pixhaja irikroiiiaiexUn: iorek,ceMelt, soboto. ilf.vue cL l)\reetirnem a week 7ucs claj^TJmr^ Aaj Sodurdatj. GtASILQ SLQVgKSKJGA KATOLIŠKTCA DELAVSTV A V AMERIKI IN UR^Q GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORTA V CHTCAOtt STEV. (No.) 67. i - ---------— - CHICAGO, ILL., TOREK, 5- JUNIJA — TUESDAY, JUNE, 5, 1923. LETO (VOL.> HK. Slavljenje petindyajsetletnice župnije sv. Štefana. NADŠKOF ČESTITAL DUHOVNIKOM ŽUPNIJE SV ŠTEFANA. VELIKANSKI TRIUMF CHICASKIH SLOVENCEV. — SLAVLJENJE PETINDVAJ-SET-LETNICE SE JE VRŠILA NA ZUNAJ IN ZNOTRAJ. Z razigranim srcem pišemo te vrstice in sestavljamo skupaj te skromne besede o včeraj sni slav-nosti, ki se je vršila v naši naselbini. Že od predzadnje nedelje sem, ko se je vršila v naši cerkvi sv. birma se je govorilo samo o prihodnji nedelji, to je zadnji nedelji, ko je naša naselbina obhajala svojo petindvaset-letnico. In prišla je . . . Že par dni pred njo je pritiskala silovita vročina, sopara in vsi znaki vročih poletnih dni. Vsak dan so se zbirali nad veliko Chicago temni oblaki in farani so zmigavali z rameni, in nekako proseče se ozirali v nebo, češ, daj prihrani o Gospod lep dan za prihodnjo nedeljo, ko bomo slavili petindvajseto obletnico svojega trdega dela, ki smo ga vršili zato hišo božjo za našo faro sv. Štefana. In umaknila se je noč, dnevna svetloba je razgnala temo in nastopilo je nedeljsko jutro, zavito v sive oblake. Rojaki, ki so prihajali iz svojih hiš so se zopet proseče ozirali v nebo, češ. ali nam res ne bo ta dan naklor njen? Ali ši Je solnce zakrilo svoj obraz in noče gledati na nas ta )dan? In pekako nemo so raz-obešali svoje zastave ameriške in slovenske trobojnice. In nebo je ostalo zavito v oblake dalje. Ura "se je umikala za uro. Prišel je čas, ko so dospele na ulico društvene zastave in društveni maršali so dvignili svoje poveljniške palice, zdaj pa vkup, kolikor nas je. Vkup vsi in vsak pod svoj prapor! In zapeli so v zvoniku Sveto-štefanski zvonovi svojo prvo va-bilno pesem : Bratje vkup, bratje vkup bratje vkup ... In društvo za društvom se je pričelo zbirati. Prikorakali so najprej naši SLOVENSKI ORLI IN ORLICE gologlavi in gologla-ve so korakali in se ustavili na ulici. Za njim so se uvrstili naši vrli sosedje Waukegančanji v svojih lepih uniformah. Zatem je prikorakalo na dan naše najstarejše društvo sv. Štefana 1, KSKJ. v katerem so predstavljali naši veterani veliko usta-novnikov naše župfiije sv. Štefana. Zatem je prikorakalo dr. sv. Alojzija 47, KSKJ. Zatem društvo sv. Jurija Katoliških Roršt-narjev, in z njimi tuai člani Slovenske Podpr. dr. sv. Mohorja, za njimi prekmurska društva, dr. sv. Ivana Krstitelna, D S. D.-in društvo svetega Križa, in zadaj so se uvrstili avtoji, v katerih so se vozile odbornice in članice raznih ženskih društev. Zatem so se uvrstila še Jolietska katoliška društva in dr. sv. Flo-tijana, KSKJ. iz So. Chicago in parada v velikanski slavni mani-festadjski obliki se je razvila, kakor križarska vojska. Zasvirala je godba in maršali so zopet dvignili svoje poveljniške palice in začela je stopati četa za četo formirane iz katoliških društev. Krepka in ponosno je stopala noga slovenskega katoliškega delavca in ko je korakal mimo hiše Božje je spoštljivo odkril svojo glavo. Odkril se je vsak in ozrl v ta hram božji, ki je posvečen patronu sv. Štefanu, in okrašeni hram Božji ves pkrašen in opleten z zastavami in venci je ponosno odgovarjal na te pozdrave s svojim ubranim pritrkavanjem na zvonove v zvoniku. In parada je šla naprej. Prekoračila je dvaindvajseto cesto in jo krenila na 2ist Place in tam zavila proti zahadu do Hov-ne ave. Tam je zavila po Hovne avenue proti jugu do 23. ulice, i tam je krenila nazaj proti vzho-;du do Lincoln ulice in odtam nazaj na 22nd Place in po 22nd -Place do Wood ulice. Igrale so t tri godbe, neprenehoma ena za drugo. Tujerodno občinstvo je radovedno polnilo ceste, češ, odkod ta armada, kam koraka tako ponosno, odkje se je vzela? . . . j In ko smo prikorakali nazaj po j Lincoln ulici so krenila najprvo I v cerkev domača društva h ofru j in odtam čez zakristijo ven zo-jpet nazaj na 22nd Place, kjer so j se vsa društva uvrstila in napravila špalir in nato pričakovala I mil: chicaškega nadškofa Georgia Mundelein, ki se je pripeljal malo čez pol 11. uro po j Wood ulici in 22nd Place pred župnišče sv. Štefana. Tam ga je j pričakovala .zbrana duhovščina j z našim preč. g. župnikom na čelu. Takoj za nadškofovem avto-jem so krenila vsa društva in korakala z zastavami v cerkev. U-niformirani waukeganski vitezi pa so naredili pred cerkvijo špalir, ko je preč. duhovščina in za njimi mil. nadškof prikorakala iz župnišča v cerkev, kjer se je pričela slovesna peta sv. maša katero je daroval Very Rev. Hugo Bren, O. F. M. D. D. ob azi-stenci Rev. P. Benvenuta Win-klerja, O. F .M. in Rev. John Plaznika. Slavnostno pridigo je imel preč. jolietski g. župnik Rev. John Plevnik, ki je v vznesenih besedah orjsa! začetek župnije sv. Štefana in njeno dobo. Naslikal je tudi potrebo slovenskih župnij po slovenskih naselbinah v Ameriki. Povdaril je, da baš ta župnija, ki danes slavi svoje petindvajset-letnico obstanka, je dala vzgled mnogoterim drugim župnijam, da so pričele misliti o ustanovitvi lastne župnije in to tudi marsikje izvršili. Njegova pridiga je bila globoko zamišljena in izražena v e-ni sami sliki o naši župniji in njeni petindvajset-letnici. Po maši se je zahvalil v lepih besedah domači preč. g. župnik Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. vsem faranom in vsem tujim gostom. Nato pa se dvignil naš mil. nadpastir chicaški nadškof Most Rev. George Mundelein D. D. ter je v krastah in jedrnatih besedah čestital duhovnikom in faranom župnije sv. Štefana. Mej drugimi je rekel tudi to-le: "Vi ste prišli iz najmanjše deželice Slovenije iz Evrope. a ne mislite, da niste zato vpoštevani pr^v tako kot oni, ki pridejo iz večjih držav. Danes se vrši v moji škofiji več enakih in podobnih slavnostij in na vse sem bil povabljen. Enaka slav-nost se vrši v eni največji katoliški župniji v moji škofij^ na zapadni strani mesta. A nadškof si je izvolil posetiti Vašo slav-nost, katero on ljubi, radi energičnega delovanja. Vaša župnija zlasti zadnja leta krasno napreduje pod vodstvom Vašega vnetega dušnega pistirja, ki ga poznam že več let. Napreduje pod KRATKE AttERI- NEMCI SE OBOROŽUJEJO. 5¥T7 VPQTT — Francoski komisarji OIUJ I ElOll so zavohali, et iz zemlje jih sape razpišejo in ogenj se zaneti. -o- ZA $5000 VINA UKRADLI. Ch icagoT — Pet oboroženih banditov je v soboto ponoči udr-lo v klet Siebold & Schaffer. kjer ima ta tvrdka spravljeno masna vina in so ga odpeljali za 5 tisoč dolarjev v vrednosti. Tvrdka posluje na 6542 North Clark Street. Odpeljali s Nemčija je vtihotapila na skrivaj na bilijone svojih mark, plačevala in podpirala je stavkarje po vseh zasedenih okrajih in mestih, misleč, da bo s tem odporom povzročila to, da ne bo Francija v stanu eksplotirati njenih pokrajin. Toda Francija je ostala trdovratna in ima svoje armade še sedaj v ^Wtirjih Pasivni odpor pojenjuje in kmalu ga bo konec, ker kontrola Francozov je vedno ostrejša in hujša. To uvidevajo sedaj že državniki ifr Berolinu in sami priznavajo, da se bo treba padati v najkrajšem času. Francija ima velike stroške z o-kupacijo. Iz zanesljivih virov se zadnje čase poroča, da zasedba Porurja stane Francijo že veliko denarja. Neko poročilo pravi, da celo do 2 biljona dolarjev. Če pogledamo sedaj na te številke, vidimo, da je na drugi strani skrajna odločnost Francozov držati Rur toliko časa, da se Nemcem korajža za^ pasivni odpor ohladi. Sprava je odvisna od konference v Bruseljnu. Danes se ima baje pričeti v Bruseljnu posvetovalna konferenca mej belgijskimi državniki in francoskim ministrskim predsednikom Poincarejem. Glavni namen Belgije in Francije je sestaviti pogoje, ki se bodo predstavile v imenu obeh Nemčiji. Ti pogoji bodo baje zadnji in pe jih Nemci ne bodo sprejeli tedaj se govori o več desetletni o-kupaciji Porurja. ^ŠIRITE LIST EDINOST. DENARNE POSIUATYE. VčerajSne cene so tule jogoslovaa-ikiiu dinarjem; 100 — Din....... $ i-75 500 — Din. .---- $ 8.75 1000 — Din. ....... $16.50 2500 — Din....... $39-50 , 5000 — Din....... $78.00 Za italijanske lire: 50 — Lh- ........ $ 3.25 t 100 — Lir ........ $ 5-75 500 — Ur ........ $27.00 100© — Lir ......* . $54-o«» Pri večjih svotafc, ki presegajo aa tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie posebni popust. Predno poSljete denar čres drage tvrdke se spomnite na naše podjetje, ki bo Vam poslalo Val denar t stari kraj ceneje in hibtjif kakor kje drugje. Nafe eeae so redno najnižje 1 Vse poifljatre naslavljajte na? BANČNI ODDELEK KDINOS7 1I41 W. aand. Bt Chicago, i . - ... EDINOST (UNITY.) Uhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company 1849 West sand Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Canal 0098. Ceneo glasom na zahtevo Advertising rates on application. naročnina: Za Združene Države za celo leto...........$3-00 Za Združene Države za pol leta................................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-5" Za Chicago, Kana'do in Erropo za pol leta .... $i-75 2ubscribtion: For UriSted States per year ............................$3-« For United States for half year........................$*-50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3-S<> __"_Chfcagp, Canada and Europe for half year.. $1,75 številka poleg vašega naslova znači do kdaj je plačan list. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš'STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne •v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne._ •Entered as second class matter October nth 1919, at Poat Office at Chicago, I1U under the act of March 3rd 1879. Rev. John Perse, srebrnomašnik. Prihodnjo nedeljo dne 10. junija bo slovenska naselbina v Kansas City, Kans., tam v sredini ameriškega kontinenta, kakor imenujejo to mesto Amerikanci obhajala lepo slovesnost, ko bo njen duhovni oče Rev. Father John Perše obhajal svojo srebrno sv. mašo. Krasen dan bo to za tamkajšno slovensko naselbino, dan, ko bo Rev. Father Perše kot srebrnomašnik obhajal srebrni jubilej petindvajset-letnico svojega duhovskega stanu, petindvajset-letnico trudapolnega dela in žrtvovanja za čast Božjo in dušno korist svojih lastnih slovenskih rojakov. Rev. John Perše se je narodil dne 1. septembra 1867. v Starem trgu na Dolenjskem. Leta 1880. je prišel v Ameriko k svojemu bratu v Harlem, Iowa. Tam je ob bratovi pomoči obiska-vai javno šolo. Zatem je odšel s svojim bratom v Albany, Minn, kjer je začel pohajati v tamkajšnji bližnji kolegij sv. Janeza in pričel z gimnazijskimi študijami in jih tudi dovršil. Modroslov-ne in bogoslovne študije je dovršil v Mt. Angel, Ore. in deloma v St. Meinard, Ind. kjer je bil 4. junija 1898. posveč. v mašnika za denversko škofijo. Tako je dospel Rev. Father Perše do altarja Gospodovega, kateremu je zvesto služil ves čas svojega mašni-5tva. Kmalu zatem, ko je bil posvečen za vinograd Gospodov, ga je denverski vladika pozval, da naj odide kot asistent na angleško župnijo v Leadville, Colo. Tu pa je videl potrebo, da je treba napraviti nekaj za Slovence, ki so se pridno naseljevali na visoki gorski Leadville. Zato je sklenil organizirati slovensko župnijo. Trdo je delal — a delo je rodilo sad, sezidal je cerkev in župnišče. Župnijo so posvetili sv. Jožefu. Tu je pastiroval in neumorno deloval celih 17 let. Leta 1915. je sprejel slovensko župnijo sv. Družine v Kansas City, Kans. Od svojega prihoda modro in pametno gospodari na svoji župniji, kjer si je pridobil srca vseh Slovencev v naselbini in okolici. Tu je povečal farno šolo% kilpil prestor za novo cerkev, katero bodo v kratkem zidali. To so le kratke poteze njegovega petindvajset-letnega delovanja kot duhovnika. Njegova dela so velika in sama govore o marljivosti srebrnomašnika. Spletena so v krasni venec, ki krase njegovo petindvajset-letno dobo mašništva. Rev. Father John Perše, srebrnomašnik je bil vodno tudi zvesti prijatelj, sotrudnik in podpornik našega podjetja in naših listov. Zato se čutimo dolžne tudi mi srebrnomašniku iskreno čestitati kot njegovi prijatelji o priliki njegovega srebrnega jubileja, ki ga bo obhajal kot mašnik prihodnjo nedeljo dne 10. junija tam doli v Kansas City sredi ameriškega kontinenta. Iz srca pozdravl-jen srebrnomašnik Rev. John Perše in še na mnoga letal } IZ SLOVENSKIH NASELBIN. | i * + Cleveland* O. — Čimdalje več zanimanja za orlovsko organizacijo, se vzbuja v naših krogih. Polagoma se oglašajo nove moči. Zato poiščimo vsako malo zrence, katero nam more roditi dober sad. Vsaka stvar, ako že dalje časa tli in gori, mora prodreti na prosto in dospeti do viška svojega cilja. Vsakdo ki zna resno misliti, mora videti pred seboj, kako plemenite so misli našega dela. Potem, če bomo postali kedaj že močni, bomo spoznali, da nas veže bratska vez katera nam daje pogum, da e-den drugemu pomagamo do popolnosti. Tako je dragi bratje! V prvi vrsti potrebujemo, neustrašenih mož voditeljev, kateri »bodo stopili na čelo in prevzeli najvažnejšo nalogo, da bodo celo stvar vodili. Marsikdo bo v začetku smatral to za kako navadno komedijo. Toda ko bodo resni božje spoznali, delo naših mladih moči in našo resno voljo, potem bodo z veseljem prevzeli svoje zastopanje, in pomagali, da ogreje solnce, pomladanski cvet iz katerega zraste žlahtna roža v sredi širnega vrta. Ko bodo videli naš odločen nastop, bo z veseljem tudi duhovščina priskočila na pomoč in izpolnila delo, kolikor je od njih potrebno, nami dajala navodila in prepričanje, da izhajamo iz pravega stališča, kjer se uči resnica in da lahko iz malega semena vzraste veliko drevo z močnimi koreninami, katerega ne omaje več noben vihar. Da, to bo vzgojevalo prave značaje, mladeniče in može, oziroma tudi device od svojega prepričanja. Cemu bi se gledali, kakor bi se ne poznali. Ti ki prideš od vzhoda ali oni ki pride iz zahoda, vsi služimo pod eno zastavq. Torej bratje podajmo si roke! Ni je večje tolažbe, kakor imeti dobrega odl^ritosrčnega prijatelja, kateri ti je zvest in s teboj deli veselje ali žalost. Torej kdor ima še k temu resno misel, se lahko oglasi z dopisom k u-redništvu lista Edinosti, kakor tudi lahko v Clevelandu pri društvu OREL. Pozdravljeni slovenski ORLI! Poročevalec. Agitacija za "open shop". Ameriški industrijalci so zopet na agitaciji za "open shop." Kar ne gre jim v glavo, da bi se delavstvo smelo organizirati in biti pripravljeno na braniku svojih pravic. V drugih besedah., kapitalisti se pripravljajo na nov boj proti organiziranemu delavstvu. Hudo jim je, ker se je zadnje čase posrečilo delavcem priboriti par pravic, ki so sicer neznatne in podobne le malim drobtinicam, ki padejo raz razkošno obložene mize. Ne, tudi tega jim ne privoščijo. Sami bi radi sedeli na zlatem stolu in zso-diti bi se moralo vse po nji volji, pa naj bi mrli ljudje revnejšega sloja na cestah, to ni njim nie-mar. Oni so gospodarji in njim bi se moralo vse klanjati. Organizirani delavci so si po večletnem trudu priborili par pravic, da se jim ne sme utrgovati zaslužka, kakor in kadar bi se to ,zl j ubilo delodajalcem. To jih pa silno peče, ker kapitalisti bi radi imeli po svojih tovarnah ljudi, da bi z njimi lahko delali kakor bi hoteli. Da je to res potrjujejo nešteti slučaji po tovarnah, kjer so bili dosedaj unijski delavci. Z vso silo hočejo notri neunijske delavce, to seveda samo zato, ker z neunijskimi delavci nimajo nikakih pogodb in tem lahko zaslužek utrgavajo kakor si požele. Toda tudi ta spletkarija kapitalistov in denarnih magna^ov ne bo več preslepila ubogega delavca, ki se sleherni dan bolj zaveda svojih pravic. Grenke preizkušnje, ki jih je delavstvo preživelo v preteklosti so najboljša šola ;za delavca. Ne sladkim besedam in obljubam, ampak zanesljivim in zajamčenim pogodbam, tem bo odslej delavstvo verjelo! Zato je vsak poizkus za odprte delavnice zastonj. Kapitalisti imajo svoje pravice in za-Tcaj bi jih ne privoščili še ubogemu delavcu, ki je po naravnih in božjih postavah upravičen do njih prav tako, če ne bolj kot kapitalisti. Kansas City, Kans. — Malo kdaj se oglasimo iz te naselbine, toda danes pa prihajamo na plan z veselim poročilom, katerega se veseli cela tukajšna naselbina, organizrana v župnijo sv. Družine. Prihodnjo nedeljo dne 10. junija bodo naš preč. g. župnik Father John Perše obhajali svojo 25-letnico mašništva, odkar delajo v vinogradu Gospodovem. Takih veselih dni naša naselbina -še ni jobhajala kakor jih bo te dni. Vse se veseli in težko pričakuje tega dneva, ko se bo naša naselbina oblekla v praznično obleko in bo pohitela k daritvi, ki jo bo daroval srebrnomašnik naš Rev. Father Perše. Nato slavnost bo prihitelo tudi več čč. gg. duhovnikov in tudi premilostlivi škof Rt. Rev. John Ward iz Leavenwortha. Slavnost se bo pričela z veliko slovesno sv. mašo ob 10. uri dopoldne. Maše se bodo udeležila vsa slovenska društva z zastavami tukajšne naselbine in sicer se bodo zbrala pred župniščem, odkjer se bo spremilo srebrnega jubilanta ah* srebrnomašnika v cerkev sv. Družine. Popoldne se točno prične ob 3. uri igra, ki jo vprizori na čast srebrnomašniku naša šolska mladina. Zatem slede razni govori i. dr. Kot torej že razvidno iz programa bo to velik dan za našo naselbino. Mi pa dragi farani se ta dan zberi-rno okrog našega dušnega pastirja in pokažimo se> da smo mu zvesti in da smo iz srca hvaležni za ves njegov trud in njegovo požrtvovanje, ki ga je imel med nami tekom svojega tukajšnega pastirovanja. Srebrnomašniku pa "BABILON Burka v petih dejanjih. Po A. Kotzebuejevi "zt zmešnjavo." Za slov. oder nanovo priredil Milan Rojan iz srca želim, da bi med nami dočakal v zdravih, veselih in srečnih "dneh še svoj zlati jubilej! — V tukajšni cerkvi sv. Družine se je poročil dne 29. maja Mr. Peter Majerle ml. zastopnik vaših'listov. Poročil se je z Miss Mary Derčar. Oba sta ugledna člana vzornih katoliških družin, in vzgojena v pravem katoliškem duhu. Mr. Peter Majerle je že več letni tajnik tukajšnega društva sv. Petra in Pavla štev. 38 KSKJ. in je zelo priljubljen mej vsemi tukajšnimi Slovenci. Povem še naj mimogrede, da smo se na njegovi svatbi prav izvrstno zabavali. Kuharice so se hitele kar prekosati kake moj-sterce da so. A ker so bile vse dobre in izkušenei zato je bilo vse prav izborno, karkoli je človek poku sil. Kdor hoče dobro ohcet imeti, naj pride k nam, da mu jo naše kuharice prirede, potem bo šele videl kaj se pravi prava ohcet. Pozdravljam vse čitatelje tega lista. Jožef Rus. -o-- Calumet, Mich. — Od preč. g. župnika Rev. Novaka iz Draga-tuša na Belokranjskem sem prejela pismo, s katerim me prosijo, da bi se naj pobiralo za zvonove. Spravile smo se res kolek-tati jaz in Ana Turk in smo nabrale med rojaki in rojakinjami kakor sledi: Darovali so: Po $3. so darovali John L: Klobučar, Joh ana A. Weiss. — Po $2. Fr. Kump, Mary Gašparich, Barbara Strucel, Anton Žagar. — Po $1. Agnes Grahek, Catharinie Likovič, Steve Laknar Sr., Joseph Držaj, George Klobuchar, Ana Zunič, Ana Turrk, Math Rogina, John Adam, George Paj-nan, John Phite, George Kump, Peter Hrebich, Peter Matkovič, John Kastelic, Kate Bahor, John Lamut, Jos. Vidosh, Paul Majerle, John Vertin, Rev. L. F. Klopčič, Math Likovich, John Musič, Ignac Lovretič, Jos. Gra-frek, — Po 50 centov: Mary Ba-rič, Maryv Vrlenič, Jos. Geshel, Peter Prebiluh, Mike Terdich, Frances Vertin, Mary Elenich, Jacob Musič, John Shute, Marko Laknar. John Rožič, John Fink, Tony Bajuk, Matt Ane-sič, John Kure, John Turk, Martin Šuštaršič, Paul M. Shaltz, Mary Vidmar, Mike Gregorich, Mike Mervick, os. Strucel, Mrs. Učman, Frank Skufca, John D. Sunich, • Mike Stefanič, John Butala, Mary Grahek, Jakob Zi-merman, John Bačar, Peter Pa-sich, Louis Lavrič, Jstfin Elenich, — Nick Deklič je darovala! 30c. — Po 25c. so darovali: Anton Sterk, Mrs. Romshek, Fr. Schaffer, John G. Klobučar, Mrs. Badovinič, Mike Medved, John Benčič, John Filap, Mrs. Grahek, Matt Kastelic, Mrs. Messner, Mary Kocjan, Jos. Srebrnjak, Jos. Skufca, Johana Jerele, Tony Miklič, Steve Vertin, Fanij Sunič, Kate Kocjan, Ant. Udovič, Tonnv Rangus, Cleyd Stevick, Mrs. Črtalič, Mary Vertin, Anton Duša, Mary Bačar, John Judnič, Frank Jud-nič, Mrs. Bunovič, Mary Krevs, Mrs. Kobe je darovala ioc. N Vsem darovalcem plačaj ljubi Bog!« Mary Klobučar. Za lastno proizvajanje gumija. Zedinjene države delajo že dalj časa načrte, da bi se proizvajalo kavčuk doma, mesto, da se mora istega importirati iz tujine, kar stane silno denarja. Imenovana je že posebna komisija, ki se bo v kratkem podala v južne kraje kot je južna Kalifornija in Arizona, kjer bodo pričeli saditi drevesje, iz katerega se proizvaja kavčuk. Če bo podnebje ugodno in ako se bo eksperiment obneseh bo to velike koristi za državo. TRNOVSKI: No, ja — seveda nekoliko bo že godrnjala. MAKS: Če bi samo godrnjala. A jaz sem prepričan, da potem ne dovoli cel mesec nikakega spanja. § TRNOVSKI: Kaj praviš? To bi me umorilo. MAKS: Nikakor ne, ako žrtvujete ljubeznivi soprogi samo eno uro časa. - ;fv 11 TRNOVSKI: Prav praviš, Maks, hočem biti eno uro prav ljubezniv. ' ( MAKS: Potem boste lahko dolgo počivali, ne da bi vas kdo motil. TRNOVSKI: Smem li res upati? Storiti hočem vse, samo povej mi, kdo je hoče ugrabiti? MAKS: Izdajica Fric, ki na tak grd način vrača vaše gostoljubje. TRNOVSKI: Kaj, Fric? E, kako različne okuse imajo ljudje. Sta že pobegnila ? MAKS: Ne. ali kmalu bosta. On je pri nji v spalnici. TRNJOVSKI: Tega pa ne smem trpeti. Kako neki bi prišet k njima? MAKS: Pazite nase. S seboj je pripeljal šest banditov. TRNOVSKI: No, bom pa poklicaT svoje Ljudi. MAKS: To je hudobnež vse napojit, da spe kot ubiti. Niste li culi, kako je teta kričala. TRNOVSKI: Da, da, kričala je, da mi je kar po ušesih brnelo. MAKS: Sedaj je mirna, najbrže so ji zamašili usta. TRNOVSKI: Zamašili usta, da ne more govoriti? O ti u-boga žena, to ji prav gotovo ni všeč. MAKS: Vaša prva skrb sedaj bo^di, da preprečite ta zločin. TRNOVSKI: Vem, ali kako naj storim? MAKS: S silo ničesar ljubi stric. Toda jaz vem za pomoč. Fricov voz stoji za vrtnim zidom. Pojdite takoj tja in sedite v voz. Ko pride lopov s svojim plenom in tzagleda razžaljenega soproga strepetal bo od strahu. TRNOVSKI: Misliš? Je to gotovo? MAKS: Prav gotovo. Teta se bo edino vam zahvalila za rešitev in bo v bodoče z vso ljubeznijo skrbela za vaše spanje TRNOVSKI: Ali mi potem ne bo treba več zganjati kokoši iz vrta? MAKS: Vse kokoši bodo jutri podavili, da se dostojno praznuje srečna rešitev s slavnostno pojedino. TRNOVSKI: Tudi puran? MAKS: Tudi TRNOVSKI: Če bi le smel vrjeti . . . MAKS t Le hitro naprej! TRNOVSKI: A noč je tako hladna, jaz sem slabo oblečen in se bom prehladi!. MAKS: Čakajte! To-le (vzame tetino haljo in ga ogrne) Vas bo že ogrelo. • , TRNOVSKI: In glavo? MAKS: Vzemite še to-le čepico (mu dene čepico na glavo). Sedaj vas spremim prav do voza. TRNOVSKI: Preljubi Maks, samo ne pusti me predolgo sedeti v vozu. MAKS: Le brž pojdiva! (ga odvede naglo). Zastor. PETO DEJANJE. 1. Prizor. JUTRO. Maks (se priplazi počasi v sobo)' MAKS: Ni še nikogar? Radoveden sem, kako so učinkovali dogodki nocojšnje noči. Helena še najbrže spi. To priliko lahko porabim, da govorim z Jelico, kajti ona vstaja vsako jutro zgodaj (posluša pri njenih vratih) Saj sem vedet, da je že po koncu. Ko bi smel k nji? Ojoj, ojoj, zmotil sem se — le milost-Ijiva teta kašlja. 2. Prizor. Doroteja, Maks. DORETEJA: (pride zaspana iz sobe) O, ljubi nečak. Ti si tukaj ? To me'veseli. MAKS: Dobro jutro, ljuba teta. Kot se mi zdi, niste dobro spali ? DOROTEJA: Še očesa nisem zatisnila. MAKS: Jaz tudi ne. DOROTEJA: Kako, zakaj? MAKS: Ne zamerite, ljuba teta, naša prababica je lažnica. DOROTEJA: (gleda boječe okrog sebe) Maks, Maks, ne pregreši se. MAKS: Ni se prikazala. ' • DOROTEJA: Saj se je prikazala. ' MAKS: Jaz je nisem pričakal. DOROTEJA: O Maks, jaz sem jo pa videla MAKS: Vi? 'DOROTEJAc Moja zadnja ura je blizu — MAKS: Zakaj ste takomalosrčna? DOROTEJA: V naši rodovini se govori: komur se prikaže bela zena, ta umre čez sedem tednov. MAKS: Ljuba teta, to so same vraže. DOROTEJA: Molči! Jaz sem vsa prestrašena. Pregrešila sv°Jemtl ^ tudi proti tebi dragi nečak! MAKS: Proti meni? DOROTEJA: Da, olajšati si hočem svojo vest. Oporo: tvojega očeta seni dobila le zvijačno % MAKS: Kaj ? _ DOROTEJA: Jaz sem ga pregovorila, naj jo podpiše. Ko je ze umiral in ni vedel, kaj dela. MAKS: Preljubeznivo. „ DOROTEJA: Na, tu je imaš (mu da oporoko) Raztrgaj sezgi jo, danes si polnoleten. In ne brigaj se dalje za Heleno f6 pusti mi, da mirno umrem. (Dalje prihodnjič.)' 1 ' i V NEDELJO POPOLDNE Pi*e Rev. J. C. Smoley. tedenski koledar 3 po bink. — Prilika q izgubljeni ovci. Luk. 15. 10. Nedelja — Marjeta, kraljica. 11 Pondeljek — Barnaba, a-postol, 12 Torek — Janez Fak., spoz. 13 Sreda — Anton Pad., spoz. . 14 Četrtek — Bazilij, škof. 15 Petek — Vid, mučenik. 16 Sobota — Frančišek Reg., spoz. PRVA BOŽJA ZAPOVED. — VERA. 4'Jaz sera Gospod, tvoj Bog." Prva zapoved zahteva od nas, da skazujemo Bogu češčenje, ki smo mu jo dolžni. Bogoslužje i-menu jemo izvrševanje vere, in to bogoslužje obstoji v češče-jti, ki je moramo skazovati Bogu na znotraj in na zunaj, posredno in neposredno. Skazovati moramo Bogu svoje češčenje, to je dolžnost in na- " -Jiik kom, ne samo z ustnicami, ampak iz celega našega srca, v duhu in resnici! Skazujmo mu slavo, ki mu gre; kdor bo slavil Boga na tem svetu, tega bo počastil Bog na onem svetu. Naj ne mine en dan, da ne bi častili Boga z gorečimi molitvami in Ga tako spoznavali \kot našega Gospoda in Vladarja vsega stvarstva. —o- APOLOGETIKA. Jezus Kristus — Sin Božji Nasprotniki Cerkve pravijo: Besed "Sin Božji" ni tako strogo jemati, kakor uči katoliška Cerkev. S temi besedami je označen samo j ako obdarovan, versko visoko stoječ človek; Kristus ni pravi Sin Boga Očeta, ampak samo njegov posinov-ljenec; Sin Božji je samo v to- liko, v kolikor spoznavamo v njem Boga. Kdor kaj takega trdi, mora bir ti res jako predrzen. Cel Jane- "Iz njegovih ust smo slišali bo-gokletstvo. Kaj se vam zdi? — "Smrti je vreden." Nobenemu sodniku ni prišlo na misel, da bi bil mislili na "posinovljenje," na ne pravo sinovstvo Jezusa Kristusa. V nepravem pomenu so se smatrali vsi Izraelci za otroke božje. To "Bogokletstvo, so proglasili že poprej, pri Janezu (pog. 10, 33) beremo: "Kamenjamo te, ker se delaš Boga, ko si človek." Ko bi bil Kristus Sini božji v nepravem pomenu besede, bi se bil kaj lahko rešil smrti! Kot u-čenik resnice bi bil moral povedati resnico, ne bi bil smel drugih nalagiti in dati pohujšanje nezaslišanega bogokletstva. Kristus se je imenoval na jasen način božjega sina in je to tudi z raznimi čudeži potrdil. Jezuit Roh pravi: "Ako vprašamo, zakaj je bil Kristus križan, nam bodo odgovorili vsi kristjani. ysi Judje, vsi Mohame-danci, vsi pogani, vsi ljudje, ki so količkaj o Kristusu slišali: Kristus je bi! križan, ker se je proglasil za Boga, za božjega ^Sina, za obljubljenega Mesijo. loga vsakega razumnega bitja. J" Če mora otrok spoštovati svojega očeta, podložnik svojega vladarja, berač svojega dobrotnika, ni li mnogo več vzrokov da časti stvar svojega Stvarnika? Vera, bogoslužje je torej PRVA dolžnost, ki jo ima človek, ' in kdor te dolžnosti ne izpolnjuje, ta ne zasluži imena poštenega človeka; poštenjak izpolnjuje namreč vse dolžnosti, ki jih ima, dolžnosti proti svojemu bližnjemu, dolžnosti proti svojemu Bogu. Notranje češčenje obstoji v dejanjih vere, upanja, ljubezni in drugih sličnih dejanjih, ki razvnemajo naše srce. Bog je Duh, pravi Jezus Kristus, in ti, ki ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici (Jan. 4, 24). Vnanje češčenje obstoji v ustnih molitvah, pobožnih pesmih, slavljenjem praznikov itd. Imenujemo to češčenje javno češčenje, kadar Boga skupno častimo, na primer cela župnija, cela škofija ali cela Cerkev. Cerkvena o-pravila, cerkvene procesije, podeljevanje zakramentov itd. spadajo k javni službi božji. Notranje češčenje — — 'dasi je jako priporočljivo---samo ne zadošča; človek mora Boga tudi na zunaj in javno častiti, ker je 1) ves njegova lastnina, častiti Ga mora torej v svoji celoti ; 2) ker javna služba božja povzdiguje njegovega duha in vnema njegovo srce z ljubeznijo do Boga; 3) ker se pri očitni božji službi zbiramo kakor o-troci okoli svojega očeta; in 4) ker je Bog od pričetka sveta zahteval vedno vnanje in javno češčenje, kar razvidimo iz daritev, ki so se Bogu prinašale v vseh časih. Neposredno častimo Boga z bogoslužjem, s katerim častimo Bog^a naravnost, Boga samega. Posredno, kadar častimo Mater Božjo, svetnike, ker se čast,> ki jo skazujemo svetnikom, nanaša na Boga na neposreden način. kikor na primer zasluži hvalo učitelj, če je pohvaljen njegov učenec. Iz tega je lahko razvideti, kako greši zoper prvo božjo zapoved, kdor zanemarja bogoslužje, češčenje Boga. Skazujmo torej Bogu dolžno mu čast, to pa ne samo z jezi- NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim naročnikom in prijateljem našega lista državi Maryland, West* Virginia in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse, kar je v zvezi z listi Edinost, Ave Maria in Glasnikom P. S. J- Vse naše naročnike prosimo, da mu gredo pri tem njegovem delu za katoliški tisk na rojco in iHu pomagajo širiti list, ki se bori za delavske koristi in za razširjanje katoliškega prepričanja. Upr. Edinosti in Ave Maria. četka pa do konca: Kristus je pravi Bog, je ^dinorojeni Sin Boga Očeta in je istočasno tudi pravi človek. Radi te jasnosti in določenosti tega nauka sumničijo nasprotniki Janezov evangelij. Pa vse jim nič ne pomaga. Pristnost in zanesljivost Janezovega evangelja je trdno dokazana ; pa tudi drugi trije evangelisti trdijo, da je Jezus Kristus Bog, uče, da je Sin Boga Očeta, vse to je jasno tudi iz teh treh evangeljev. Vsi trije nam opisujejo sodno obravnavo pred Kajfežom Kristus stoji pred velikim duhovnom, pred celim zborom, ki je bil najvišja oblast v verskih zadevah. Jasno in točno so stavili vprašanje glede božanstva Kristusovega, pod prisego so svečano vprašali Kristusa: "Rotim te pri živ^m Bogu, da nam poveš, ali si Sin Božji?" Od odgovora je bilo odvisno .življenje ali pa smrt. Vsaka dvoumnost bi bila v teh okolščinah ne samo blaznost, ampak tudi brez vestnost. In kako se je glasil odgovor? Z vso odločnostjo je rekel Kristus: "Da, sem'." In v potrditev teh svojih besed je dodjal: "Odslej bodete videli Sinu človekovega sedeti ob desnici moči božje in priti v oblakih neba" (Mat. 26, 64.) Izraz "sedeti ob desnici moči Božje," pa so Judje in rabini rabili v označenje:: "imeti oblast kakor Bog sam," pa tudi izraz 4'priti na oblakih neba" so rabili samo o Bogu. Prikazen pri preroku Danijelu (7, 13) in tam rabljeno besedo "Sin človekov" vede neizogibno na božanstvo Kristusovo. Kristusovi sodniki so dobro razumeli njegov odgovor in na-migavanje na preroka Danijela. NA PRODAJ je hiša s*6 sobami. V hiši je Furnace heat, elektrika, kopalna bana in vse udobnosti. Lota na kateri stoji hiša je 25X125. Cena $4500. Za podrobnosti vprašajte na: 2050 West 22nd Place. To je splošno znano dejstvo/ Vsi evangelisti, vsi cerkveni o-četje. vsi krivoverci, vsi pogani potrjujejo in pišejo to. mudTkralj. (Oscar Wilde. Poslovenil F. K.) (Dalje.) In zopet je zaspal in sanjal, rn sanje so bile te: Zdelo se mu je, da leži na krovu velike galeje, na kateri je veslalo sto sužnjev. Ob strani je sedel na preprogi gospodar galeje. Bil je črn kot ebenovina, in njegOv turban je bil iz rdeče žide. Veliki srebrni uhani so krasili njegova ušesa in v rokah je držal dve tehtnični skodelici iz bele slonove kosti. Sužnji so bili napol oblečeni in vsak je bil privezan z verigo na svojega soseda. Solnce jih je žgalo z vso silo, in zamorci so tekali gor in dol in jih bičali z usnjatimi biči. A oni so iztegali suhe roke in zajemali s težkimi vesli vodo, da so pene švigale visoko kvišku. Končno so dospeli v mal pristan. Z obale je zavel vroč veter in zasnežil jadra in krov z rdečim drobnim peskom. Četa A-rabcev je prihajala na divjih oslih in jih napadla s sulicami. Gospodar galeje je vzel lok in izstrelil pušico, ki je zadela nekega Arabca ravno v grlo. Tru-pio je z veliko težo padlo v razburkano morje in Arabci so pobegnili. Žena, zavita v rumeno tančico, jim je počasi sledila na velblodu in se od časi ido časa ozrla na plavajoče truplo. Kakor hitro se se usidrali in sneli jadra, so zamorci odšli v spodnje ladjine prostore in prir-nesii dolgo spleteno lestvo. Na koncu lestve je visel velikansk utež. Gospodar galeje je pritrdil lestvo na ladjo in jo vrgel v morje. Nato so zamorci zgrabili najmlajšega sužnja, mu sneli o-kove, zamašili ušesa in nosnice z voskom, okoli ledij pa navezali velik kamen. Trudno, je odšel po lestvi navzdol in izginil v morje. Na mestu, kjer se je potopil, je zaplesalo nekoliko mehurčkov. Nekaj sužnjev je radovedno gledalp na krovu. Čez nekaj časa se je pokazal utopLjač iz vode in se hropeč o-klenil lestve. V desnici je držal biser. Zamorci so iztrgali biser iz roke, njega pa so pahnili nazaj. — Sužnji so zaspali vsak pri svojem veslu. Večkrat je najmlajši suženj prišel in vedno prinesel bisere. Gospodar galeje jih je tehtal in' jih spravljal v malo zeleno vrečico. Mladi kralj je poizkušal govoriti. a bilo mu je, kakor da se je prilepil jezik na nebo, in ustnice ga niso ubogale. Zamorci so žlobodrali med seboj in se začeli prepirati za vrvico bleste-čih biserov. Dvoje žerjavov je neprestano krožilo nad ladjo. Tedaj se prikaže mladi suženj! zadnjič, in biser ki ga je prinesel je bil lepši kot vsi biseri na svetu, kajti bil je kakor luna in bolj bel kot danica. A njegov obraz je bil nenavadno bled, in ko se je zgrudil na krovu, se mu je ulila kri iz nosa in ušes. Nekaj trenutkov je še trepetal, nato pa je umolknil. Zamorci so skomignili z rameni in vrgli truplo v morje. In gospodar galeje se je zasmejal, iztegnil roko, vzel biser, in ko ga je videl, ga je pritisnil na čelo in se priklonil. "Ta bo za žezlo mladega kralja," je dejal in dal zamorcem znamenje, da razprostre jadra. Ko je mladi kralj to čul, je glasno zakričal in se prebudil in 'ko je pogledal skozi okno, je videl, kako je jutranji mrak izte-gal svoje dolge sive prste po bledečih zvezdah. In zopet je zaspal in zasanja!. Sanje pa so bile te: Zdelo se mu je, da potuje skozi temen gozd. v katerem so rastli tuji sadovi in krasne, strupene cvetlice. Ko je šel mimo, so sikali za njim gadje in pisane papige so kričeče letale od veje do veje. Velikanske želve so spale na vročih sluzna-tih tleh. Na drevju je bilo polno opic in pavov. Šel je vedno dalje in dalje, dokler ni prišel do konca gozda. Tu je videl množice ljudi, ki so delali v strugi usahnjene reke. Kakor mravlje so lezli po skalah. Kopali so globoke jame in stopali vanje. Nekateri so ločili velikansko skalo z velikimi koničastimi gladvi, drugi so rili po pesku. Izkopavali so kaktuso-vo drevo s korenino in teptali škrlatne cvete. Tekali so semin-tja, klicali drug drugega in niti enega postopača ni bilo med njimi. Iz temne globine sta jih o-pazovala Smrt in Pohlepnost. In Smrt ie rekla: "Trudna sem že; daj mi tretjino teh ljudi in dovoli, da odidem." "Moji služabniki so," je odgovorila Pohlepnost in odmajala z glavo. In Smrt jo je vprašala: "Kaj držiš v roki?" "Tri žitna zrnja imam," je odgovorila. "Zakaj vprašuješ?" "Daj mi eno," je vzkliknila Smrt. "Vsejala je bom na svojem vrtu; samo eno mi daj in rada odidem." "Ničesar ti ne dam," je rekla Pohlepnost in skrila roko v svoj plašč. PAIN-EXPELLER VAM BO POMAGAL! Če je poklican Pain-Expeller na pomoč, bo BOLEČINA hitro premagana ter bo mahoma izginila. Ob prvih znamenjih revmatizma, živčne potrtosti, nevr&l-gije, bolečin, krčevitega trganja, si nabavite steklenico tega močnega, zanesljivega družinskega linimenta ter ga vdrgnite. Pristni Pain-Kxpeller nosi na&o 8IDBO varnostno B|amko. Vse drugo je ponaredba. Zoc in 70c. v lekarnah ali od F. AD. RICHTER & CO. 1*4-114 Sratk 4th St., BreoUya, N. T. NA PRODAJ IMAM ^ v bližini slovenske cerkve in šole vsakovrstne hiše, po-^ sestva s trgovinami in privatnih po različnih1 cenah. ^ Istotako imam več hiš in lot na prodaj odzunaj Chicage. Vsem rojakom Slovencem in Hrvatom se prav toplo priporočam, da kateri želijo hišo ali kako drugo posestvo, da se zglasijo pri meni. Opravljam tudi vsa notarska dela kot affidavite, ^ kupne pogodbe^preiskujem lastninske pravice za tu in ^ stari kraj in zavarovalnina za vse slučaje. Vsem se toplo priporočam! JOHN J. KERSTNIK, West Side Real Estate and Exchange System. Chicago, HL U V / r ^ 1931 West 21st Place, Phone: CANAL 3773. t 71 STkYE bandera, regalije in zlate ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAN. 2107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL. sloveči mmm FtTMRlFIST emece _ 1439 W. 18th Street IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 3e-LETN6 IZKUŠNJO! IŠČE SE TYPISTINJA, vešča angleškega in slovenskega jezika ter splošnega dela v pisarni. Služba stalna, plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo na: EDINOST PUBL. CO. 1849 West 22nd St., Chicago, 111. KO PRIDETE V CHICAGO se ustavite pri Tohn Vidmarju na Blue Island avenue. Tam do bite naiboliše pijače, smodke in vedno čista snažna prenočišča TOHN VIDMAR Slovenska gostilna 2346 Blue Island ave. Chicago. JOHH R. RYAN POGREBNIK Cor. Sixth and Portland Str. CALUMETH, MICH. Automobile za pogrebe, krste in ženitovanja na razpolago. Kupčuje tudi s konji. Vsem se toplo priporoča! In Smrt se je zakrohotala, la skodelico, jo pomočila v ko in iz skodelice je vstala žlica. Šla je med množice v stru* gi in tretjina je ležala mrtva. Mrzla megla se je plazila za njo in vodne kače so jo spremljale ob straneh. In ko-je Pohlepnost videla, da je tretjina množice mrtva, se je začela udarjati po prsih in zajokala. "Tretjino mojih služabnikov si ubila, pojdi," je kričala. "V tatarskih gorah je vojska in kralja obeh strank te kličeta na pomoč. Kaj je v primeri s temi moja dolina? Pojdi odtod in ne vrni se več." (Dalje sledi.) — Iz Dulutskega pristana v Minn, so zadnji teden izvozili 1.130,000 bušljev žita. Žito je namenjeno za vzhodne države. DRUŠTVO SV. VIDA ŠTEV. 2$* K. S. K. J. V CLEVEXANDU. O« V društvo se sprejemajo člani o4 16 do 50. leta starosti. Vi s« lahke zavarujete za $350, $500 in $1009 smrtnine. Društvo plačuje $7 na t* den bolniške podpore. V mladinski oddelek se sprejemajo otroci od 1.«* 16. leta starosti. Dr. zboruje vsaki 1 nedeljo v mesecu v Knausovf dve* rani. Asesment se plačuje samo a* seji, od 10. ure dopoldne do 4. ur# popoldne. Vsa nadaljna pojasnila do* bite lahko vsak čas pri drustveniH uradnikih. Predsedni:, John. Wldervol, 115J East 61st Street. Podpredsednik, Joseph 2ulič. Tajnik, Ant. Fortuna 1*76 E. 6xst Street Blagajnik, John Melle. Zastopnik, Joseph Rus, 6519 Boa* na ave. Nadzorniki: John Žulič, Anton Strniša in Joseph Ponikvar. — Za* stavonoša Ant. Drečnik. Dr. zdrav* nik Dr. J. M. Seliškar. SLOV. KAT. PEVSKO ?TJ DRUŠTVO •LIRA' Slov. kat pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: An* ton Grdina, 1053 E. 62nd St. — Po* vovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glass ave. — Tajniki Ig. Zupančič, 6708 Edna avenue. ** Blagajnik: Frank Matjašič ziij Norwuud Rd. — Kolektor Ant. Smo« lič, 6411 Varian ave. I Pevske vaje so v torek, četrtek itf soboto ob pol 8. uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu 9 stari šoli sv. Vida, ■ t DRUŠTVO SV. CIRILA IN MB* TODA štev. 18, S. D. Z, CLEVELAND, OHIO. V društvo se sprejemajo člani o4 16 do 55. leta starosti. Zavarujete se lahko za : $150," $300, $500, $iooab $1500 in $2000, smrtnine. Za bolniška podporo pa se lahko zavarujete s* $7 ali pa $14 na teden. V društvfc lak« ko vpišete tudi otroke od 1 do 10 leta starosti. Za nadaljna pojasnile se obrnite na društveni odbor. Društvo zborujo vsako 3 nedeljo * Knausovi dvorani ob I. uri popoldne« Predsednik, Anton Staniša IOOI E« 72nd PI-1 Podpreds., John Terak* Tajnik, John Widervol, 1153 E. 6iat Street; Zapisnikar, Frank Merh^'i Blagajnik, Josef Zakrajsek st; Nad* zorniki, Alouis Tomshe, Anton Bat« ca, Josef Zakrajsek mL; Zdravnik D. J. M". Seliškar; Zastavonoša John Jerman; Redar John Feterlin. * KUHINJSKO POHIŠTVO. * + * * * * * * * * 4» 4» $ + 4 4» + Zopet smo pripravljeni al Vam »ostreči z najboljšim kuhinjskim pohištvom. Vsem so naj-topleje priporočamo pri nakupovanju kuhinjskih potrebščin. V zalogi 2-m^m vsakovrstne kozarce, kotljevt krožnikov, skled, žUc^n vilic in sploh vse. kar potrebujete v Vaših kuhinjah. Naše blago jo vodno zanesljive in po najnižji ceni. Ako potrebujete kaj takega pohištva obrnite se na našega Joseph Kamen, kateri je Vam vedno na razpolago l postrežbo in z njim se lahko pomenite v Vašem lastnem jeziku. BENJ. EICSI0LZER 527 MAIN STXBST, FOREST CITY, PA gigm ^lip^^a^B^^ig^ ^ ii nw m ii i giiifjpppipi V • -v, i 1 • , -- .t • -- — t I "MALENKOST F' ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus. - X. Villamelona tisti dogodek s policijo ni veliko vznemirjal. Le to mu ni bilo prav, da so mu pobili šipe v vestibulu. Spomnil se je, da Wellington ni dal celo življenje popraviti šip, katere mu je bila pobila londonska poulična drhal. In tudi on je prepovedal narediti nove . . - Vse drugo v tem dogodku pa je smatral za dolgočasne malenkosti, ki niso vredne, da bi se resen človek bavil z njimi ... Tudi Currita se za drugo ni veliko menila. Zbodel jo je le kratki stavek v nekem listu: "Upamo pa, da ne bo imela zadeva nikakih posledic, ker so prizadete osebe na glasu po svoji razsodnosti." Domišljevala si >e, da žali njeno čast, biti Jimena brez Ci-da. dama brez viteza, ne imeti nikogar, ki bi branil njeno ime; -čutila je, da so te besede pravzaprav neodpustna žalitev za se-noro, ki po svoji slavi toliko prekaša vse te bikoborce, pevce in druge veličine take vrste v Madridu. "Bomo videli!" je zagrozila ponosna Albornoz in je neute-goma imenovala za svojega viteza dobrega prijatelja Juanita Velarda. Dolg pogovor sta imela pozno v noč in pri odhodu mu je rekla pri vratih budoarja: "Torej ostan^ pri tem: jaz naročim obed v Fornosu, rake a la Bordelaise . . Velarde je zarfiahnil z roko, se nasmehnil in se je obrnil. Pri vratih salona je še enkrat pogledal nazaj. Currita mu je ljubeznivo pokimala v slovo . . . Počasi, zamišljeno je odšel. Kakor bi ga šiloma vlekli odtod ... Noč je bila krasna. Peš je stopal Velarde po tihih ulicah proti svojemu domu. Tupatam je zadel ob revne najemnike podstrešnih stanovanj; posedali so po tlaku ter uživali sveži zrak. Na trgu Plaza de O-riente je stopil parkrat krog nasadov ter sedel na samotno klop, nasproti dvorni palači. Skozi vhod "Puerta del Principe" so se sipali žarki sijajne luči vun v temo in so osvetljevali gtražo, ki je s puško v roki stala ob stražnici. Pozni šetalci so še hodili mimo. Neugnani otročaji so kričali in se podili okrog; če se je kateri spoteknil in je padel, so se smejali, če se je pobral, so se zopet smejali, polni mladostne živahnosti, podobni ptičicam, ki se pozdravljajo ob solnčnem vzhodu. Njemu je bilo danes veselje tuje. S komolci se je naslonil ob kolena, z levo roko je podpiral glavo, z desno pa je črtal v pesek čudne risbe s svojo elegantno palčico, okrašeno z ročajem iz malahita. Jutri na vse zgodaj naj bi se dvobojeval z urednikom lista, ki je zapisal gori omenjeni stavek —. Tako je hotela Currita. Hlepela je po tem, da bi se vedno in povsod govorilo o njej, zamenjavala je slavno ime z zloglasnim in je mislila, da ji pridobi ta dvoboj še zadnji biser v kroni tsrave. katero so ji spletli dogodki zadnjih dni. Zastonj ji je dokazoval Juanito, kako neizbrisno da bo osmešil ta dvoboj Villamelona, njo, njega samega. Curritin načrt je bil gotov. Njen nemirni duh je mikalo sto in sto reči, a ničesar je ni zadovoljilo. Sedaj se je oklenila misli na dvoboj in koprnela je po njem s tisto silo, ki je lastna energičnim dušam. Ali je ona kriva, mu je govorila, da je Villamelon taka šle-va? Ali naj pusti, da jo takle zakoten urednik zasmehuje zaradi njene osamelosti? Ali jo hoče zapustiti v teh bridkih trenutkih on, Juanito, njen edini prijatelj, on, ki mu je darovala svoje zaupanje, svoje prijateljstvo —? Sicer pa sta si njuni usodi slični in sta tesno združeni, in za oba je dobro, ako se s to sodrgo izpregovori krepka beseda Enkrat za vselej bodo razumeli, da jo morajo spoštovati . . . Pa tudi zanj je dobro: mlad je še in njegova pot se šele začenja; to je najboljši začetek, ako se postavi takoj krepko na noge in ta- John Gornik K^tvt1 SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno B mi— ■ m in ceno. 331 TT¥1 kega časnikarja lopne po glavi . . Sicer pa da ona ne zahteva nobene nezgode, nobenega dvo^ boja na življenje in smrt; zadovoljna bo, ako le nekoliko poro-poče in poigra komedijo, kakršnih je bilo že veliko; parkrat bosta križala sablje, potem pa naj pride na obed v Fornos; sama ga naroči in poskrbi, da priCejo na vrsto raki a la Bordelaise... Raki so bili namreč Juanitova priljubljena jed, tiste dni, kadar je bil dobre volje. Ali je morda kaj posebnega na vsem tem ...? Nič, prav nič, si je ponavljal vitez ter zamišljeno risal v pesek črte. Domišljija mu je slikala dvoboj, pa ne -na sablje, drugačen: čul je strel iz samokresa, gledal je smrt, vest mu je očitala pregrešnost dvofooja; posledice: sodbo, večnost, pogubljenje, iz katerega ni rešitve, v katerem ni miru, ni počitka, ni upanja, večen jok, škripanje z zobmi, večen srd . . . Velarde se je skušal smejati tem mislim, saj je tolikokrat slišal, da je to le strašilo ... Pa smeh se mu ni posrečil. Smehljal se je, smehljal, ali neprijeten mraz ga je izpreletaval po životu. Ubogi Juanito ni bil hudoben človek, dobrodušen dečko je bil, poln iluzij, veliko življenje mu je bilo Stopilo v glavo kakor močno vino tistemu, ki je vajen samo vode. Iz oddaljene in samotne svoje domovine gori v hribovitih provincijah Baskov je bil prišel brez vsega prehoda naenkrat sredi v sijaj in blesk prestolnice. Omamljen je bil in ugajalo mu je; sklenil je, dajse za stalno ustavi tukaj. Slučaj in njegova lepa zunanjost sta.ga privedla v roke Cur-riti, in ta ga je kmalu napravila za svojega hišnega prijatelja. Currita in Villamelon sta ga uvedla v najvišje salone madridskega življenja, in pripravljeno je bilo vse, da stopi v službo na kraljevem dvoru. To blesteče življenje je bolj ugajalo njegovi častiželjnosti in nagnjenju k brezdelju, kakor pa delavno življenje politika. To sijajno bodočnost mu je obetala Currita, pa tudi Biitron, navihani starec, mu je snoči to zatrjeval. Velarde je dvignil glavo in uprl oči v kraljevo palačo pred seboj . . . Malo je manjkalo, pa bi bil postal kraljevi tajnik tam-le . . . Kaka neumnost! Sedaj pa zopet čakati, tako*dolgo čakati . . . Bog ve, če mu že jutrajšni dogodek ne ubije sklede, v kateri sta mu Currita in Butron tako skrbno pripravljala mlečno jer . . . Mladosten glas za njegovim hrbtom mu je prekinil sanje. Hripav je bil ta glas, pa vsa ljubezen in skrb dobrega otroka je donela iz njega. "Mati, zakaj pa Vi ne zajamete?" Velarde s eje obrnil. Tam zadaj je stal med drevjem preprost aguaducho. Ob železni mizici pred njim sta sedela mladenič, menda delavec, in poštama ženica, najbrž njegova mati, in pila in srebala sta hladilno pijačo. Fant je zajemal s polno žlico, in videlo se mu je, da mu tekne. Mati ga je z mirnim na-smehljajem gledala in je bila komaj zmočila svojo žlico, da bi pustila sinu. naj se po volji nasrka sladkega hladila, sama pa je bila zadovoljna, da mu tekne in da sme nekaj žrtvovati za svojega ljubljenca. Širite list "EDINOST"! VSO ODPRAVO ftn GLAYE BO N9G si lahko kvpite pri nas. V zalc%i imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše evratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! J- J. DY0RAK & CO. 1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. DOMAČE PIY0J IIP Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS: ; - "HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO! Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street, CHICAGO, ILL. Izšla je LEPA KNJIŽICA Državljaaski katekizem i natančnim poukom o državjanstvu Združenih držav, o demokraciji, o naših sodiščih, o zakonodaji. "6 pravicah državljanov i. t- d. Knjižica je pisana r angleščini in slovenščini. Ta knjižica je najboljša knjiga.: 1. za poduk o državnem, političnem, sodnijskem ustroju naše t države, o pravicah in dolžnostih državljanov, o volitvah in o vsem, kar mora vedeti vsak državljan države. Zato je najboljša knjiga, ki v kratkih besedah pove vse to. 2. za poduk za drugi papir. 3. za poduk za one, Id so že dobiK državljanski papir, 4a vedo, kaj to pomenja za nje. * 4. za poduk v angleščini, ker ima angleški tekst takoj poleg preveden v slovenščini. 5. za poduk v farnih Šolah v "Civics" v višjih razredih. KNJIGA IMA 87 STRANI IN STANE SAMO xoc. Naroča se pri: - EDINOST 1849 W. 22nd Street, Chicago, III -ali pa -- NATIONAL CATHOLIC WELFARE COUNCIL 1312 Massachusetts Ave. M. W. Washington, D. C. SEDEMNAJSTEM- LETNE KOBILICE SE KMALU ; PRIKAŽEJO. V 15 državah vzhodno od Mississippi reke bo ta čudna žuželka, zvana sedemnajstero-letna kobilica (17 year locust), ali bolj pravilno, perijodični čvrček (periodical cicada,) kmalu zlezla izpod zemlje, kjer je stanovala tekom teh zadnjih sedemnajstih let. Samci bodo kmalu napolnjevali gozdove s svojim čvrčečim ljubavnim petjem. Samice so neme., Prvi izmed teh čvrčkov se prikažejo pred koncem maja. Države, kjer se sedemnastero-letne kobilice letos prikažejo, so Georgia, Illinois, Indiana, Kentucky, Maryland. Massachusetts Nerw Jersey, New York, North Carolina, Ohio, Pennsylvania, Tennessee, Virginia, West Virginia in District of Columbia. Sicer ne bodo vsi deli teh držav prepravJjeni s temi žuželkami, ker se pokažejo le v posameznih okrajih. Perijodične cikade se pojavljajo tu ali tam vsako leto. Isti roj pa se vrača le po presledkih od 13 do 17 let. V kakem kraju u-tegne biti več rojev, radi česar se kobilica dozdevno pojavlja v krajših presledkih. Letošnji roj pa je prave sedemnajsteroletne vrste. Ta roj kobilic je eden izmed največjih in najbolj razširjenih. Ima tudi zgodovinski pomen, ker je enak roju, ki so ga evropski kolonisti prvič zapazili v A-meriki. Ogromne množine teh žuželk so začudile prvč koliniste okoli Massachusettskega zaliva, in tedanje knjige jih omenjajo. Letos bodo ravnotam začrvčali potomci onih žuželk v sedemnajsti generaciji. V mnogih krajih je teh kobilic vedno manj in manj. in to radi razgozdovanja. Žuželke ležejo jajčka v nežne mladike dreves, in kjer ni dreves, se ne mo- J. KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago, 111 Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski oanir. Naiboliše delo. nainižie cene. Rojaki obrnite se vselei na svojega roiaka! —----.--, rejo zarediti. Ptice so njihove sovražnice, zlasti vrabci, ki so precej nedavni priseljenci v tej deželi. Žuželke ne poškodujejo mnogo zrelih dreves, pač pa pripravljajo veliko škode mladim drevesom in drevesnicam. Ni mnogo pomoči proti njim na veliko, pač pa je mogoče vsaj deloma obvarovati sadovnjake in grmovja pred večjo škodo potom ročnega pobiranja žuželk ali potom oprašenja z mrčesnim prahom za časa, ko so se žuželke zvalile iz lupine, s katero so iz-lezle izpod zemlje, ali potom oš-kropljenja s petrolejem. -o-- Ponudba. Kuharica dobi domačo gospodično na pošti pro okencu za poste restante pisma. Gospodična: "Oh, lepo vas prosim, nikar ne povejte nič doma!" " Kuharica: "Kaj se! Če hočete, bom v prihodnje, kadar poj-dem po poste restante pisma za gospo mamo, še vaše prinesla!" * * * Oba sta videla po dvojno. Jetnik obdoben, da je ponaredil ček je bil pripeljan pred sodnika. Sodnik je bil jako oster in vpraša defraudantar "Zakaj ^te ček ponaredili?" "Gospod!" j6 dejal defrau-dant, "napil sem se bil preje žganja in videl sem vse po dvo je, vsled tega sem pomnožil za enkrat tudi moj ček." "Kako dolgo si pa že v preiskovalnem zaporu?" vpraša sodnik. "Deset dni, gospod sodnik!" "Marš! Se deset dni v zapor! Tudi jaz vidim vse po dvojno!" je dejal sodnik ter poslal jetnika nazaj v ječo. DOLARSKI ČEKI Cenjenim čitateljem naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči v Jugoslaviji po dnevnem kurzu v Jugoslovanske krone. Potnikom * za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jih rabijo za na pot. Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine: do $15.00 po 95 centov. — Od $15x0 do $30.00 po $1.25. — Od $30.00 do $50.00 po $1.50. — Od $50.00 do $75.00 po $1.50. — Od $75.00 do $100.00 po $2.00. — Od $100.00 naprej po 2 centa od dolarja. H tem pristojbinam je še pridjati za vsako posamezno po-šiljatev 15 centov za poštnino. BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street. CHICAGO, ILL. List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker ▼ njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU ''EDINOSTI* USPEŠNI, Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-sluzite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdajl NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna ▼ Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim cc. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnilo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. ' Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Akm ie to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vase tiskovine mi! Mi i^šimo vsako tiskarsk. delo. Najsi bo še tako malo ah veliko. Poizkusite pri nas! TISKOVNA DR. 'EDINOST' 1849 W. 22nd Street Chicago, I1L Phone: Canal 0098.