Poštarina pavlalirana v SHS.
V
ZELEZNICAR
Glasilo „Saveza železničarjev v Jugoslaviji.
€€
1. in 19. g mssecu
Nefranklrana pisma se ne spreje majo. — Rokopisi se ne vračajo
Uredništvo in upravništvo
se nahaja v Ljubljani, Šelenburg. 11. Naročnina:
za celo leto.................... 40	K
za pol leta	.................. 20	„
za četrt leta .................. 10	,
Posamezna številka Ki 2 K.
Štev. 1.
V	Ljubljani, 15. januarja 1922.
Leto XIV.
Vsem železničarjem in poSteni javnosti!
Železničarji so po vrhovnem vodstvu koaliranih železničarskih organizacij predložili 28. novembra 1921 vladi in železniškemu ministru utemeljeno in ustno obrazloženo spomenico železničarskih zahtev, ki vsebuje sledeče točke:
a) Enkratni nabavni prispevek v v:-šini mesečne plače z vsemi dokladami-za delavstvo 30 dnevno mezdo z vsemi dokladami.
b) Plače in mezde naj se zvišajo za 50 odstotkov.
c) Ministrstvo Saobračaja naj skliče enketo, na katero povabi zastopnike koaliranih žel. organizacij, da se z njihovim sodelovanjem izdela službena pragmatika.
d) Vsi železničarji, ki so bili zaradi železničarskega štrajka odpuščeni in katerim se ne more dokazati sabotaža, se imajo sprejeti zopet v službo in jim povrniti pretrpelo škodo.
Vlada je bila naprošena, da na predloženo spomenico odgovori do 15. decembra 1921. Delegati, katere so vodili poslanci Deržič, Kopač in Gostinčar, so se predstavili ministrstvu Saobračaja, finance in predsedniku vlade gosp. Nikoli Pa-šiču ter so tam ustno obrazložili nujnost rešitve stavljenih zahtev. Vsi konpetentni faktorji so uvidevo pritrjevali potrebi hitre rešitve. Nastala pa je vladina kriza, ki je trajala do božiča in na to krizo so se vsi odgovorni krogi izgovarjali, češ, da je vsled tega inomentano nemogoče ponia-gnti železničarjem. Pričakovali smo, in to upravičeno, da bodo naše zahteve odobrene, kakor hitro se sestane nova vlada.
Nova vlada se je sestavila 24. decembra 1921. Delegati vrhovnega vodstva so ponovno obiskali vse merodajne činitelje v vladi, da ze vendar cnkiat po-voljno reši železničarske zahteve in da vlada nujno izvede dane obljube železničarjem. Ali kaka izprememba. O danih obljubah gospodje niso nič kaj radi slišali. Sam ministrski predsednik, ki je še pred kratkim absolutno in pozitivno odgovarjal, da se zavzame, je od svojih prejšnjih obljub na naše zahteve, je predsednik vlade obljubil, da če nastojati v vladi, da se železničarjem izplačajo kot podpora vsi neizčrpani krediti ministrstva Saobračaja iz leta 1920. in 1921. Ta obljuba je pa „Blažev žegen“, ker nikdo ne ve, kako visoki so ti neizčrpani krediti in lahko znašajo le samo kake stotine tisočakov in bi vsled tega lahko odpadlo na posameznika morda le nekaj kronic. Pa tudi dejstvo, da pripadajo neizčrpani krediti državni blagajni. kaže da te pomoči vlada ne bo dovolila poprej, dokler je finančni minister ne postavi vnovič v proračun. Ta proračun
pa pride šele sredi februarja t. 1. — če ne bo zaprek, na razpravo v zbornici.
Železničarji!
Dokler vidimo na eni strani tako brezbrižnost vlade, s katero naše zahteve omalovažujejo in na drugi strani, kako se železničarje in javnost vara s tem, da se lansirajo v javnost vesti, da je odobrena 13. plača za železničarje, ne moremo imeti zaupanja v to vlado. S tem je vlada dala le priliko, da so se železničarji v potrebi in dobri veri že zadolžili na ta račun brezvestnim verižnikom, obenem je ta govorica povod, da so zopet izdatno povišali cene življenskih potrebščin.
Ministrstvo Saobračaja ni dalo do danes točnega odgovora na zahteve, Ki so jih predložili vaši zastopniki. In sedaj moramo javnosti pojasniti, da je položaj železničarjev za 20—50 odstotkov, pri nekaterih kategorijah nameščencev celo 100 odstotkov slabejši kakor pri istih kategorijah delavcev in uradnikov pri privatnih podjetjih. Dasi je vobče znano, da je posel železniškega osobja mnogo težji in mnogo bolj nevaren kakor delavcev v drugih podjetjih, se ničesar ne zgodi. Namesto, da bi se upošteval stari princip, da so delovni in plačilni pogoji železničarjev približno za 25 odst. boljši zaradi nevarne in odgovorne službe, kakor vseh ostalih kategorij privatnih in državnih nameščencev, je pri nas postavljen ta princip na glavo. Položaj železničarjev je za več kot 25 odstotkov gorji kakor v vseh drugih podjetjih. In pri vsem tem ima vlada še drzno celo, da se hvali z urejenim prometom.
Železničarji zahtevajo enketo, da povedo svoje potrebe pred javnostjo, minister Saobračaja pa noče ustreči tej zahtevi; železničarji zahtevajo pošteno plačo za pošteno delo, minister na to zahtevo niti ne odgovarja; železničarji zahtevajo sodelovanje pri sestavi službene pragmatike, kakršno pravico imajo drugi nameščenci; pri železničarjih se pa preide preko tega na dnevni red; pragmatika se izdeluje za štirimi stenami železniškega ministrstva.
Ustava priznava ekonomske organizacije ; vse te organizacije' se priznavajo
—	le minister Saobračaja in njegove direkcije ne priznajo železničarskih organizacij.
Potrebno je, da javnost, ki pričakuje od železničarjev čudeže, vse to ve.
In ako vsled take indolence merodajnih krogov izgubimo še to malo strokovno izobraženih ljudi, ki so ostali v službi v nadi. da se izpremene razmere na železnicah, ker bodo' odšli s trebuhom za
kruhom, potem je zapečatena usoda našega Saobračaja. Železničarji morajo protestirati proti onim merodajnim krogom, ki zaradi ignorance spravljajo v nevarnost eno najvažnejših ustanov naše države — promet.
Javnost ima besedo!
Otvoritev delavske zbornice v Ljubljani.
Deželni predsednik gosp. Iv. Hribar je v nedeljo dne 8. januarja 1.1. otvoril Delavsko zbornico v Ljubljani. Ministrstvo za socijalno skrb je zastopal inž. g. Štebi, centralno vlado g. A. Ribnikar, vodja oddelka za socijalno skrb v Ljubljani in dr. Ant. Mrak, višji komisar pri del. oddelku v Ljubljani.
Gospod pokrajinski namestnik otvori sejo ter pozdravi prve zastopnike delavstva v tej za delavce tako važni zbornici.
V	daljšem govoru raztolmači pomen te zbornice. Končno poživlja zastopnike delavstva na krepko sodelovanje pri konsolidaciji naše mlade države. Nato preide k prvi točki dnevnega reda: volitev predsednika Delavske zbornice.
Pred volitvijo so podali še klubovi načelniki kratke izjave, tako je podal kot prvi izjavo sodrug Čelešnik za v Strokovni komisiji za Slovenijo učlanjene organizacije, ki se glasi:
Cenjena zbornica! V imenu kluba v Strokovni komisiji za Slovenijo zedinjenih članov te zbornice podajam naslednjo izjavo: Z ustanovitvijo Delavske zbornice za Slovenijo je dobilo delavstvo in usluž-benstvo sploh forum za nastopanje svojih pravic, ki ga je zahtevalo že leta in leta. Ni popolna ta ustanova, pač pa je s to zbornico podana prilika, da delavstvo zastopa potom nje interese svojih mandatov v vseh panogah službenega, mezdnega in vobče socijalnega razmerja. Prva naloga te zbornice bo, da izdela opravilnik in naloži kataster ter pripravi volitev, zaradi-tega bo prvo delo te zbornice posvečeno organizatoričnemu delu zavoda. V drugi vrsti pa bo prevzela zbornica takoj tudi svojo pravo misijo kot pospeševateljica interesov mezdnega delavstva in podajala mnenja k socijalni zakonodaji, posredovala v službenih in mezdnih sporih, pospeševala socijalno zakonodajo, delavsko varstvo in zaščito delavske dece, zdravstvo, stanovanjsko vprašanje in prehrano. Klub obenem protestira proti ukinitvi mednarodno ugotovljenega osemurnega delavnika, proti nepopolni izvedbi socijalnega zavarovanja, v katerem ni zapopadena cela vrsta mezdnih delavcev in delavk, proti samo delnemu in popolnoma nedo-
statnemu zavarovanju, proti nekvalifici-. ranemu poslabšanju delojemalskega zastopstva v bolniškem zavarovanju, kakor tudi proti vobče neutemeljenemu zastopstvu v vseh socijalno zavarovalnih zavodih, ki bi jih morali upravljati izključni interesenti delojemalci ob primernem nadzorstvu državne oblasti. — Razredno stališče kluba je oporišče našega dela. Kljub temu pa izjavljamo, da želimo sporazumno sodelovanje vseh tu zastopanih organizacij in kategorij ročnih in duševnih delavcev, zlasti pri delu v odsekih. V tem smislu pozdravljamo ustanovitev Delavske zbornice za Slovenijo ter njene člane, od katerih pričakujemo, da bodo posvetili vse svoje moči koristim, delavstva in nameščencem.
Drugi poda izjavo gosp. Treiber za NSS in kot tretji g. Lovšin za zasebne nameščence.
Predno je prišlo do volitev zborniškega predsednika, je g. Treiber predlagal, da se seja za 10 minut prekine. Gosp. pokrajinski namestnik prekine sejo za 10 minut.
Po tem odmoru se je pričela s tajnim glasovanjem volitev predsednika. Odda-’ nih je bilo 47 glasovnic (treh članov ni bilo navzočih), od katerih je bilo za sodr. Čobala 26, za g. Lovšina 10, 11 je bilo praznih. Gosp. pokrajinski namestnik kon-štatira, da je izvoljen predsednikom sodr. Melliior Cobal. ter ga vpraša, če to mesto sprejme. S. Cobal sprejme izvolitev, nakar ga g. pokrajinski namestnik prosi, da prevzame predsedstvo.
Predno gosp. pokrajinski namestnik preda predsedstvo, naznani še članom, da bo izvoljenemu predsedniku izročena svota Din 9100, katera je v proračunu za Delavsko zbornico. Proračun znaša mesečno 1300 Din in teče že od meseca junija 1921.
S. Coba! prevzame predsedstvo, nakar imenuje zapisnikarjem sodr. Čelešnika ter ga prosi, da prečita nagovor, ki ga objavimo v obliki članka. — Na to otvori debato o drugi točki dnevnega reda: volitev 10 načelnikov za posamezne stroke, ki obenem tvorijo ožji odbor.
LISTEK.
Kapitan.
(Spisal E. Kristan.)
(Dalje.)
— Kdaj bode konec tej vožnji?
— Megla je, plovitev nevarna, paziti se mora, odgovarjajo drugi.
— Kaj megla? Kaj paziti? To je strahopetnost. Kaj naj se nam primeri? Akc pride kakšna ladija nasproti, jo že opazimo in zaslišimo njena znamenja. Še v zadnjem trenotku se lahko barko z nasprotnim parom požene naprej.
— To je res. Nekoliko pazljivosti je že dobro, kar je pretirano, je pa smešno, pritrjuje mlad gospod s podjetno navihanimi brki in malce drznim ponašanjem.
— Vi lahko govorite, ga zavrne starejši mož resnega obličja. Vam je svobodno, na mestu skočiti v morje. Sam za-se ste odgovorni. A kapitan jamči za varnost cele ladije in vsega kar je na nji.
G. Lovšin zahteva za zasebne nameščence najmanj 2 predstavnika. Sodr. M. Žagar zahteva za novinarje, katerih organizacija je zelo razvita, posebnega predstavnika. G. Bizjak povdarja, da je za predilniško stroko, katere industrija je v Sloveniji zelo razvita, potrebno, da ima svojega predstavnika. S. Plečnik predlaga mandate še za stročne zastopnike, nakar predlaga s. Leskovšek, da bi se te volile en blok. Predsednik prekine nato sejo za 10 minut. Potem se je pričela volitev, katere izid je bil sledeči: za železničarje Lapuh iz Maribora, za rudarje Krušič iz Trbovelj, za kovinarje Jeran, Jesenice; za lesno in stavbno stroko Andrej Bradeška, Ljubljana; za usnarje in čevljarje Jagodic, Ljubljana; za živilsko stroko Leskovšek, Celje; za oblačilno industrijo Pečnik, Ljubljana; za predilnice Bizjak (nar. Soc.), Litija; za grafično stroko Druzovič, Maribor in za zasebne nemeščence Čelešnik (soc. dem.), Ljubljana. Socijalnodemokratična kandidatna lista je dobila 29 glasov, 17 glasovnic je bilo praznih.
Po določitvi dnevnic in odškodnin zborniškim članom je bila seja zaključena.
Zedinjenje strokovnih organizacij v državi.
(Konferenca v Belgradu.)
Kakor vse kaže bo leto 1922. vsaj ne-kpliko ublažilo poraze, katere je delavstvo zadnje čase doživelo. S trudom in muko ustvarjene delavske organizacije so leta 1919. doživele razsulo, radi katerega delavstvo toliko trpi. Cudo pri celi stvari je to, da so se dokaj edinstvene delavske organizacije razbile, ravno pri zedinjevanju.
V	imenu edinstva so prihajali razni elementi med delavstvo ter so povsod, kjer so hodili, puščali za seboj globoke brazde needinstva in bratomornega boja. Je li potem čudno, če je postal delavec nezaupljiv in zbegan9 Razredna zavest našega delavstva ni na potrebni višini, vendar se že do dobrega zaveda, da ve-
— Pah, jaz pa le pravim, da je to strahopetnost...
Kapitan se ne zmeni za te pogovore.
Zdaj pogleda mirno v neprodirno megleno steno, zdaj se skloni nad veliko pomorsko karto, • na kateri ne more danes nikakor zabeležiti prostora, kje se ladija nahaja, zdaj poda krmarju znamenje, zdaj zakliče strojniku zapoved ...
Ladija jadra hitreje.
Kapitan ima različne naloge. Megla ga sili, da bi vodil ladijo počasi, a druga dolžnost mu narekuje naj. pospeši vožnjo. Parobrodna društva tekmujejo med seboj. Potnikom so najhitrejši parniki najljubši, lastniki ladij zahtevajo, naj kapitani ustvarjajo rekorde.
— Vozite hitro, da dobimo dosti potnikov!
Kapitan je sluga. Vršiti mora voljo svojih gospodarjev.
Tudi danes je odšlo več parobrodov iz pristanišča. Vsi so se odpeljali prej nego on. Ali jih dohiti? Korist njegovih
lja njegova beseda le tedaj nekaj, če stoje za njo strnjene delavske vrste. Ko so prihajali k njemu razni agitatorji ter mu prigovarjali, naj se zedini še z ostalimi brati v Jugoslaviji, da bo moč še večja, jim je radostno sledil. Mesto edinstva z ostalimi brati so mu pa razbili še ono, kar je z dolgotrajnim delom ustvaril.
Kruto prevarano delavstvo ima dovolj razlogov za to, da je postalo skrajno nezaupno, da veruje le to, kar vidi.
Tega dejstva se morajo zavedati vsi oni sodrugi, ki delajo na ponovni uposta-vitvi ter zedinjevanju delavskih organizacij. Vsak korak, ki ga napravimo v te* smeri, je treba premisliti, treba si je zagotoviti, da organizacije pri tem delu ne bodo doživele novih pretresljajev, kar bi omajalo še ono zaupanje, ki so si ga obdržale ali s trudom pridobile.
Računati je treba tudi s tem, da mase delavstva teh stremljenj ne bodo preje podpirale, dokler se ne prepričajo, da je stvar resno mišljena in da so ljudje, ki to delo izvršujejo res poštenjaki. Vztrajnemu delu in samozatajevanju bodo pa sledili gotovi uspehi. Najtežji je začetek, in ta je storjen s konferenco, ki je 7. in 8. januarja zborovala v Belgradu.
Kakor je bil pred par meseci položaj še tako zamotan, da smo premišljevali- le
o	tem, na kateri strani naj z delom pričnemo, tako je ta konferenca potrdila upanje onih, ki so računali z zdravim razumom jugoslovenskega delavstva.
Konferenco je posetilo 64 zastopnikov raznih strok iz vseh krajev države. Strokovno organizirano delavstvo Slovenije sta zastopala sodruga Kopač in F. Svetek, ki sta po nalogu Strokovne komisije predložila in zagovarjala posebno resolucijo, v kateri so navedene tozadevne želje slovenskega proletarijata.
Duh konference je imel brezpogojno značaj sprave, vsi zastopniki iz raznih krajev so zastopali stališče, da mora obstojati zedinjenje le na podlagi iskrenega sporazuma. Vse želje, izražene v resoluciji S. K. so bile z velikim razumevanjem sprejete, tako, da je bilo našima zastopnikoma njihovo delo zelo olajšano.
gospodarjev in njegova lastna slava je na to navezana. A danes se boji. Njegovo ime postane smešno, ako zmaga konkurenca. In kaj poreče družba?...
Hitreje! Zmagati mora!
Največja nevarnost je menda minila; na debelem morju ni lahko mogoče, da bi zadel ob drugo ladijo. Pa megla dela vendar velike težave. Nikakor se ne more orijentirati. Točno je pazil, a vendar ne ve, li se ni ladija morda malce odmaknila od svoje določene smeri.
Toda pogum.
Bolj pogostoma brlizka parna piščalka skozi goščavo. Vse je mirno. Od nikoder glasu...
Da se megla vsaj za hip razpline, samo za kratek trenotek! Samo malce bi rad zagledal solnce, da ustanovi natanko, kako visoko stoji, pa da potem določi, kje se ladija nahaja! A te vlažne stene ne prebije noben žarek ...
Naprej! — Ladija hiti k svojemu cilju.
(Konec prihodnjič.)
Št3v. 1.
Konferenca je izbrala iz svoje srede izvrševalni odbor, ki ima nologo izvesti zedinjenje posameznih profesij v enotne saveze. Tem savezom bo načeloval omenjeni izvrševalni odbor, ki bo posloval pod imenom „Glavni delavski savez Jugoslavije“ (G. D. S. J.). Pokrajinske strokovne komisije ostanejo pod starim imenom ter bodo poslovale kot pokrajinska tajništva G. D. S. J.
Ko bodo vse organizacije zedinjene po strokah, bo G. D. S. J. sklical kongres, ki bo izvolil iz svoje srede nov in stalen odbor G. D. S. J. Dan, kedaj se bo kongres vršil, bo določil G. D. S. J. takrat, ko bo smatral, da je delo za zedinjenje dovolj napredovalo.
Resolucija zedinjevalne konference strokovnih organizacij v Belgradu.
Delavci in delavke!
Na državni strokovni konferenci 7. in 8. januarja v Belgradu so soglašale vse zastopane delavske strokovne organizacije v svoji odločbi, da hočejo napraviti konec dosedanji razcepljenosti delavskega strokovnega gibanja in da se združijo v Glavni radnički savez Jugoslavije na tehle temeljih:
a) na temelju razredne borbe delavnega ljudstva za izboljšanje njegovega gmotnega, družabnega iu končnega osvo-bojenja od okov kapitalističnega načina proizvajanja;
b) na temelju mednarodne vzajemnosti preko strokovnih internacional, združenih v strokovni internacionali v Amsterdamu;
c) da je G. R. S J. član Strokovne internacionale v Amsterdamu;
d) na temelju neodvisnosti od vseh strank.
Na tej osnovi se takoj zedinijo v G. R. S. J.:
Glavni radnički savez, Belgrad; Glavni radnički savez, Sarajevo; Opči radnički savez, Zagreb in Sarajevo; Strokovna komisija, Ljubljana, kot dosedanja pokrajinska strokovna vodstva. Poleg teh se priključijo Glavnemu radničkemu sa-vezu Jugoslavije tudi nasopne centralizirane strokovne zveze: Savez kovinarskih radnika; Savez monopolskih radnika i radnica; Savez kožarsko-preradživačkih radnika; Savez fabričkih radnika i radnica; Savez rečkih brodara kralj. SHS; Savez tramvajskih i elektro-fabričkih radnika; Savez rudarskih radnika; Savez radnika i radnica životnih namirnica i Savez tehmčkog osobia pozorišnih radnika i radnica —vsi iz Belgrada; Savez željez-ničara Jugoslavije; Savez drvodjelskih radnika i Savez svratištarskih, kavarnar-skih i gostilničarskih nameštenika i na-meštenica Jugoslavije — vsi v Zagrebu; kakor tudi vsa osrednja društva, ki so včlanjena v Strokovni komisiji v Ljubljani in vsi Podsavezi opčeg radničkog Saveza.
Zastopniki Saveza privatnih namje-štenika Jugoslavije in Saveza grafičnih radnika i radnica Jugoslavije so izjavili, da soglašajo s tem sklepom in da bodo njihove organizacije naknadno sklepale o pristopu k G. R. S. J.
  ŽE L E Z N I CAR
Sodrugi in sodružice!
Delavci in nameščenci v Jugoslaviji!
Po mučnih notranjih in medsebojnih borbah, ki so se neugodno javljale v raznih delavskih strokovnih organizacijah, zdrobile odporno in napadalno silo delavskega razreda v boju za njegove gospodarske in socijalne zahteve, je zmagala zavest vzajemnih delavskih koristi, zavest o potrebi edinstva, polnega vzajemnosti in skupnih naporov v borbi pioti kapitalističnemu izkoriščanju, za socijalni napredek, svobodo in blagostanje delavnega ljudstva obeh smeri.
Državna strokovna konferenca poživlja zato vse delavec in delavke po delavnicah, tovarnah, uradih, na vodi iri v prometu, na polju, v gozdih in pod zemljo, da s pristopanjem okrepijo svoje strokovne organizacije in tako tudi sami sebe -osvobode in usposobijo na boj za boljše življenje.
Za edinstveno organizacijo proti razcepu.
Na širšem zaupniškem sestanku zagrebške organizacije razpravljalo se je o najnovejšem poizkusu tujih agentov, da ponovno razbijejo s trudom skrpano solidarnost železničarjev in da zaneso med nje zopet bratomorni boj. Tem povodom je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
Sodrugi! V času, ko je postal položaj vseh železničarjev radi malih dohodkov, visokih kazni, šikaniranja neznosen; v času ko se je proti nam vzdignila vsa reakcija v delavnici in državi; ko draginja rase kakor nikdar poprej, v času potrebe se je vstvarila koalicija vseh železničarskih organizacij, ki vrši težko in naporno akcijo, da se naš materijalni položaj poboljša, plače zvišajo in nam priznajo naše človečanske pravice v delavnici in izven nje; kakor se izvršuje ujedinjenje vseh strokovnih organizacij v državi, kadar moskovska internacionala poživlja amsterdamsko na ujedinjenje svetovnega proletariata — ker uvideva svoje prevelike grehe radi. razdvajanja proletariata
i	v naši državi v času, ko nam je složnost najbolj potrebna; ujedinjenje nujnejše kot vse, stari maherji o upanju delavskega gibanja, prej moskovski, a zdaj demokratski plačanci so se ponovno pojavili na delu upanja. Na čelu te kampanije stoji železničarjem dobro poznani Kaurič, kateremu se je posrečilo na sestanku 3. januarja v Zagrebu, da pridobi nekoliko kratkovidnih proletarcev za svoje gnjusne namene. Ko so pa ti kratkovidneži od nas opozorjeni na cilj tega rovarenja odstopili, ker so uvideli, da so prevarani, so preklicali resolucijo, ki jo je Kaurič predložil. Da lažje terorizira ta lump železničarje, je privedel v zborovalno sobo nekaj pijanih barab, da oni preglasujejo železničarje. In takih lumpov, ki razbijajo organizacijo, imamo tudi v Sloveniji dovolj.
Sodrugi železničarji, obsodite najhitrejše one rovarje, ki delajo zgago in ki med vami sejejo razdor v času, ko vodite hud boj za zboljšanje gmotnega položaja vseh železničarjev. Sporočite vsem železničarjem, da je sloga med osobjem kr-
Stran 3.
vavo potrebna, in da naj vsi železničarji napno vse svoje sile, da se tovariši združijo v enotno železničarsko organizacijo, ki bo lahko uspešno branila interese najbolj zatiranega železniškega osobja. Ta organizacija pa mora biti ujedinjena v eni sindikalni vrhovni instanci, ki se ravnokar vstvarja in proti kateri ruje najbolj g. Kaurič in comp.
Živela sloga železničarjev, živel Savez železničarjev, živila upravičena borba železničarjev! Doli z razdiralci železničarske sloge!
Dopisi.
Celje. Dne 4. januarja t. 1. se je vršil ob 7. uri zvečer v gostilni pri Zelenem travniku javen železničarski shod z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo delegata koalicijskega odbora pri pogajanjih v Belgradu; 2. slučajnosti. V predsedstvo so bili izvoljeni sodrug Felician kot zastopnik Saveza in tovariš Jerše kot zastopnik Zveze jug. žel. in kot zapisnikar Vinko Orosel. Sodrug Felician pozdravi navzoče in konstatira, da je shod jako sijajno obiskan iu prosi navzoče, da bi sledili poročilu mirno in pazljivo in če komu kaj ne ugaja, naj se potem oglasi k besedi. K 1. točki dnevnega reda poroča sodrug -Nachtigal iz Maribora kot delegat koalicijskega odbora. Sodrug Nachtigal nam je v 1 in pol urnem poročilu razložil, kako je prišlo do koalicije in kakšni sklepi so se sklenili na sestanku v Zagrebu in kateri koraki so se ukrenili za izboljšanje gmotnega stanja železničarjev in za ustvarjenje enotne in moderne železničarske pragmatike, ki bi zadovoljila celokupno železničarsko osobje v celi Jugoslaviji. H koncu svojega poročila je apeliral na zbrane železničarje, da naj se oklenejo organizacije in izpolnijo svoje vrste s tem, da bo vsak železničar organiziran ali v eni ali drugi organizacij in da bo koalicijski odbor skušal delovati na to, da se vsi železničarji združijo v eno močno strokovno organizacijo, kar so navzoči burno odobravali. Tovariš Jerše je apeliral na zborovalce, da naj stopijo tisti, ki še niso organizirani, v organizacije, ker tistih, ki bi samo vživali in nič žrtvovali, ne potrebujemo. K drugi točki se je oglasilo več zborovalcev k besedi ter so poročali o različnih krivicah, ki se gode danes železničarskemu osobju. Sodrug Felician se zahvali zborovalcem za sijajni obisk in zaključi zborovanje ob 9. uri zvečer.
Celje. Dne 17. decembra je bil državni praznik. Po pravilniku mora ravnateljstvo izdati okrožnico z navodilom, kako se ta dan ravna, in sicer zaraditega, da se postopa povsod enako. Že na božič se je pri nas zahtevalo, da naj skladiščni delavci delajo, kar pa se je s posredovanjem zaupnikov preprečilo. Na državni praznik dne 17. decembra pa je tukajšnje vodstvo odredilo, da morajo delavci v skladišču delati kakor vsak drugi dan. Naravno je, da delavci, ako morajo na državni praznik delati, zahtevajo za praznik 100 odstotkov povišanje zaslužka, kakor jim gre. Dogodilo se je že enkrat, da so bili skladiščni delavci na državni praznik prosti in so morali delati v skladišču
namesto njih prožni delavci za navadno mezdo. Tudi tem delavcem se mora izplačati pristojni povišek naknadno.
Na Pragerskem se je vršil dne 27. p. m. železničarski shod, katerega se je udeležilo veliko število železničarjev iz Pragerskega in okolice. Shod je otvoril ob 19. uri sodrug Bračič in pozval navzoče, naj si izvolijo predsednika, ker vidi med njimi mnogo sotrpinov, pripadajočih različnim organizacijam in morda mu nekateri ne zaupajo. Enoglasno pa so izvolili Bračiča predsednikom. Na to je podal besedo sodrugu Marnu iz Ljubljane, ki je v enoinpolurnem govoru razložil pomen koalicije in opisal dosedanje delovanje vrhovnega koalicijskega odbora. Poudarjal je, da so dosedanje žalostne razmere zakrivili železničarji le sami, ker so bili včlanjeni v različnih organizacijah in so se brezpotrebno med seboj pobijali. To raz-drapanost pa so izrabljale železniške uprave in nam pobrale še one pravice, katere smo si bili v teku več desetletij v skupnem boju priborili. Opozarjal je navzoče, naj se organizirajo vsi, ker le v skupnosti je moč in koalicijski odbor bo mogel le ob močni zaslombi vseh železničarjev doseči, kar nam pripada. Izmolil se je tudi odbor tamošnje podružnice, za katerega predsednika so železničarji vseh struj predlagali in enoglasno izvolili sodruga Bračiča in mu s tem pripoznali popolno zaupanje. Po različnih predlogih glede nadaljnjega delovanja podružnice, je zaključil predsednik ob 22 Vz. uri shod.
Pragersko. Tukajšnji progovni mojster se je preselil v Fram, kjer mu zaradi rodbinskih razmer bolj ugaja. Njegov namestnik in večina prožnih delavcev, pa
stanujejo še vedno na Pragerskem. Ker je pa Fram v nižjem razredu draginjskih doklad, kakor Pragersko, je uprava južne železnice izrabila to okolnost in odteguje 10 odstotkov draginjskih doklad vsem onim delavcem, ki so primorani tu stanovati, le zato ker stanuje prožni mojster pri drugi postaji. Ne more se to imenovati kaka nedolžna krivica, temveč je le zlobnost one kapitalistične klike, katera odteguje bednemu delavcu vsak vinar, da redi stotine brezpotrebnih visokih uradnikov pri ravnateljstvu in postajah, kateri ne delajo drugega, kakor da „salutirajo“ prvemu razredu mimo vozečih vlakov in šikanirajo podrejene uslužbence. Vidimo v večjih postajah mnogokrat iz vlaka po pet višjih revidentov in nadzornikov, ki postopajo po peronih, dočim nižji uslužbenci in mlajši uradniki po pisarnah robotajo, da mnogokrat nimajo časa med delom niti pojesti žemljo.
Bločni čuvaji severno od Maribora opravljajo 24 urno službo, pri tem ko imajo njih tovariši južne te postaje le 12 urno službo, ob enako močnem prometu. Svoje-časno se je obvestilo te uslužbence na progi Maribor-Št. Ilj, da naj opravljajo radi pomanjkanja osobja nekaj časa 24
9Q9LBERT K955IG, Ljubljana
Židovska ulica.
Zavod za uniformo, hrznar in izdElovafelj čepic
priporoča
svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniformskih predmetov za železničarje, kakor: čepice, ro-sete, gumbe, žnore, piščalke 1.1. d. Čepice zimske in letne za slrojevodje, kurjače -i. t. d. v raznih oblikah in po naj nižjih cenah. Postrežba to^na.
urno službo. Sedaj pa, ko se stalno nameščeni čuvaji, radi preobilega števila osobja, uvrščajo med progovne delavce, se je na obljubo popolnoma pozabilo in se ne briga južna železnica niti za nevarnost, ki preti ne le uslužbencem, temveč tudi potnikom radi predolge službe, v kateri je bločni čuvaj že toliko izmučen in zaspan, da mu je nemogoče odgovarjati za kako storjeno napako. Južna železnica je menda že pozabila na neštete sodne obravnave, kjer so bili uslužbenci pri največjih nezgodah po dolgotrajni službi od zdravnikov za službo nesposobni pripoznani.
POZIV!
12. septembra 1.1. se je konstituirala „Zadružna tiskarna“ v Zagrebu. Deleži so 200 K in 20 K vpisnine. Svrha tej zadrugi je, da povzdigne železničarje moralno in intelektualno. Vsled tega se na-damo, da bodo železničarji razumeli pomen te zadruge in pristopili kot člani te zadruge.
Splošno kreditno društvo v Ljubljani
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih
«r 4°|o
Rentni davek plača društvo iz svojega. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menice se
eskomtujejo p,o bančni obrestni meri.
Edini, res delavski denarni zavod.
£S
a
i
B3
E3
ES
a
h
B3
a
B3
El
H
23
H
a
ES
0
a
a
0
a
a
ES
ES
S!
P"!
ES
H
63
H
ta
Konsumno društvo za Slovenijo
Ljubljana
Telefon inter. štev. 178. — Brzoj. naslov »Kodes Ljubljana«.
IH.ill.llilll.llll.llllll.llll.3W..'... IBBÜBBHW !»....................1....
Poštni predal št. 13. — Poštni čekovni račun štev. 10.532.
ES
Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša ^
Hranilni eddeieh
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po
411 Ol večje vloge proti polletni RZOI ,.l-^.l-ril.,-.l-rr^rrr.
|2 jo	odpovedi po ' O	"
Hranilne vloge sprejemajo osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani
ali pa podružnice:
6 v Ljubljani; dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava Jesenice, Mojstrana, Kr. Gora, Radeče, Celje, Štore, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, Št. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežice, Črna I., Črna II
že danes nad 3 mšGijone kron.
ES
0
Član društva postane lahko vsak. Pristopati sc zamore v vseh gori nave- gg denih podružnicah. — Delež 200 kron. Pristopnina 10 kron.	g
ra
HaBaSEIHBaHHiaEaHHEaGIHBaiaHHBiBaHiaaBCaHBaianHHHHHESaHHBaHEBHBDGIBaHEEEaiHBa
m
Lastnik lista: „Savez železničarjev v Jugoslaviji“
Odgovorni urednik Marn Franc.
Tisk J. Blasnika naši. v Ljubljani.