lurd se nese mnogo denarja iz države — s sokolskim zletom pa bi prišel denar v državo. In vendar je romanje dovoljeno — zlet pa ne. Ali ni to čudno? Vprašanje je tudi. kako se more romanje v Lurd imenovati »narodno«. Sicer pa je značilno: narodno romanje v Lurd je dovoljeno, narodno romanje k Gospej Sveti pa ni dovoljeno. In vendar je Lurd na Francoskem, Gospa Sveta pa na Koroškem, v Lurdu je vse tuje — pri Gospej Sveti pa leži zakopana naša najlepša zgodovina. In zdaj pomislite:	v Lurd smemo, k Gospej Sveti, ki je pod istim cesarjem — pa ne. Še nekaj. Francoska vlada je svobomiselna in protiklerikalna — in vendar dovoljuje romanje v Lurd, dasi ima o lurških čudežih svoje mnenje in so francoski zdravniki te čudeže že davno zavrnili. In vendar vlada dovoli klerikalno romanje in se ne boji klerikalizma, ker ima od romanja država dobiček, domači ljudje, gostilničarji, obrtniki itd. zaslužijo. Naša vlada je protislovanska — in zato ue dovoli sokolskega zleta. Zato pa smo včeraj čitali, da je na Francoskem tako bogastvo, da so podpisali za državo namesto 800 milijonov 40 milijard — v Avstriji pa bi ga ne dobiliuiti 800 fickov. V tem se razlikuje pametna narodna in nespametna protiuarodna politika. Bog ve, ali je za slovenski narod in za Avstrijo večjega pomena narodno romanje v Lurd, — ali vsesokolski zlet v Ljubljani?!
— Mnogo ljubljanskih trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev itd. je računalo na sokolski zlet. Marsikdo je odložil te in one obveznosti za par mesecev. Mnogi so tudi že naročili to in ono. Zato je sedaj med trgovci in obrtniki žalosten položaj. Kam naj si pomagajo. Denarja ni, kupcev ni — povsod sama kriza. Da, velikih dobrot smo deležni od onih, katerih dolžnost je za nas — skrbeti.
— NI bolj kunštnih kot so »Slovenčeve!«. V včerajšnjem »Slovencu« je poročilo o obravnavi proti Kežmanu in med drugim tam stoji, da je čital knjige budhistične in mohamedanske vsebine in se tako nav-žil — velikosrbske ideje. Budhistične in mohamedanske knjige širijo torej velikosrbske ideje — to verujejo seveda le ljudje, ki so pri »Slovencu«. Ne bo dolgo, pa bo »Slovenec« svoje ljudi učil, da je 2 krat 2 pet in kdor ne bo veroval, bo veleizdajalec in pristaš velikosrbske ideje.
— Uboga umetnost. Ko se je stavilo gledališče v Ljubljani, je bilo v naši deželi še toliko smisla za umetnost, da so dali Ganglu napraviti eno alegorijo na pročelju in dva kipa pred gledališčem. Kje so časi? Dandanes bi se gotovo umetnikom ne dalo ni-kakega zaslužka. Sicer pa se zdi, da so se oni kipi pred gledališčem sramovali sedanjih časov in so začeli deloma razpadati, deloma pa so se odeli s prahom, da bi se skrili pred svetom. Slavni deželni odbor je sklenil sedaj, ko ne bo več gledališča, stavbo popraviti, da bo poslopje vredno sprejeti vase kinematograf K. S. Z. Pri tem delu so se lotili tudi kipov na pročelju. Ali mislite, da so pozvali Gangla, ali pa kakega drugega umetnika. O ne. Zidarji dolbejo z dleti po kipih in jim delajo nove roke, kakor n. pr. krojač popravi suknjo, če se raztrga. In mi imamo »Dež. umet. svet« in »Društvo za varstvo« etc. Sicer pa, kaj je treba pri nas umetnosti. Saj pravijo, da bodo v teatru tudi nage Šubicove Muze — oblekli v dostojno obleko S. L. S.
— Slov. umetniška razstava se
otvori še le v jeseni. Poletna razstava bi imela pomen, če bi bil zlet. Gotovo je, da bi bila ob zletu razstava dobro obiskana, naša umetnost bi se lahko pokazala pred svetom in gotovo je, da bi zunanji slovanski velmožje, ki bi bili prišli v Ljubljano, za spomin kupili kaj lepega. Tako so tudi umetniki prizadeti in bi bilo
brigala SC Zda* v^a zanie P°"
— Dobro nastavljena past. Oblasti, katere so za take stvari namenjene, so svoje pomagače prav spretno in prekanjeno izbrale. Njih načelo je bilo, če greš ptičke lovit, stavi jim privabljivo vabo. V neki gostilni blizu Ljubljane je. Tam — ali blizo tam — se nahaja ptiček, ali več ptičkov, kateri so oblastnijam tako všeč, da bi se rade malo bolj z njimi seznanile ali pa jih celo v kletkah pri sebi obdržale. Oh, to je stara reč, namreč, da ljudje, pardon, ptič-& ywby<>	družbe,	petje,	za-
bavo in lepe, vesele družice. Če so pa ptički take vrste, da ljubijo tudi dobro kapljico, potem tudi ne manjka
— vsaj slovenski ptički skoro brez izjeme radi zalivajo, da se srce vname in da duška pesmi. 2e zjutraj zgodaj pridejo pomagači ptičji lovci. Trojica ali četvorica jih je. Vidi se jim, da so noč prebdeli — pa ne menda zato, da bi čuke ali sove lovili? Oh, 110, tia teh jim ni prav nič ležeče, oni ne znajo lepili peseinc peti in kamor se liasele, zasmrdi daleč na okoli. Ptičji lovci ga srkajo iz Štefanov in obirajo najrajši piščance — kaj za zajutrk. Kaj bi ne; »gšeft« nese, če druzega ne, nese novce iz žepov oblasti, ki so zato namenjene. Ptičji lovci zapojejo domačo fantovsko, potem hrvatsko ali srbsko in tudi italijanske ne manjka. Da jim čas še hitreje preide, aranžirajo malo akrobatično predstavo in res, mora sc reči, da so v tej stroki prav dobro izvežbani. Vse to pa ne privabi nobenega ptička take vrste, i>o katerem se je zahotelo njihovim poveljnikom tam v mestu. Mogoče pa je, da so poizvedeli, če gotove vrste ptički ne stanujejo blizo, kakšno pesem najraje žvrgolijo in enake stvari, katere bi zamogle kako sled odkriti. Popoldan je in v ravno isti gostilni. Zopet se pripelje,z izvoščekom vesela družbica in zooet se začne veselo, živahno in zabavno vrvenje tem bolj, ker je prav »slučajno« do-,sla vesela, brhka gospodična, kateri se družbica predstavi in jo povabi k svoji mizi. Kakor nalašč pride kmalu za njo mlad človek s harmoniko, kateri kmalu izvablja vesele poskočnice. Igra izvrstno, veliko bolje, ko navadni igralci te vrste. Godba, veselo petje, vino, pivo in gospodične
— ker pozneje sta še dve »prav slučajno« prišle, vse to učinkuje izvrstno na razpoloženje družbe. Mladi moški so čedne j>ostave, čedno ali lepo oblečeni in v občevanju kažejo, da so veliko sveta — vsaj na našem jugu — skusili, govore slovensko, hrvatsko, italijansko in nemško — skoro vsi brez izjeme. Prej sem že omenil, da so zjutraj nekateri skušali akrobatične vaje. Sicer ni nobenega teh; jutranjih obiskovalcev tu, pa vendar — le par članov popoldanske družbe začne telesne vaje in sicer tako dobro, kakor se jih vidi v cirkusih. Gospodičnam je to posebno všeč — kaj pa da —. Mrak leže na zemljo in seve tudi na gostilno blizo Ljubljane in ko slednjo zavije popolnoma v sVoj plašč, se pojavijo blizo nje črne postave, ki od daleč opazujejo vse, kar se v hiši gostilničarjevi godi. In »pazno oko« zapazi, da se je med veselo družbo v gostilni in črnimi vnanjimi postavami sklenil stik, ker večkrat so se gostje pticolovci iz gostilne posamezno na dvorišče ali -bližnjo okolico podali ter so se šepetaje pomenkovali s črnimi postavami — o čem? Ali se bi mogla zanjka zadrgniti, pa se ji je ptiček umaknil. Pozno v noči se‘je družba razšla, eni gori, drugi doli —■ »pazno oko« pa je moglo še dolgo opazovati, kako oko varstvenih priprav za vzdrževanje državnega miru in reda še vedno pazi in — cigarete kadi. Vsem onim, ki znajo »visoko pesem« narodne bodočnosti žvrgole-ti, naj služi to v zabavo in svarilo pred — kletko.
— Reševanje slovenske umetnosti. Včeraj popoldne so se sešli slov. upodabljajoči umetniki v Jakopičevem paviljonu. Bilo jih je 11. Gosp. Jakopič je omenil namen sestanka, namreč: sklepati o tem, kako rešiti eksistenco slovenskim umetnikom v domovini. Med debato se je pojasnilo, kako se pri nas postopa proti umetnikom. Dež. odbor je določil neko svoto za umetnike. Umetnik n. pr. vloži prošnjo, toda prošnja se odkloni češ, da bo o tem sklepal »deželni odbor«. Tako se dež. odbor sklicuje na dež. zbor — ev. na »umetniški svet« — umetniški svet na deželni odbor itd. Podpor ni od nikoder. Niti določenih podpor se ne izplača. Vsem umetnikom ne kaže druzega, kakor: ali poiskati kruha drugače — ali bežati v tujino. Predlagalo se je v tem smislu poslati odprto pismo na »dež. umet. svet«, da se pojasni zahteve umetnikov, oziroma, da izve javnost, kako se manipulira z denarjem, ki je določen za slovensko umetnost.
— Trobentaški zbor »Sok. župe Ljubljana I.« ima danes (četrtek) zvečer skušnjo za nedeljski nastop. Zbiramo se ob 8. uri pred Prešernom.
— Poroka gdčne. Pipe Tavčarjeve. Kakor je bil lep predvečer in podoknica, tako je bil lep včerajšnji poročni dan. Kljub temu, da je želel gospod župan, da naj bo poroka pri-prosta, se je vendar poznalo, da se moži županova hči. Pri meščanih je bila gdčna. Pipa tako priljubljena, da Ji Je vsak hotel želeti sreče za ta to Zato se fe mbmfo jUudi
pred domačo hišo na Bregu in po cesti, kjer se je peljala k poroki. Pred trnovsko cerkvijo pa se je zbralo izredno mnogo občinstva, tako, da se je ograja na mostu čez Gradaščico podrla. S trnovske cerkve je plapolala slovenska trobojnica. Opoldne sta se pripeljali dve kočiji: v prvi je sedel ženin z drugom, v drugi pa župan dr. Tavčar z nevesto. Na mostu so zagradili trnovski fantje, člani Sokola II. pot z zlato verigo. Na vsaki strani zlate verige je bil šopek. Ženin je odkupil svojo nevesto z 200 srebrnimi kronami. Špalir pred cerkvijo so delali gasilci, ki jih je vodil g. posl. Turk, deklice iz »Mladike« pa so posule pot pred cerkvijo s cvetkami. Nevesta je bila v beli svileni obleki z vlečko, z mirto v laseh in šopkom tej v rokah. Ko je mladi par stopil v cerkev, zabučale so orgije in zadonela je Mendelssonova koračnica iz »Sna poletne noči««. Vstopili so se pred altar, kjer je vršil cerkveni obred trnovski župnik g. Vrhovnik. V svojem nagovoru na nevesto iin ženina je omenil svečanostno priliko, kakršne še ni bilo za Trnovsko cerkev ter spodbujal bodoči par k iskreni ljubezni. Za kuma sta bila ženinu g. Vladimirju Arkotu, sam župan g. dr. Ivan Tavčar, nevesti gdč. Pipi Tavčarjevi pa svetnik g. Slavitič. Po izvršeni ceremoniji je zaigral orkester gojencev »Glasbene Matice« pod vodstvom g. Vedrala Bach - Gou-nodovo Meditacijo. Omenimo, da je bil orkester sestavljen iz 18 dijakov »Glasbene Matice« in da je igral na orgije g. Pavčič. Med sviranjem godbe sta odšla ženin in nevesta s pričama v sakristijo, da izvrše predpisane formalnosti in da sprejmeta čestitke prijateljev in znancev. Med drugimi je nagovorila novoporočenca ga. dr. Kokaljeva v imenu narodnega žen-stva ljubljanskega. Ko je mladi par izstopil iz cerkve, so čestitali razni znanci. Mladi par se je odpeljal popoldne z avtomobilom v Trst in od tam v Pariz.
Opozarjamo na današnjo predstavo v »Klno-Metropol«.
—- Na naslov mest. magistrata. Piše se nam: Mestno kopališče v Koleziji ima določbo, da se dopolu-dne kopljejo dame, popoludne pa gospodje, kar zelo krati obisk in tudi namen kopališča; zato prosi kopajoče se občinstvo slav. mestni magistrat dovoljenja, da se lahko koplje občinstvo cel dan brez razlike na spol, ker se mnogim vsled sedanjih določb krati posluževati se te koristne naprave. Poleg tega bi se obisk neprimerno dvignil in je tudi potem gmotni uspeh večji, kar Je tudi novi upravitelj spošt. g. Korbar občutil, ko je na prošnjo obiskovalcev dovolil, da se dame in gosp. lahko kopljejo cel dan, kajti on v svoji pošteni duši ni mislil, da se bo zdelo to nemoralno gotovim ljudem, ki so to naznanili in ki so tako moralni, da se niti nikdar ne kopljejo. Upamo, da bo to upravičeno prošnjo slav. mest. magistrat uslišal, za kar mu bo kopajoče se občinstvo gotovo hvaležno.	Občinstvo.
— Odborov a seja »Matice Slovenske« dne 2. julija 1914. Predsednik se v daljšem giovoru spominja smrti Njegove c. in kr. Visokosti, prestolonaslednika Franc Ferdinanda in njegove prejasne soproge Sofije vojvodinje Hohenberške:	od-
bor posluša govor stoje. — Pogreba »Matičnega« častnega čana, Tadije Smičlklasa, predsednika Jugoslovanske akademije v Zagrebu, se je udeležila »Matica« po posebni delegaciji. — Tipičen v svojem življenju in delu je bil pokojni arheolog Pečnik. — »Matico« je posetil profesor slavistike v Ley-denu na Nizozemskem van Wyk (nova slavistična stolica). — Knjižnico je uredil in listovani katalog sestavil maglstratni uradnik R. Svetlič.— Zgodovino Štajerske v »Slovenski zemlji« spiše profesor dr. Fr. Hauptmann. — G. o. Stanislav Škrabec je umaknil svoje izbrane spise«. Vprašanje o izdanju Štrekljeve znanstvene slovnice Še ni rešeno. — Literarna zapuščina t Vatroslava Holza letos ne pride v poštev. — V oceno se izroči več beletrističnih rokopisov (romanov in dram). — Sprejme se večji ciklus črtic pisatelja Fr. Meška. — Uva-žujejo se ocene »Vošnjakove Korespondence«. Prevod Tolstega »Vojne in mira« letos ne more iziti. Vložen Je prevod »Taide« francoskega romanopisca Anatolija F r a n c e a. »Matica« izda v nadaljevanju svojih prevodov Shakešpearja »Sen Kresne noči« in »Komedijo Zmešnjav« v prevodu O. Zupančiča. Značilnejša Sketova »Pisma iz Bosne« izidejo v »Slovanskih Spominih in jubilejih«. — Ne sprejme se predlog u&umafije o iisiku Štefanu.
fffiAS MAA.IS,
čLIplomiran. iterojač. Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst Podružnica: Nabrežina 99.
Jestvine, kolonijalno blago,
FR. MILLONIG - TRST
Plazza Caserma 5., blizu Narodnega doma. Razpošiljanje po pošti.
»»
1 dumi m
M
priobči ie tudi ta teden
mnogo slik o pok. Fran Far* dinandu In njegovi soprogi in pogrebnih svečanostih
iz Sarajeva, Trsta, Dunaja in Artstettna ter še
mnogo drugih zanimivih slik, n. pr. zaplankan vojvodski prestol na Gospodsvedskem polju itd.
Dobiva se „Slov. Ilustr. Tednik" po vseh trafikah, knjigarnah in kolodvorih izvod po 22 h.
Vsaka slovenska rodbina bi naj bili
naročena na „Slov. Iluatrovanl T«dnlk“,
pa K«
in ki prinaša vsak teden mnogo zanimivi!
ki stane četrtletno le K 250, poUetno pa KI
slik in obilo zabavnega in poučnega čtiva Naročite Bi ga takoj!
— Nogometna tekma »Ilirije t«: »Olimpija« »Slovan« komb. Rezervno moštvo »iiirije« je doseglo vsled rezultatov zadnjih klasifikacijskih tekem dosedaj še prvo mesto med slovenskim moštvi. Da pa se njegovo razmerje napram prvemu moštvu »Ilirije« še natančnejše ugotovi. tekmuje v nedeljo ob pol 6. zvečer na dirkališču pod Tivoli prvo moštvo pred končno tekmo z drugim moštvom še s kombiniranim moštvom »Olimpije« in »Slovana«,
Oba kluba sestavita namreč iz svo-Jih najboljših moči eno moštvo in v športnih krogih so mnenja, da bo to moštvo vsaj tako močno kot rezervno moštvo »Ilirije«, Že zadnje tekma so bile prav lepe, za nedeljo pa smemo pričakovati še boljšega športa. Zato Je priporočati številen poset, zlasti ker je vstopnina nizka, prebitek pa namenjen za športno spopol-nitev naših moči s pomočjo posebnega trenerja, ki pride najbrže že v soboto Iz Prage.
— Tatinska natakarica. Neka brezposelna natakarica je ukradla v pondeljek ponoči svoji tovarišici, s katero je skupno prenočevala v nekem tukajšnjem hotelu, iz denarnice bankovec za dvajset kron. Okradena Je naznanila tatico policiji in ta Jo je prijela ravno v trenotku, ko se je hotela odpeljati z vlakom, ki vozi ptoti Dunaju. Policija Je tatinsko natakarico izročila tukajšnjemu okrajnemu sodišču.
Na svidenje! s temi besedami konča zanimivi igrokaz »Satanella«. Vse niti. ki se vlečejo Iz klopčiča dogodkov proti koncu končajo samo na videz in nehote se zahteva nadaljevanje. In prišlo bo fn videli bodemo »Satanello« v II. In III. delu kakor nekdaj Zigomarja. Zato naj ne zamudi nihče ogledati si ta prvi del. — Jutri specljalni večer s koncertom vojaške godbe. Predvajala se bode krasna Nordisk drama »Udarec kladva« z Betty Nansen v glavni vlogi.
— Loterijske številke. Trst* 71, 75. 50. 87, 20.
Trst.
Torkova seja mestnega sveta. Na
seji je pojasnil dr. Valerio pismo ufi. zbora srednjih šol glede učiteljišča. Po prečkanju dopisa z ozirom na zboljšanje plač cestnih pometačev, je župan povedal, da je upravno sodišče zavrnilo pritožbo proti odločbi ministrstva za notranje zadeve v predmetu odpuščanja inozemcev Iz občinske službe. Potem se je razpravljalo o soški elektrarni, nakar je župan sejo zaključil.
S vabi in tujci. Včerajšnjo notico pod tem naslovom popravljamo J s tramvajem iz Občin v Trst. Sicer je pogrešek lahko vsakomur jasen, ker iz Sežane ne vozi v Trst nikakršen tramvaj.
Vodstvo slovenske trgovske šole v Trstu je izdalo letno poročilo, Iz katerega so razvidni vsi uspehi in lep napredek tega koristnega učnega zavoda.
Narodno-soclalna mladinska organizacija. V nedeljo zjutraj ob 10. uri se bo vršil sestanek v dvorani N. D. O., ulica Sv. Frančiška 2. Dnevni red je važen.
Narodno socialna mladinska organizacija nam sporočat Osnoval s«
e* Opomin v filmu proti kupOJI s dekleti
M SO^OtO EU B€H€8©8Id Soboto 18.	■	ik.	flemp	■	g
Nedeljo i«.	11 LAHKOMISELNOST!!
MimfCna drama v 3 dejanjih Ir modernega evropskega sulenjskega življenja. 99
koncert vojaške godbe. SeiUV
Je predavalni odsek, ki ima urediti ,vse potrebno za veliko jesensko sezono predavanj, ki pričnejo v polovici septembra in končajo s koncem leta. — Snuje se tudi športni 'odsek, ki bo Članom nudil pouk in razvedrilo. Sklenjeno je temeljito ,organizirati tržaško okolico, in sicer je delo porazdeljeno takole: Skedenj iprevzame brat Širok. Sv. Ivan brat iperoša, Rojan brat Požar. Sv. Križ brat Brandner. Barkovlje brat Kra-jvos. Občine brat Kosovel, Lonjer in (jropado, Bazovico in Lipico brata Slavec in Vovk. V vseh teh krajih se bodo vršili sestanki, na katere že {sedaj opozarjamo. — Vršila se bodo .tudi še ijadaljna predavanja za člane. — V Sv. Križu bo v kratkem 'ustanovni občni zbor. na katerega odpošlje centrala delegata. — N, S. 'M. 6. bo o svojih ukrepih javnost obveščala.
Pevski zbor Z. J. TL. priredi, kakor že naznanjeno, dpe 19. julija v gostilni g. Kjudra, ulica Belvedere It. 37 Družabni večer z zelo zabavnim programom; v nedeljo, dne 2o. Julija pa napravi Izlet v Avber pri Dutovljah, kjer se vrši na vrtu gostilne g. župana Ukmarja veselica s petjem, godbo, igro, šaljivo pošto ter plesom preko polnoči. Prijatelji petja, bratska društva in tovariši pridružite se!
Kamen, vrat in morje. V torek jpoldan }c opazil ribič J. Perot ,,lizu barkoveljskega obrežja truplo, katerega je premetavalo morje serri-Intja. Dvignil je truplo iz vode, ga prepeljal do brega In obvestil o tem policijo, ki se je kmalu podala y ribiški pristan. Tja je prišel tudi pkrožni zdravnik, ki je mrtveca preiskal in konstatiral, da je bil utopljenec moškega spola ter kakih 33 do 36 let star. Utopljenec je imel okolu .vratu zavezano vrv, na kateri je visel kamen. Obleka je na njem že deloma razpadla. Policija je o dogodku sestavila zapisnik in prepeljala truplo v mrtvašnico k sv. Justu ter od tam na pokopališče. Tekom včerajšnjega dneva P.a se je dognalo jitopljenčevo ime. Imenuje se Alojz (Antončič. Po poklicu je bil težak. Trpel je na neozdravljivi bolezni, ki ga je končno pognala v smrt.
Z motociklom v zid. Velika nezgoda se je pripetila v ulici M. Fos-'colo v torek: iz ulice Canova je popoldan pridrdral motociklist in hotel zaviti v ul. Foscolo. Ker pa ni bila cesta prazna, se je motociklist skušal ogniti nekemu otroku, pri tem pa tako slabo krenil, da je priletel s kolesom v zid. Učinek je bil grozen. Ubogi motociklist je priletel v zid z glavo in je bil hipoma ves krvav. Motocikel je vrgel nesrečneža več netrov daleč na cesto. Ljudje, ki so rjezgodi prisostvovali, so veleli brž Vstaviti neko prazno kočijo, položili vanjo okolu 28. letnega nesrečneža, krojača O. Collamarija, ga hitro peljali v bolnišnico, kjer so se zdravniki takoj pripravili k operaciji. Bol-aiiščni zdravnik dr. Monti je konstatiral, da si je nesrečnež pretresel [možgane, zlomil obe roki, ter se poškodoval po celem telesu. V desetem ‘oddelku se nahajajoči motociklist je tako močno poškodovan, da ne more govoriti. Njegovo stanje se slabša.
Aretacija bratcev, ki se borita zoper policijsko moč. V ul. Ponziana 'sta se tc dni jela prepirati dva znan-'ca-zidarja; Al. Ncgode in A. Fran-'cesconi. Tudi steklenica je začela naposled vstajati s pomočjp rok prepi-račev in biia bi tudi sfrčala v namenjeno tarčo, da ni v hipu razburjenosti vstopil policaj, ki je bunkželjna bratca razdružil, Negode je moral na policijo. Na cesti pa se je redarju zoperstavil. Vrgel se je na tla. Da ne jre in ne gre na komisarijat. Ko je nila sila največja, tedaj se je približala pomoč ..., toda ne božja, marveč v obliki Negodovega prijatelja Cocilla, ki je skušal prvega ubraniti policijskih zahtev. Po dolgem času je prišel stražniku na pomoč neki policijski agent, ki je Cocilla tako prestrašil, da se je spustil v beg. Zal, da ne daleč. Roka pravice je zajela {tudi njega in tako se je zgodilo, da kta v rezistenci združena prijatelja pdružena tudi v zaporu.
S
napetosti med Srbijo in Avstro-Ogr-sko.
Tisza je med drugim dejal, da se razmerje s Srbijo jasni, na kakšen način, v kakšni smeri, tega še ne more povedati, ker se gre še za nerazrešena vprašanja. Monarhija se zaveda svojih važnih interesov, ki so zvezani z ohranitvijo miru. Tisza ni mnenja, da bi moralo priti v svrho ujasnenja položaia do vojne. Vojna je tako žalostno sredstvo, da se ga ni mogoče preje poslužiti, dokler niso vsa mirna sredstva izčrpana.
Tisza je nato polemiziral z govorniki in dejal, da v Bosni ne obstoja nevarnost revolucije, ker so ondotpe vojne sjle zadostne, da vzdrŽHo mir in red. S tem pa še ni rečeno, da ne obstoja v deželi nevarna propaganda; obstoja in se je posebno širila v društvih in v šolah. Zato pa bo izboljšana in preurejena policijska služba. Na Hrvatskem bo ban storil svojo dolžnost, da se bo proti velikosrbski propagandi z vso silo nastopilo. Velikosrbska propaganda obstoja in poslužilo se bo vseh najostrejših sredstev, da se zlo pri korenini Izruje. Seveda se pa mora to storiti, ne da bi se vzbujala panika. storiti se mora brez nervoznosti in brez hrupa.
SARAJEVSKE PREISKAVE. Sarajevo, 15. julija. Preiskava
I
se nadaljuje čana.
in še 14 dni ne bo kon-
ČASTNIK MERIZZI.
Sarajevo 15. julija. V bombnem atentatu ranjeni adjutant prestolonaslednika Merizzl je ozdravel in že zapustil bolnico.
m
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta in se plačulejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Svetujemo Vam, da kupite modne srajce bele in barvaste, turi-stovske, mehke ovratnike, kravate itd. pri Engelbert Skušek v Ljubljani, Dunajska cesta 7, ker je zares najcenejši.
Čitalnica ljubljanska proda po ceni dva biljarda »Seifert« z vrtečo se marmornovQ ploščo. Povpraša se v »Narodnem domu«.
ŠEF GENERALNEGA ŠTABA NA POČITNICAH.
Dunaj, 15. julija. Še! generalnega štaba baron Hetzendorf je nastopil večtedenski dopust in ga bo preživel na Tirolskem.
HRUP V BOLGARSKEM SOBRANJU.
Sofija, 15. julija. V današnji seji Sobranja so začele opozickmalne stranke z obstrukcijo. Prišlo je do hrupnih scen že takoj pri otvoritvi. Voditelji so prečkali izjavo, v kateri napadajo pogoje, ki so zvezani z najetim posojilom. Pod takšnimi pogoji najeto posojilo je zločin in sramota za Bolgarijo, posebno ko bi bilo posojilo najeto drugod pod lažjimi pogoji. To pa, kar je storila bolgarska vlada, je izzivanje bolgarskega ljudstva, in pomenja nevarno poseganje v gospodarsko in finančno neodvisnost države.
Ravno takšno izjavo sta podali tudi obe socialistične skupini.
Hrup je tako naraščal, da je morala bi;i seja dvakrat prekinjena. Ko je bila seja zopet otvorjena, so nastopili vladni poročevalci in potom dviganja rok je bilo potrjeno vladno poročilo o posojilu.
ALBANSKA ZADEVA SE BLIŽA SVOJEMU KONCU.
Drač, 15. julija. Vsi poskusi, da bi se vstaše pripravilo do tega, da bi začeli pogajanja z vlado, s kraljem ali z mednarodno kontrolno komisijo so brezuspešni. Vstašl pravijo, da se bodo pogajali šele, ko bodo zavzeli Valono.
V Draču vlada silna nejevolja proti Evropi, ker se ta sedaj nič več ne briga za Albanijo. (Je drugih stvari dovolj.)
Vse prihaja do prepričanja, da tako ne more iti dalje. Epirci bodo v Atenah storili vse potrebne korake pri vladi, da bi -bili prldeljeni Grški. Srednja Albanija bi pa hotela biti združena s Srbijo. Pod Wledom noče biti nihče.
MOHAMEDANCI IN EPIRCI MED SEBOJ.
Drač, 15. julija. Pofožaj okoli Valone je vedno hujši. Med seboj so se že začeli pobijati Epirci in moha-medancl. Oboji bi radi Valono. Epirci na svojem pohodu proti Valonl požigajo in morijo mohamedansko prebivalstvo.
ŠE ENA SENZACIJA.
Drač, 15. julija. Da bi bila senzacija še popolnejša, so se raznesle vesti, da korakajo Srbi proti Elba-sanu od Ohride sem.
Opremljena mesečna soba s posebnim vhodom se odda za mesec avgust. Poizve se pri g. Goršetu, Novi svet, Mar. Terez, cesta.__________
»Spod. Šiška«, dvignite pismo! Srečko.	707—1
taktu poBiiiika
sprejme
Jos. Janko v Kamniku.
W Trst!
Lepe sobe z 2 posteljema od K 4'— naprej, dunajska kuhinja, kosilo 70 vinarjev, 3 minute oddaljen od kolodvora
Hotel Abbazia, Trst.
Edina primorska
tovarna Svokoles
»Tribuna"
Sorica, TrtaSSra ulica St. 25. piej pivovar Oorjnp.
■ i	i—i---------- *	""“
Vc*iv»& eksportna zaloga dvokoles, Hvalnih in kmetijskih strojev. «m«ofonov, orke-Btrljonov itd. itd.
SBcitoel
G er ten, Stolen utica Sier, *- I.
Prodaja na obroke.	Copiki	frauko,
sil |
a. P y
Moj veze (Stiha). mali nogavice in perilo.
Josip Peteline,
Ljubljana, Sv. Petro nasip it. 7 (za vodo poleg gostilne „pri FaJmoiiru“).
Stroji za vaake obrt In kolesa.
VŽIGALICE " družbe sv. Cirila in Metoda : Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani.
nOMU NA ALTAo,
v. Cirila
Za nakup oljnatih In stihih barv, lakov, firne-žev ^ to stroko spadajočih predmetov 'Še	tvor niča barv
Premeri & Jančar
DungJ&a cesta štev. 2Q, LfllbljailU kolodvorska ulica štev. 18,
IrarToo^lgieJ, xja.^-v©o Ltdk
„v Stf*- AiolOaao 4*x cieTooloj
IFrietn© ©majin© Tb|a,rv©,
3STsi diolon.': laa. d.e"to«lo. ^ V •• y.»>
. ■ - r • ■ ■	' 1/1
Zaradi pozne sezije.
Prodajam vsa v moji zalogi nahajajoče se damske slamnike kakor tudi različen nakit po globoko znlianlh cenah.
HINKA HORVAT, modistka
LJUBLJANA, Stari trg Stav. Sl.
Kavarna Krapš, Škofje ul. 10
priporoča vsak dan sveži sladoled in ledeno kavo; ravno tam se oddtjjo sledeči Časopisi:
»Laibacher Zeitung", »Grazer Tagbiatt*, „Reichspost“, »Arbeiter Zeitung*, »Fremdenblatt*, „Extrablatt“, »Dan* zers Armee Zeitung", »Osterreichische Rundschau", »Tier und Gartenwelt“, »Gartenlaube", »Illustration", »Moderne Kunst", »Osterreichische Illustrirte Zeitung", »Karicatu-ren", »Kikeriki", »Slovenski Narod", »Slovenec", »Edinost"
»Soča", „Dan“.
srn*****
£
=3^
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružnt trgovini ----------- tvrdke	R.	MIKLAUO	 —
„Pri Škofu“
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica.
: Fcseten cd<3.el«3c v prvem iiadetr«r#»a,- s. Cenik na zahtevo brezplačno In poštnine prosto.
ji=====»F===-	 -	 L.---—
Velika mednarodna tekma _„Okolu Gradca“ 85 km.
Fran Ogrin na
Gorievem kolesu
Slovenci!
Kupujte edino te vžigalice z napisom »Mal pploži dar domu na al-tar!“
Samo od teh vžigalic ima slovenska šolska družba podporo in dobiček.
SV.
GROF TISZA GOVORI O POLOŽAJU.
Budimpešta, 15. julija. V današnji seji ogrske zbornice je odgovarjal ministrski predsednik grof Tisza ua Interpelacije tičoče se položaia in
BOLEZMi.
.ULICA-4
C
JUBL
B -v	9
1 Čudovito znižane cene! g
Pristni panama	poprej	K	10'	,	, sedaj K 8 m
Girardi slamniki	»	»	j*’	»	J. '	*	*	q!”~
B lister obleke v modnih barvah „	*	20'	»	24
B bele in sive sako za friserje samo	„	o	■
gl letne plašče za dame	*	»	24’	,	„	„	b*—
5 Modne obleke za gospode najnovejše.
Novosti v damski konfekciji. Kimono S plašči, bluze, eponge kustumi in etamni
S obleke po znatno reduciranih cenah! Zaloga B se mora po možnosti do konca avgusta raz- g 0 prodati, ker rabimo prostor za jesensko in |
SB zimsko konfekcijo, katero dobimo v ogromni ■
i •	BB
izbiri.	b
g Oglejte sl 18 Izložbenih oken.
Angleško skladišče oblek
_ o. BURt UuMiaia. Mestni tig 5-6. Telelon 1)2. _
■■■■■me—■■■■■■■■■■■■■■■■"