List Tečaj XXXII. spodarske, obrtniške in narodn Izhnjajo vsako sredo po celí poli. Yeljajo v tisk aru i ci jercane za celo leto 4 gold» za pol leta 2. golđ., za četrt leta 1 golđ.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 ^old. 40 kr., za detri leta 1 gold. 30 kr. m Ljubljani v sredo 28. januarija 1874 O b 8 6 g : O zatiranju plevela. markovo brezversko organizacijo svetá. Nekoliko o ponmožitvi vinske trte. (Dalje.) Glas Nemca iz severne Amerike za Bis- Mnogovrstne novice. Deželni zbori. Naši dopisi. NoviČar. Gospodarske stvari. 0 zatiranju plevela. Spisa) Fr. Kuralt. Kako tužno se vrne poljedelec iz polja domúř ako , da je njegovo polje prerašeno s plevélom, da opazi tu in tam kaka vsej ana rastlina slabo poganja in od dné do dné v svoji rasti zaostaja. Plevél vživa ono hrano» katero je narava pripravila s trudom poljedelca za one rastline, ki jih je on za Plevél, kakor sovražnik poljedelca, zadovoljen tudi svoj živež vsejal. 8 slabo zemljo, krepko napreduje v svoji rasti, ter vse- jane rastline zaprečuje v razvitku. Kaj je temu krivo? si misli marsikater poljedelec na njegovem polju je več plevéla, kakor žita, ali pa da kake druge koristne rastline? Na to odgovoriti je lahko. NajveČ temu kriv je poljedelec sam. On sam si je vsejal plevél , ali z nečistim semenom ali pa z nepognjitim gnojem, in zato bode tudi plevél žel. Včasih res kriva je tudi zemlja, kedar ima že vko-reninen plevél v sebi. Zato ima pa poljedelec sredstva da tako zemljo očisti plevéla, ter pripomore rasti drugih rastlin. ? Najnavadnejš jboljša sredstva temu so: 1. Da se mokri zemlji po jarkih voda odpelj* kajti vedeti se mora, da plevél posebno ljubi mokroto okopavajo da se sadi okop véla j ker ' a u p a v ixicv, tO je , aaucia , jvi o< kopavanjem se pokončá mnogo pie sadeži ki # j se z j da se na posebno s plevelom zarašeno polj se- jejo pične rastline, ker s svojo gosto rastjo plevél za- tarejo ali se pa plevél še pred cvetom ž njimi vred po~ Jako škodljivo je plevél takrat kositi, ko je že kosi odcvetel tem seme zopet na tako plevél na novo pomnoži emljo pada ) ter se da se v hem vremenu orje ali pa njiva po vlači, da se izruvani plevél lahko posuši da se plevelna zemlja porabi za \ člet nik, da se zemlja pohodi in plevel ne more tako svojih koreninic širiti. Tudi plevél ljubi posebno rahlo zemljo se mlj dal postanejo vsejane rastline krepke in močne zemlji plevél lahko zatarejo dobro gnoj i in obdeluje. V taki m j lom, ampak da se prav kolob ✓ JJi C* X^ V A V ai 1 J uoi uu om da se med tem vseje okopav da ne sledi žito za ži- Navadno rastlina več let zaporedoma na isto polje seje, se 3 tem tudi njeni plevél množi 8. da se setev ? povlači, ker se s tem mnogo ple- vela izruje in tako posuši. Mnogo njegovega zrna pa počne kasneje še kaliti, katero pa potem močnejše rastline v njegovi rasti zatarejo; da se plevél pořeže, in to pred cvetom ali pa ob cvetji. Po mnenju Davi-jovem je to najbolje storiti s srpom, kateri ima ojstrino z železnim vitriolom namazano. Pri preseku rastline to v-se posrkajo in se posušé. To storiti je najboljši takrat, kedar so rastline najbolj sočne 10. da se korenine plevelske pobirajo > posebno pri prahi, ter zmečejo na mešanski kup, da dobro se- gnjijejo; 11. da se upotrebi praha, ker tako ves plevel pride na površno zemljo, ter se lahko pokončá. Kjer je pa praha za današnje Čase predraga, naj se le takrat se plevel drugači zatreti ne more ? upotrebi, ako 12. da se plevél s koreninami vred zakop 1 j e to s prav globokim oranjem, da se v zemlji zaduši: y in 13. da se plevél požge; 14. da je semno zrne zmirom čisto in nepome- šano s plevelskim zrnom. To se plevel Je najboljše sredstvo, da ne zaseje; 15. da se plevél prešičem zmirom le prekuhan daje, ker velikokrat pride mnogo neprekuhanega zrnja od prešičev v gnoj , in od tam v zemljo, kjer počne zopet kaliti. Ako se pa plevél zmeče na mešanski kup ali pa na gnoj, mora popolnoma segnjiti da zrnie mma ? več moči kaliti 16. da se plevél na zoratnicah in potih pokonča ; mnogo plevelskega zrna veter iz potov na polje zanese ter ga tako zaseje; ? y 17. da se polje opleve. Pleti se mora ob pravem času, in to, kedar rastline še niso tako velike, da bi jih poljedelec mogel poškodovati, kedar zemlja ni pre-mokra, ker bi se pohodila, io zopet kedar ni presuha da se plevél lahko s koreninami izruje. To so sredstva, dragi poljedelci, s katerimi si mo- > ramo plevél pokončati ali pa zaprečiti ) da ne pride na tem si moremo naše pridelke povekšati in njivo. vrednost našega polja. (Kon. prih.) Nekoliko o pomnožitvi vinske trte. (Dalje.) Očeša na kovčih imenovali smo glavne dele ima vsaka rastlina tudi'svoj plevél. Áko se ena in ista zato, ker se nad, kakor tudi pod zemljo z največo kre postjo življenja odlikujejo. Rekli amo tudi, da na izko- pam bilfi gnjiloba vgojezdila, kar se pri kovčih, katere prosto » sorte korenik razločujerno, od katerih za- očesom končajo, vendar večkrat rado pripeti. služijo kronine na konceh največ, stranske že manj rosne pa celó nobene pozornosti; nismo pa povedali na katerih prostorih vložené mladike da vse te kore nike prav za prav izpahnejo. To hočemo, ker je neob hodno potrebno, zdaj dodati. f j Zdaj nam ostane še o dolgosti kovči govoriti. tem pa prihodnjič. (Dal. prih.) Politične atvari. dobi Mladiko naše trte smemo in moremo po njeni po v 2 deia razdeliti, namreč v člene,vin pa v veči-dei velike tanise kosčeke med členi. fc ene imenu jemo ar se sicer iz ravno rečenega razvidi Glas Nemca iz severne Amerike ťa Bismarkovo brezversko organizacijo sveta. Berite iu mislite! Kako zeló Bismark po vsej Evropi razpenja svojo brezversko mrežo, v katero so s krvavo barvo vpletene najdemo to razdelitev prav po nastalih korenikah Še besede: ,,weg mit der katholischen Kirche und was ti sta UilUlUilAV y Ai »V/ ^/A VU Ut Ug»LU CiUWUVi^UC» | II) Oâ katerih na oni strani ocesa, na drugi pa tako imenovane mesta mladike, ki so proti drugim zdebelena vilice ali pa tudi * V me ne najdemo. Na izkopani bilfi posebno zapazimo kaj jasno markirano. Na namreč cei venec lepih krepkih korenik, na koščekih med temi jib pa ne najdemo čisto nič ali pa ter tjè kak reven sled. Kakor hitro to zapazimo členih dran hángt!" (proč s katoliško cerkvijo in kar se nje tiče) 9 kaže nam jako jasno nemški Amerikanski čas- sèm nam ne more biti več uganjka kako Juiu unt ««u u^anjaci, aanu URI auvu , uu i\ttini spodnjem koncu krepke kronine korenike zahte kovč na nik pod imenom „Wochenblatt der New Jorker Staats- iuiu y uaui Zeitung" v svojem poslednjem listu preteklega leta pod od katere napisom: „Europa im Jahre 1873" (Evropa v letu 1873). Ker vemo, da ravno zdaj bo zanimivalo naše bralce, vamo ) pripravimo; prirezati jo moramo namreč tako, slišati Bismarkov glas iz severne Amerike, naj jim ne iz gori navedenega članka podamo nekoliko posnetka. Oni článek zaČenja svoje pisanje s tem, da si priza-tem gnjijenjem pa deva dokazati „dobro tl j iv vpliv Ne m š ke vlade ■Mi ~ da —------------ , & "J \J WJJ ^ "J «vy.« v.., „v* ^ ^ . v, v*j » . T r 1 * " T ' se kaj lahko tudi cela trta ugonobi. Umni vinorejci, na vse glavne zadeve Evropske; raduje se katerim je vse to znano, odrežejo v resnici kove ravno da kovča s členom, v katerem je največ rašče, ne pa koščekom tenejšega lesa, kateri krepkih korenin ni-kakor ne zarine, ampak segnije pod očesom, tako sicer , da člen skoraj polovičijo. Ta je bila Francija potolčena od Prusov in da zdaj Nemčija ima prvo besedo v Evropi zato, ker je tudi Íriprava kovči je po naravi utemeljena, kajti išče se Italija Nemčiji zaveznica postala in je tudi Avstrij- orenika tam. močí založene. JW -----» » - «VV«V.jVU» , «»Uj V. .«V,« «V/ »«V..* ,« «w. . J---------J- ----* kjer je za njih nastanje zadosti raščne ska diplomacija že „novo politiko" pričela." Imamo pa na trti se druga mesta j moc ono posamesnih očeš presega; presega jo pa Dalje obžaluje severno-amerikanski Nemec, da pre-katerih rašena teklo leto „ni bilo republikánskému principu zarad tega, ker je moč enega očesa večkrat zastopana, Spanjska." „Al narodi latinskega plemena 'V,vv * w p »* ^ J- ----- r ^ ugodno, Čeravno je k Francoski republiki pristopila áe pravi toraj tako rekoč več očes združenih. To město ne veljajo za republiko, kajti oni ne poznajo zmernosti ni sieer na mladiki, vendar se kaj lahko z mladiko v v svobodi, svoboda se prekucne pri njih brž v razuz dotiki pusti. Ono je namreč kaj majhen košček v več danost, čemur priča je Parižka komuna. Zato bode v majhnih gub okrogío zvitega lesa, kateri večletni les od Evropi nadvladala republika in krepko se vkoreni enoletneg loči ? in kateremu zarad svoje oblike prosto nila še le takrat, ko se republike poprime narod tak, „d vele tni prstau" pravimo Odrežimo mladiko tikoma nad tem prstanom našli bodemo, da bode iz kakor je nemški ali angležki, ki ima nemsko krv f m v sebi. ras tlo na n } dasi njega dokaj novih mladík iz- Prekucije na Francoskem in Španjskem pa ao prestrašile Nemce, in zato ostanejo še cesarji iu kralji nismo pred tem skoro nobenega očesa za zdaj in morebiti delj časa na krmilu Ne raš kina na- t ideli. drežimo mladiko dve. tri ali še celó več očes več ... ww dosegljiva, manjših dežel Nem- više nad prstanom, ali pa pustimo jo tudi čisto pri miru, ških eno veliko Nemčijo napraviti, ki se bode dala in vendar bodemo poznejše zapazili, da bode trta ravno še razsiriti (Amerikanski Nemec menda misli na Av- rodom. Ker pa republika dandanes ni še treba je bilo od ene strani iz iz prostora bolj ali manj krepke mladike zagnala je ra\ slučaj kar i » uvij an maul c|mu miaunvc úaguaia, tvai 81T Í j O ?), od drtlge StraDl pa aai unjuut; uíuquw w » w od števila puščenih očes odvisno. V poslednjem bodne (liberalne) ideje siriti. To oboje je sa zdaj na- ^ d\t iN ih v y /%. -rl rv it** m ^ I 4 m 4AA \~m / m t« M /s í^é 4 \ m r« M /k I I If C C kar najbol) mogoče svo- bodo se ve da kaj slabotne Vprašajmo se: od kod da to pride? mestek (surogat) za republike. S tem, kar smo pred rekli, da je moč, enega očesa misli Ko je Amerikanski Nemec organično izpeljal svoje ^viuj cvc*i oiuu vu a ua j v uiuv vuw^c» vuvi oa .«idi», kako bode sčasoma republika stopila na mesto na teh mestih večkrat zastopana, da je tako rekoč na kraljevske vlade, govori obširno potem o boji zoper vsakem takem mestu več očes združenih, smo na to Rimskega papeža, in med drugim pravi: „ V zad- vprasanje stan z ze dgovorili, kajti v resnici je vsak tak pr njem letu se je po odločni volji Nemáke vlade boj zadostimi, toda skoro nevidljivimi očesi obsij ta očesa pa tako rekoč pó, ter čakajo, da bodo an, del nost pravih očes po mladikah zastopale, ako potreba av- na- zoper cerkveno gospodstvo popolnoma vnel in čedaljd večo zgodovinsko veljavo za ves svet dobiva; vsem narodom celega človeštva bodo na dobro prišle one zmage, Potem Amerikanski Nemec govori o nezmotlji vosti pape-memo one brez tega, nam gotovo ni treba dokazovati, ževi, katera je na noge spravila „starokatoličane", stane. Imenujemo jih tudi v resnici s pij o ča očesa. kateri si jih Nemška državna moč privojskuje. Veliko veče vrednosti, s takim prstanom končane kovči ker je 12 vsega ravno uavcuoucga ta&u iohuu agrau* tvi u "J^J utu uuucju *cuçn j — v u^u i u uvaow«ih potrebno je le, da povemo, kako da moramo rav- Nemških skofov zoper državne postave, ki uničujejo ako hočemo tak prstan na kovči pustiti. Prosto, cerkveno oblast, — o uravnavi raz mer med državo ia edenega tako rekoč grab ki o n j ej nič nočejo vedeti o uporu nekaterih nati uauj aau uuuouiu iiOR. ui ov«iu ua nuvui (JUObici. Li odreže se kovč tikoma starega lesa pod prstanom še je pa, ako se kovč ne odreže, ampak odkrhne. države čez ljudske sole bolj Tako delajo na Reni Tako pripravlj cerkvijo na Nemškem } o šolskem nadzorstvu o postavah NemČije » ki Tako pripravljena kovč je pa razen tega, da kaj duhovnom služeb (za fajmostre ltd.) dajati, in apioa krepke kronine korenike napravi, tudi v tem oziru vso cerkveno oblast v nič devajo. „Po teh Pruskih da kaj škofom jemljejo oblast, da ne morejo sami brez vlade duhovnom služeb (za fajmostre itd.) dajati, in aploh boljša, ker ni mogoče, da bi se po velikom zrklu kaka eerkvenih postavah — piše Amerikanski Nemeo na dalje je vpl duhovnega gospodstva na katoli èane vmrtuden in papestvu moč razrušena." <.,Nuj Deželni zbori. potreba je dalje — tako beseduj dalj že rikanec (svetni) zak zdaj peijati obligatorič povenu j naiv u u, to je, da je v e i j » v u uqu ki ga zaročenca skleneta pred posvetno gosposk % • m v v«4* « i • A • nemški Âme In tišti zakon > # 7 V k potem poročiti se znata ali pa ne, to je vladi vse eno; starokatoličanom pa pravice braniti varovati, je dolžnost Nemške vlade bila, kajti staroka ^ • • i v 1 r 1 .1 msko-národ cerkve toliôani so jedro prihodnj Na Nemskem dozdaj ni sicer čez 50.000 starokatoliča luteranstvo je nov, v vajci pa začetka le poč kakih 25.000; altudi predovalo, naposled pa vendar polovica Evrope papežů odtrgala. AI „starokatoličanstvo" predrugačiti, če hoče, da se bode zdatno širilo po svetu : v cerkvenih se mora v naukih svojih in bogoČastji V se rečeh moraj o tudi občine in posvetni ljudje velj besedo imeti; vogelni kamen mora Je ? da se duh dnje še to biti ? da vsej tej novi stavbi pa se bat odp ) to m katoliških duhovnov oženj pnva o ženiti. To bode mnogo ilo starokatoličanstvu" ttUllv „«siaiujtauvi^ciiiDV»« , nazaj v prejšnji ultramontanski m Deželni zbor Gorički. Najzanimiviše reči izmed obravnav v poslednjih sejah (16. in 17. t. m.) so te: za ceste in mostove se je dovolilo kakih 17.000 gold., nekaj več ko polovica za Laški del dežele, ostalo pa za Tomiuski in Se- Žanski okraj. predzadnji seji je poročeval Dottori (v imenu dotičnega odseka) o zadevi miniaterskega razpisa (od 10. decembra 1. 1.), s katerim se je rešila lanska zborova peticija zastran deželni h kot ličnih jezikov V naših srednjih šolah. Še nikoli ni šel iz naše dežele tako obširen in natančen spis v zadevi jezikov do viših oblastnij, kakor pride ta pot ; pa tudi kaj tako krep-kega in ostrega ni še dal menda noben zastop od sebe. Dobre pol ure, če ne več, je bral Dottori svoj pa dr. Dep eri s-o v skupni elaborat, v katerem se sè svinčeno-tehtnimi razlogi podirajo vsi sofizmi in puhli argumenti ministerskega razpisa. Nekateri mini- ne morejo stro vi razlogi se vjemajo s tistimi, s katerimi se je pre- tabor. Vse to skupaj — prerokuje Bismarkov organ bode podrlo papeževo světlost in veljavo njegovo, in na razvalinah katoliške cerkve povzdignila se bode cela vrsta samostojnih národnih teklo jesen pri Vas na Kranjskem skušala opravičiti prenaredba srednjih šol. Poseban argument za Gorico je ta, da so tù 3 narodnosti (tudi Nemci!*), toraj e k v á liko več je h koncu pretekleg leta v imeno vanem časniku pisaril Amerikanski Nemec, al, ker to, smo iz tega aestavka posneli, je jedro vsega, zadostovalo našim bralcem, da vidijo, kako Bismark kar bode da bi bilo treba napraviti troje gimnazijev in troje realk!! Kar se tiče Ne m ce v, pravi Dottori-eva peti- In zato peščico hoče imeti g. minister poseben gimnazij in cija, da jih je v vseh Goriških šolah skup samo 50. niso domačini, in Če s o iz Berolina svojo mrežo vleče čez vso Evrop 9 ima povsod zvestih strežajev svetinje katoliške vere. } ki mu pomagajo razbijat posebno realko! (Ti Nemci pa znajo vsi tudi italijanski.) Mislili so popřej nekateri zborniki poslati prošnjo za vpeljanje narodnih jezikov poznej e so se Groza strese člověka, ako pomisli > vsega tega! Po pravici je tedaj obrnj kaj bode konec vse ga sveta v d bor D u n a j s k pozornost i ki Je dobil obema zbornicama državnega zbora, premislili in sestavljena je zdaj na adreso vsega ministerstva. Od ministra za uk apeluje tedaj naš zbor na minister ski svèt. Ni nadejati se, da naša de- Še nekoliko nemških cerkvenih postav v razpravo, in kar jih Še manjka, dodali mu jih bodo poslanci Bis-markovega dufcá. Žaloigra se je že začela. želá ker z omenjeno prošnjo kaj doseže, in sicer tem manj 9 Je tako ostrá; al vsaj vedeli bodo gospodje, kako Mnogovrstne novice je pri nas; da ni namreč tako, kakor nepoklicani ljudje sporočujejo, ampak tako, kakor deželni zastop trdi in dokazuje. — Peticijo je zbor sprejel enoglasno. Skoraj enako obširna in mojstersko izdelana je od-sekova zavrnitev vladinega odgovora na interpelacijo za- * 23.000 delalcev brez delà — se potika zdaj na stran nepostavnosti, ki SO se jih krive storili urad-Dunaji; med temi je 8000 ključarjev, 2000 mizarjev, niki v deželni eenilni komisiji za uravnavo (lavkov in pa zastran previsokih cenitevv priobceni tarifi. ~-----J' 7 ---Jw , -VVV .-VJ 3000 strugarjev, 1400 kovačev, 4000 krojačev barvarjev, 2000 pekov, 1300 krznarjev itd. To 2000 so na Sestavil je temeljiti elaborat dr. Pajer. Ko Sital, zgodilo se Je nekaj, kar ga je pre- zboru. Vsi nazoči zborniki še nikoli popřed v našem 1 in skor so zaklicali „dobro sledki lanskega denarnega poloma in toliko hvalisane Dunajské razstave. Liberalno ministerstvo imenuje to „volkswirth8chaftlichen Aufschwung", naši mladoslovenci vsi laški poslanci so vstali in šli poročevalcu izrazit pa „gospodarski napredek." Liberal i zem se je res priznanje in zahvalo s podajanjem roke. Konec Pajer- pod » % srečno zvezdo" rodil! Državnih posojilnic menda ne bode veliko jevega spisa je ta y da ke so nepostavnosti doka- če Je res , kar časniki pišejo, da za veliko Česko deželo se napravi samo ena v Pragi v podružnici nacijonalbanke. Vsaj vendar ne bo veči del onih 80 milijonov přišel Dunaj skim borsjakom na pomoč V zane in ker niso vladini organi postave prav tolmačili, naj bi vlada ves priobčeni elaborat deželne cenilne komisije uničila kot na napačni podlagi seatavljen; in da naj bode deželnemu odboru naročeno, da naj z vsemi * Na Erdeljskem in vzlasti v izhodnih krajih v okraji Braševskem (Kronstadt) grozovito razsajajo črne kozé. V Braševem, městu z 40.000 prebivalci, pomrje vsak teden najmanj po 40 ljudi. Mrliče kar brž na po-kopališče peljejo in zakopljejo. ustavnim! sredstvi na to delà, da se od vlade razglašena krivična cenitev zemljišč itd. prenaredi. Tudi ta nasveta sta enoglasno potrjena. Gledé vladinega odgovora na interpelacijo zastran deželnega šolskega svetovalstva je sprejel zbor 16. t. m. naslednjo résolue ij o (dotičnega odseka po- * prsi )) Siameška brat vkup ------# % ročevalec Deperis): zračena dvojteka, pod imenom nistrativnega referenta, ki bi imel sedež v Trstu pri imenovanjem ekonomično-admi y po vsem svetu znana zato 8ta se po vseh mestih kazala, sta unidan umrla je za prvim umri čez 7 7 ker drug name8tništvu, je vlada našo deželno Črki postavo, če ne uri. pa po duhu prelomila. Kar vlada (s centra * Str ama lakota je v Indij rv ^ i-« * * w f™ y w zovanjem) namerava, je nepotrebno in nekoristno. o ker tudi reke vsahnujejo in pitne vode zmanjkuje De dloge so tem veče, želni odbor ima nalog, z vsemi ustavnimi sredstvi po * Se ve da, kjer bivaj o 3 Nemci 7 ondi je že „narod nemikï" doma» in §.19. se jim kliče na pomoč! » Vřed. tezati se za samostalnost deželnega šolskega sveta Go~ riškega.u Zadnja točka dnevnega reda v zadnji seji je bil Dolij ako v nasvet zastran prevravnave deželnega odbora. Ta nasvet se pa ni obravnaval; ker ni bilo nazočih dveh tretjin poslancev ; vzvidelo se je poročevalcu gosp. D. svoj nasvet nazaj vzeti. — Pa tudi ko bi se bil potrdil, bi bil obveljal se le po preteku sedanje volilne dôbe , to je, čez 2 leti. D. ima toraj še zmirom čas, spraviti svoj predlog (kateri ni zadel na posebne zadržke), na dnevni red v prihodnji sesiji. — Proti eni uri popoldne 17. januarija se je zbor fsklenil. Deželni zbor Kranjski. V 11. in zadnji seji 13. dne t. m. je deželni glavar naznanil, da je baron Karol Wurzbach sprejel voli-tev za uda deželne komisije zemljiškega davka; potem je priobčil ravno došli dopis c. k. deželne vlade zaradi zadreg, v katere so Šent-Jernejški farani prišli zarad vremenskih nesreč. Vsled tega dopisa je seja za pol ure prenehala, da je finančni odsek skupno z odse-kom za pretresovanje deželno-odbornega delovanja to zadevo pretresel in potem po poročevalcu dr. Suppanu predlagat : naj se v proračunu deželnega zaklada znesek za elementarne nesreče od 5000 povikša na 10.000 gld., deželni odbor naj pa ministerstvo poprosi zdatné podpore iz državnega zaklada, ob tej priliki pa naj tudi povdarja potrebo, vendar enkrat pričeti Dolenj-sko železnico zidati, da si ubogi prebivalci zamo-rejo kaj prislužiti, in konečno, naj se vlada naprosi, se na silne te zadrege ozirati pri odpisovanji in iztirjevanji davkov. Grof Margheri je z ravno tako odkritosrčno kakor krepko besedo te predloge priporočal v govoru, ki se je tako-le glasil : *) „Jaz sem prosil besede k 5, odstavku poročila deželnega odbora; v tem odstavku je le resnici približe-vajoč se popis one nesreće, ki je 29. julija u. I. mnogo obČin Novomeskega in Krškega okraja zadela. Ne bom vas, gospoda, trudil z natančnim popisom te nevihte in nasledkov njenih, kar Vam je že tako znano deloma po privatnih sporočilib, deloma po javnih časnikih; le toliko naj pristavim, da noben popis strahovite te nesreče ne more popolnoma opisati, kaj ti ondi, kjer so bili popřej cveteči vinogradi, lepa polja in travniki, videti je zdaj le golo skalovje ali nanós brebirja, tako, da ne bo le pridelek na teh krajih za več let slaběji, temveč veliko posestev je za vse čase vničenih. Komaj pa se je ta nesreča zvedela po deželi, nemudoma so posa-mesni ijudomili in javni zavodi prihitcli nesrečnikom na pomoč, in posebno hranilnica Ljubljanska jim je darovala lep donesek s 3000 gold. Naj mi je dovoljeno v imenu tako hudo zadetih vseto onim , ki so se vdeiežili nabiranja milodarov, hranilnici Ljubljanski in deželnemu odboru javno izreči svojo zahvalo. Tudi deželna vlada v Ljubljani se je s pripoznanja vredno marljivostjo in hvalevredno naglostjo obrnila do c. kr. ministerstva za pomoč iz državnega zaklada. Lakonični odgovor, kate-rega se je ministerstvu nato prošnjo dati poljubilo, leži pred nami v poročilu deželnega odbora; — al ministerstvo dalo je še drug odgovor, ki ga ne najdemo v tem poročilu, in ta je, da so se ne le zaostali, ampak, kar sicer ni navada bila, tudi tekoči davki za leto *) Za gotovo smo zvedeli, da jo grof Marglicri od nc-kegá prenapctega poslanca iz vrste ustavoverske zarad tega govora oštro grajan bil, češ, da se ministerstvo le božati mora, a ne napadati, ker je meso iz našega mesa in duh iz našega duha. :— To tedaj jc „liberalizetn44 in domoljubje ustavoversko ! V Vred. r t jt « t * • - . * « - , • . • fe C* » ' t 1 ' * * " \ * ▼ 1873 intabulirali, s tem pa .davkeplačeválcem še huja- bremena naložila; to pa so bremena, ki so tem težja, ker so nepotrebna in neopravičena. Nočem preiskavati, ali se je to povekšanje davkov na podlagi ustavne postave ali pa le na podlagi kake . ministerske ordonance zgodilo, kaj ti tukaj ni mesto za to. Al ne morem si kaj, da ne bi Vas, gospoda, opo-zoril na nenravnost (immoralitêto), ki se razodeva v takem postopanji vlade, da ona znano in dokazano uboštvo ljudstva, ki ne more plačati davkov, porabi v to, da iz tega za-se majhen dobiček vjame! Jaz obža-lujem, da vlada, ki je ravnokar za borso, ki je vsled lastne njene krivde na kant prišla, 80 miiijonov gld., — za skaženo svetovno razstavo 16 miiijonov gold., — za povikšano plačo u rad ni ko v 5 miiijonov gld. čudno lahko na razpolaganje dala, ne vinarja ni imela za to, da bi bila na pomoč prišla nekaterim občinam, ki so v strašno nesrećo pahnjene ne po svoji krivici, ampak po vremenski nevihti. Jaz ne bom stavil nobenega na-sveta; hotel sem le po eni strani izraziti svojo zahvalo všem dobrotnikom nesrečnih krajev, po drugi pa raz-odeti svoje obžalovanje, da se vlada pač prav dobro zaveda onih pravic, katere ima o iztirjevanji davkov, a da je popolnoma pozabila dolžnosti, katera ima do ljudstva, ki davke plačuje." (Dobro, dobro! na levi strani.) Vsi gori navedeni odsekovi predlogi so obveljali. Potem se je obravnavalo poročilo o deželno- odborovem delovanji leta 1873. To priliko je dr. Zarnik porabil, napadati deželni odbor, češ, da pri uradovanji se poslužuje bolj nemškega jezika in da slovenščino rabi le za „paradegaul". Da to ni resnica, dokazal je najprej deželni glavar vitez Kaltenegger sam, povdarjaje, da se o tem vsakdo more prepričati iz aktov, potem je dr. Bleiweis dr. Zarnikove rekri-minacije oštro zavrnil ter konstatiral, da deželni odborniki niso vajeni „paradegauel" jezditi kakor dr. Zarnik, ki se v zboru skor samo v take reci vtika, da jaha „paradegaulna" ; konečno je se Deschmann opravi-Čeval deželni odbor o svojem uradovanji. In ko je potem dr. Zarnik skušal sukati svoje besede, češ, da ni mislil deželnih odbornikov, ampak le uradnike deželne, je dr. Bleiweis dokazal, da dr. Zarnik hoče nož, s katerim je řezal na dva kraja, zdaj obrniti samo na eno stran, in še enkrat je deželni glavar vitez Kaltenegger sam povdarjal, kako skrbno gleda deželni odbor na uradovanje v slovenskem jeziku, da nemški od-loki dohajajo le v Kočevje, v Belopeč in na nemške vloge. Konečno še dr. Ćosta dokazuje, da pritožba dr. Zarnikova ni prav nič opravičena, česar se vsakdo lahko prepriča iz aktov. Da poročilo o deželno odbornem delovanji v 1. seji slehernega zborovanja pride poslancem v roke, je deželni zbor po nasvetu barona Apfaltrerna skleni!, gledati na to, da se poročilo popřej končá in hitro tiska. Dalje je deželni zbor vsled poročila o deželno-od-bornem delovanji sklenil sledeče: 1. Ponoviti prošnjo do slavne vlade za izdatno podporo za javne ljudske šole na Kranjskem. 2. Deželnemu odboru se naklada, deželnemu zboru staviti predloge, kako bi se zvekšali dohodki za solski zaklad. 3. Nadalje pretresovati in deželnemu zboru poro-čati, ali bi ne bilo koristno , da se šolnina na javnih ljudskih šolah na Kranjskem odpravi. 4. Deželnemu odboru se naklada, po vsi moči skr-beti, da se delà za posušenje Ljubljanskega močvirja po obeh bregovih Ljubljane kar pred izvršijo. 5. Dárila, odločěna v d'eželnem zakoniku II. leta 1870, št. 142, se pripoznajo vsakemu, kdor skaže, da 29 Um je tam imenovano zvér oziroma steklega pes**, kakorkoli sebno tuđi na to, da se po krajši poti doseže zveza juga usmrtil« s severom in ker se to najprej doseže, če se Loka s Deželnemu odboru se naklada, pretresovati in cesarjevič - Rudolfovo železnico v Celovcu ali v Lauen- naprosi, naj pri odločevanji te že- deželnemu zboru staviti predloge y kako se pospese- dorfu zveze, se vlada val posel, spadajoč v področje obcin, in kako bi se po- leznične črte gleda posebno na najmarljivejši obrtnijski lajšala po novih naredbah občinam nastajajoča bremena, trg vojvodine ~ - — Slavno c. k. ministerstvo za trgovino se naprosi, Kranjske, to je, Tržič. Prošnja občanov iz Skrila, Zgornjega in spod- naj vodstvu Rudolfové železnice naroči, da svoj kolodvor njega Gola zaradi podpore za cestna delà se je izro-v Ljubljani odpró za splosno sprejemanje popotnih in čila deželnemu odboru v rešitev. blaga. predlogu dr. Ra z lag a, ki se glasi tako-le: Deželnemu odboru se naklada, skrbeti za to: „Da se zboljšajo razmere ljudskega šolstva na Kranj- da se tište ceste, katere so deželo že mnogo stale delajo in javni rabi oddajo. do- , «v, skem in da se v okom pride nevarnosti preseljevanja ____j____________znatne množine učiteljev v sosedne dežele , se naroča 9. Deželni odbor naj temeljito preišče in deželnemu deželnemu odboru, naj potrebna sredstva prevdarja ter zboru predlaga, ali in kako bi se izpeljala cesta iz Li- v prihodnjem zasedanji o tem poroča in nasvete stavi" tije čez Lipinsko bukovje. je v imenu šoiskega odseka poročal Lavrenčič in je 10. Deželnemu odboru se naroči, ako je mogoče, nasvetoval, naj se Razlagov predlog izroči deželnemu s podvzetnikom nemškega gledišča se pogoditi tako y da rihodnjič na prošnjo dramatičnega društva 13 deželnih nemu odboru. odboru v prevdarek in poročanje prihodnjemu dežel- za slovenske predstave in poleg štirih dosedanjih večerov še dva delavniska večera na mesec za slovenske predstave v gledišču temu društvu prepustiti. 11. C. k. vlada se naprosi, vsaj za vsako okraj no glavarstvo namestiti okrajnega zdravnika. 12. Deželnemu odboru se naklada, vse v izvršitev Katastralni občini Šturiji v Postojnskem okraju se je zarad šolske stavbě dovolil 50,l/o občinski přiklad za leta 1874, 1875, 1876. 1872 Potem sta se potrdila računski sklep za leto in proračun teh sklepov potrebno včiniti. Pri tej priliki se normalno-šolskega zaklada za 1874. Je prošnja nemškega učiteljskega društva za enakomerno piačo Kranjskih učiteljev z uči- Ob priliki obravnave o deželno-odbornem delovanji teljem v Doljni Avstriji deželnemu odboru s tem, da je Ta v čar nasvetoval, naj se prihodnjič v poročilo naj v tej zadevi dogovorno z deželnim šolskim svetom vzame izkaz vsega odpisanega davka po skupnih prihodnjemu deželnemu zboru poroča in nasvete stavi zneskih okrajnih glavarstev, in naj deželni odbor še po- potem ste se prošnji obcin v Dvoru in v Strugah sebno pozvé, zakaj se v Rado lj škem okraji ni odpisalo za podporo zarad šolskih stavb izročili deželnemu od- i davkov y dr. vitez Saviaschegg je predlagal naj boru s tem. naj se ozira na nje če mogoče; in siroti deželni zbor hvaležno priznava, da se je kmetijstvo Ivani Mašekovi se je 50 gold, miloščine dovolilo. Kranjsko zdatno podpíralo iz državnega zaklada, — Konečno je deželni zbor sklenil, naj se c. kr. dr. BI eiweis je predlagal, naj se, gledé na,to, kolika ministerstvu priporoča prošnja občin sodnijskih okrájev bremena se nakladajo županijam, deželni odbor obrne Ribnica in Vélike Lašice, da se ločite iz okrožja & V4ULI V4JVÍ WW 4J M lA I M V4 I V ^ V% j^T M ■ S^ «II ^ ^ tt \ & U A W V KJ KJr KJ & W A ft M A ^ > A4* V ' * « v + U * V V novani namestništva svetovalec g. Winkler, in ker je Radoljci in yBohinski Bistrici (prvikrat). Za on v državnem zboru na Dunaji, bode ga namestoval razdelitev je namenjenih 385 cekinov in poleg njih 120 sedanji admin. referent pl. V. Hahn. Predsedništvo v srebernih medalij. Štacijoni za cesarske žebce so to deželnem šolskem svetu prevzame c. k. namestnik bar. leto: v Selu pod Ljubljano (s 4 žebci), na Vrhniki Ceschi sam ali pa ga bo zastopal redni njegov na- v Rib ni ci, Koče vjem, spod nj i Brezovici, Ra- mestnik, vsakočasni dvorni svetovalec, ali se vsakrat ko vniku, Zvuru, Postoj ni, Troj ani f sproti za to pooblasti admin. referent. povsod Baron Rech- po 2 žebca — in v Grmu 1 žebec. Nov štacijon se letos bach, ki je dosedaj namestoval barona Cech i-a v za voljo pomanjkanja žebcev ni mogel nikjer narediti, dež. šolskem svetu, prevzame predsedništvo v okrajnem — ( ! r zadnji seji deželnega solskega sveta) je bila, šolskem svetu Goriškem. — Pisarnica deželnega šol- kakor slišimo, živahna razprava o tem, da je vodstvo skega sveta bo (od februarija naprej) v Trstu; seje pa realkino po odhodu g. Schaferja na Prusko zopet nehodo v Gorici. In tako čudovito je — sam ostal- kega Bavarca in Pruskega oficirja za suplenta telovadbe nost Goriškega deželnega šolskega sveta — o hran- na tukajšnji realki v službo vzelo. Ljubljanski tur-jena! Sicer pa ni zoper o se be novih nadzornikov in , nerji si svoje učitelje, če tudi Avstrijski državljani niso admin. referenta kaj reci. Komentar k tem novim do- in nimajo spričal sposobnosti, kakor se je pri Šcháferju ločbam naj naredi deželni odbor. Vipave 26. jan Dne svečana bode omla- pokazalo, najraji iz „velike Nemčije" naročajo. Al turn-verein naj delà kakor mu drago in Če bil tudi so- » Yll,v ^J • vvMiuw w^v ^ • ^ v vjí^iu iicuj u^&a aciEvvi li i u ui a^v , iu vv^ kjl un wuu jena naša čitalnica imela priložnost, prvému pesniku cijaldemokrata M o s t-a, ko je v Ljubljani bival nasega naroda Valentinu Vodniku slaviti y SI udinjal za učitelja; druga pa je s šo lam i našimi njegov nam nepozabljivi spomin. Program tej veselici tù moremo in moramo zahtevati, da se naši Ijudje y Je zanimiv. Za slovesnostnim y petje, katero bodo naši govorom prične se ki tudi so sposobni za telovadsko učiteljstvo, ne postav- vrli fantje pod vodstvom gosp. ljajo za tujce, ki še Avstrijski državljani niso in spri- Račič-evem v ta namen vršili. Potem sledí odlomek iz yy Marije Stuarta prelepo od Fr. Cegnarja po- žaloigre slovenjeni dvogovor, naših more. čal učiteljske sposobnosti nimajo Gosp. deželni predsednik grof Auersperg y že v svesti smo si, da ta točka pri več časa bolehen , se je z rodovino svojo v pondeljek yy lepih močeh" tudi gotovo k lepemu vspehu po- podal v Gorico, kjer je milejši zrak memo tukajš-Tudi petje gospodičin bode pri novem oživ- ljenju naše stvari lavorove peresce Vodniku na čast njega Namestuje ga Kakor slišimo knez Metternich. pripelo. venil Igra uiumauuc liuivc juli«, , poiv untl CII» U IZ. a V U <1 &í\LV/jUHZ.j t smislu válci tukajšujcga sejma ne pomnijo toliko živine, p« sklepa zadnjega deželnega zbora se razpiše služba of i- tudi draga je bila; nič kaj posebne krave prodajale so ci jala pri deželnem računovodstvu z letno plačo 600 se po 150 in še več gold., ena celó po 200 gld., vojov gold, in s petletnicami po 50 gold. — potem služba in- lepih bilo je tudi veliko, par po pa 300 400 in tudi 500 gro s i s ta pri deželnem računovodstvu z letno plačo gold. 500 gold, in s petletnicami po 50 gld. in 2 službi kan- veliko. liv jo tuui vomvu, pw WS, 4M fci*«» vvv Tudi kónj se ni manjkalo. Kupca pa ni bilo celijskih asistentov z letnimi plačami po 500 gold, in s petletnicami »o 50 gold. yy Brencelju) je zopet prifrčal tri številke debel (Dezelna komisija za povzdigo konjereje ^icnu je ut&i-ai. vcu&u. uomi ouaui , <*<» da so pripravlj so v svojem pismu naj se tedaj ta ne odbij Avstrij " ? še dalj naj god se spustiti se v razgovor pomisli prilika toliko potrebne sprave j da po volilni reformi je od mirú in sprave, kakor poprej v ; naj Al vse besede bile mi smo mi" Pri nj so glasovali le poslanci desnega središča, Poljaki in Moravski federalisti; demokrati pa so bili tako pošteni, da so pred glasovanjem zapustili zbornico in niso sovali zoper se pomisli, da gre za Avstrij so bob v sténo. Dr. H e r b s t je^rekel in nismo zato tukaj, da bi se s Cehi pogajali! glasovanji je padel predlog Hohenwartov; sodj 13. seji je zbornici poslancev minister pi izročil načrt postave za družb n a kcij OUU J C% UOU ULC4VJ.lt J^UO IU I vy dJC* u A U U M v li a V1J V J verske postave so bile v poročanje izročene posebnemu odboru 24terib, načrt postave pa j da so poslopj se leta 1874, 1875 in 1876 ali na novo zidaj a. se 7 7 daj ali prezidajo, davka prost finančnemu odseku Dr Kopp, ki Je ki ali do-zročil nikakor ni še za- dovoljen z vladnimi čveterimi verskimi predlogami podpiral svoj predlog o spi uravnavi > Je kih m v Avstriji. Podoba je, da ta demokrat je organ tistih ministrov (Unger Glaser-ja) 7 ki po novi 77 Pressi" ništa zadovoljna s predlogami ministra Stre majer Francosko Ministerstvo Mac-Mahonovo je ostalo ko mu je večina državnega zbora izrekla zaupnico 7 Spanjsko Zmirom še ni konca ne kraj preli vanja krví v nesrečni tej deželi, kjer brat brata mori, zato, ker eni hočejo kralja vladarja, drugi pa ljudo-vlado. Stranki kraljevih gré če dalje bolj po sreči Prustj Vlada neprenehoma divjá proti kato liški cerkvi. Velikega škofa Ledohovskega bodo siloma tirali sodnij ki bode gotovo obsodila, odsta (Zopet dr. Costa.) Današnji „Slov. Narod", pre-tresajoč po svojem škodo, katera se godi majhnim ob-činam in vpijoč po večih občinah pride do vprašanja: Kdo je kriv, da se veče občine na Kranjskem še niso napravile? Vganite, kdo je — po mnenji „Národovém" tega kriv? Nihče drug, kakor dr. Costa!! Čuda 77 Narod da kriv počakajmo ! i 7 še ni obdolžil dr. Coste, da je tudi kóz 7 ki po Kranjskem razsajajo! Pa morda še bo ) (Ponarejeni bankovci.) Pred nekoliko časom je někdo na sejmu v Zvuru kupil konja in ga plačal s ponarejenimi desetaki. Ravno tako je nakupil menda isti člověk na Hrvaškem vina, boje za enake desetake, in si ga naročil na železniško postajo Laze, kjer ga še zdaj caka 80 vedrov. Zdaj je sodnija zasačila nekega posestnika iz Dobrave pri Komendi ter ga gnala prodajalcem, kateri so ga za tistega spoznali, ki je od njih kupoval in s ponarejenimi bankovci plačeval. Dozdanji notár v Bistrici na Notranjskem gosp. Anton Kupljen je premeščen po dovoljenji ministerstva v Črnomelj. (Naznanilo.) Županstvo v Štur ji pri Vipavi ki bi moral biti v Sturii naznanja, da živinski somenj 7 februarija, bo že 1. prosenca (Živinska kuga) se je neki prikazala zopet v dveh vaséh Kràkega okraja. Tako se nam kratko po-roča, Bog daj, da bi ne bilo res. — Tudi na Přímořském se je neki prikazala, ker ste dve živini naglo po- ginili. Ljudje, ne kupujte živine, če ne veste dobro, od kod je in da je zdrava. Žitna cena Vagá t Ljubljani 24. jannarija 1874. novem denarjî: pšenice domaje 7 Û. 10. 7 fl. 92 v« 6 fl sorsice 4 Û 20 — banaáke rli 4 Û. 80. 2 fl ječmena 3 fl. 90 prosa 3 ň ajde 4 fl. 20 ovsa Krompir 2 fl. 60 Kursi na Dunaji 23. januari ja 570 metaliki 69 fl. 40 kr. Narodno posojilo 74 8. 70 kr. Ažijo srebra 107 fl. 75 kr Napoleondori 9 fl. 5 kr. Loferijne srećke: ▼ Građen na Dunaj 24. jan. 1874: 29. 75, 24. 81. 82. 90 23. 18. 13. 19 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 8. februarija. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Záložník : Jožet -Blaznikovi dědici v Ljubljani.