1. ôtev.
V .Novem mestu 1. januarja Í8S7.
III. letuik.
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca,. Cena jim jc/a celo Kdor žeíi kako oKLanilo v „Dolenjske Novice" naleta I gSd.., za pul letu, 50 kr. ™ ^arcćtiino in dopise tisniti ùaîi, plaća »a dvostopno petit-vrsto 8 kr. za .aprejwía i. Krajec v Novsm mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr
Našim naroSnikom!
Današnji list itoslnli suííj vsini do-siMlaujiïii imrotíníkom. UíjíJfiíto prosimo vse, ikteri se niso na novo naročili, naj blagovoljno to kmrlo storó, ker jo sicer razpošiljanje silno težř.v no. XaroC-riiïiii je kakor (lio serinj eden goliUuiir za cgÎo leío.	Vredništvo.
Pozdrav novemu letu.
Kakošuo bo ntiki uovn leto? Kaj uam bo prineslo? Kdo cam dá Jia tako in enako vprašanje odgovor? Stoletni koledar nas nekoliko plaši, ko pravi, da bode vreme v bodočem letu boij mokrotno iii manj rodovitno. Ali naj tjicemu pre-rokovaiíju verjamemo ? Naj verjame, kdor hoíe ; rai ne. Za dobro vinsko letino imamo pai nekoliko upanja, ko je trtni les dozoril popolnoraa iu nastavil rodovitna očesa ; seveda vse drngo je odvisno od vremena, če bode letošnja zima tudi topla, vsaj večkrat na toplo zimo toplo leto sledi, a vrem« in rodovitnost zemlje iu njenih aadežev nista v naših rokah ; Èemu bi se torej o tem menili?! — V začetku novega leta želimo vsi Av-strijanci in todi Dolenjci, da bi se v naši domovini. v preljubi Avstriji, se 1. 1887. mir ohra-
nil, da bi se ne zapletla naša država v vojsko s katero koli sosedno velevlastjo. Miru potrebujemo Avstrijanei doma in na zunanjo stran. Doma bode najprej rair s tem dosežen, da se dajo vsem narodom v postavi že izrečene prance. Zavoljo tega pričakujemo od 1. 1887-, da se bodo Slovencem v tem letu pravice do slovenščine razširile ne pa skrčile, da se bode našemu jeziku vedno veSji prostor odmeril po uradih in šolah. Kaj prita-kujejo Dolenjci od novega leta? Kaj bi oni radi imeii v tej novi enoletni dobi? Ljubi Bog n&j jim nakloni rodovitnost na polji, v vinogradih, pri sadnem drevju; naj jim da sreČo pri živini, pri domu, pri hiši, pri družini, prizdravji! Obvaruje naj jih zlasti razširjenja trtne uŠi, áá naj jim poleg dobre vinske kapljice še veČ krme za živino, da bode ona kaj cene imela. To želimo vsakemu posameznemu dolenjskemu ratarju. Skupni Dolenjski pa voščimo v gospodarskem obziru to, da hi se hita 1887. res približali času, ko dobimo svojo železnico, da bi nam cestni odbori res zboljšali ceste, da bi se res začeli odpravljati klanjci po državnih cestah med Trebnjem iu Novim mestom, med Novim mestom in Metliko iu po Sent Jemejski cesti. Pridobila bi s tem Dolenjska večo živahnost in ae drugače. Naj se po niogočuosti oživijo vsi potrebni javni zavodi : šole, cerkve, pošte. Naj se
PodliHtftk. ^
Dolenjci nekdaj in sedaj.
Z drugimi Slovenci vred so se Dolenjci po dolenji strani naše domače dežele naselili okoli I. 600 po Kr, Novi naseljenci so bili sicer ne-omikam pogani še, kakor večina drugih narodov takratne Evrope. Živeli so pa svobodno akozi 200 let,*) dokler niso prišli pod frankovsko-nemSko oblast, pod oblast i'rankovsko - nemških cesarjev, ki so tudi na dolenjsko stran posiah svoje uradnike , katerim se je reklo v frankovskem jeziku
*) Bili MO fisč nrîvinrii od itrutib Ohrov Tsh jib je rešil hrabri Tcijskorod Samo 1.	Ko je t» umrl 1. SfiO. ao
napadli naie prndodo. staro rtloïeace, vtiotíč grozni Obri, V pomoi zoper njo je poklical BlnTDn.iki, koroiki rojvoda florQt HOBBdne Bavarce nakako v sredi B, stoletja — a po ISavfltoih 80 kmalu priïH Franki.	Vredn
„grofje". Pred 1000 in več leti spravili so bili torej grofje zemljo dolenjsko iu ljudstvo dolenjsko pod svojo oblast, ki je bila menda „od stoletja do stoletja večja, trša in brezobzimejša. Ljudstvo po Slovenskem, osobito pa po Dolenjskem je bilo izgubilo Čisto vse pravice; grofje, graščaki, baroni in kakor so se že imenovali, odvzeli so dolenjskemu kmetu vse, vsaj je kmet sam bil groiova lastnina. Lepa dolenjska stran se je nemški gospodi od nekdaj dopadla. Najimenitnejši nemški škofje in vojvode so si pridobiU v starih časih tod posestva; pred 800 in 700 leti so imeli n. pr. Krško v lasti salcburški škofje, Mokronog Krški (Koroški) Škofje, Kostanjevico koroški vojvode; Babenberžani {prvi avstrijski vladarji) kupili so si v vinorodnih krajih novomeškega in krškega
obudijo in prebudijo razna dmstva, kmetijske podružnice, (Sitalnice itd. Naj se I. 1887. Dolenjec še bolj zaveda, da je Slovenec; naj pride vedno veče število Dolenjcev do prepričanja, da govoré lepo slovenščino, ki zasluži, da jo čisla iu spoštuje spodobno, kakor svojo katoliško vero, od katere ne odstopi, naj se mu ponujajo tudi ziati gradovi. Naj on torej leta 1887. povsodi željo izraža, da uradniki (pa tudi duhovniki in uý-telji) njemu le po slovensko pišejo. „Dolenjske Novice" pa za leto 1887. iskreno željo izražajo, da bi tako romale po vsem Dolenjskem in Slovenskem (pa tudi Še čez meje k domoljubnim Slovencem in Dolenjcem, na tujem živeSim) kakor v ravno zakopanem starem letu. Odpirajte jim, ■dragi rojaki, vrata, in pomagajte, da bodo z VaŠo pomoijo tako urejene, da bodo vedoo več koristile Vam in nam. Ycselo IIOVO lotol
Kaj imamo od državne trtaiee v Kostanjevici Dolenjci pričakovati?
Znano je, da so ustanovili v Kostanjevici že pred dvemi leti državno trtnico za pomnoženje amerikanskih trt, katerih trtna uš ne uniči. V njo se je vložilo že na tisoče ključev amerikan-skili trt, da se vkoreničijo, in vložilo se jih bode tudi letos. UpraSa se pa, kaj imamo od te trt-nice pričakovati ? No, kratek odgovor bi bil na to : amerikanskih, trtni uši zoperstoječiJt trt, bodi si v podobi ključev, ali pa že vkoreničenih saje-nek bili. To je že réa ; toda zamoglo bi se pa ěe naprej praáati: ,Kaj bode pa pomagano z amerikanskimi trtami, katere bodemo iz Kostanje-Tiške trtnice dobivali?" Na to vprašanje pa ni tako lahko pravo odgovoriti; kajti amerikanske trte je treba pred vsem dobro poznati, potem se le jih zamoreš v splošnem in z ozirom na trtnico v Kostanjevici Se v posebnem presoditi.
Amerikanske, trtni uši zoperstojeČe vrste trt, razdelujejo se namreč v dva razreda: 1. v take, katere neposredno rodé, 2. v take, katere še le posredno rodé, to je, katere mora še le s čepiči naših domačih vrst požlahtniti ali cepiti, ako hočeš od njih kaj hasni imeti. Zdaj je pa pri prvih ta nezgoda, da pri nas v našem podnebji grozdja ne dozorijo, ali pa, da sicer grozdja dozorijo, to-da njih grozdje daje neprijetno dišeče, prav za prav smrdeče vino, Taka pri nas dozoreČa grozdja, toda smrdeče vino dajoča vrsta, je tako zvana york-madejra. Yorkmadejra je v vsem pri nas že močun navadni ameriški vrsti, tako zvani „izabeli" ali ^katanji" podobna; le v tem se ioČi od nje, da ima veliko manjši list, veliko slabotnejši les, in tudi veliko manjši grozd memo izabele.
Ako se nam bodo torej iz trtnice v Kostanjevici ključe, ali pa tudi že ukoreničene sajenice yorkmadejra oddajale, pomagano nam bode pičlo malo ž njimi. Marsikdo bi sicer utegnil zavrniti : „Bodemo se pa smr-Ječega vina privadili". No, ne rečemo, da ne, posebno najnižji razred povživalcev vina utegne to storiti, olikani pa tega gotovo ne bode storil. Tako ne bode skoraj mogoče, tako vino v denar spraviti. Zopet drugi bi utegnit reči: .No, se bo pa trta yorkmadejra z domaČimi vrstami precepila, pa bo". Dà, dobre, pravo bi bilo to, ako bi bílo pa tudi tako lahko izpeljati, kakor misliti, aH kakor reči. Naš navadni dolenjski pridelovalec vina pozna večinoma le en sam način požlahtuenja, to je, požlahtnenje v raz-klad — ali pa, žali Bog! §e tega ne. Pred kakor bode pa trta yorkmadejre v vinogradu tako zdebelela, da se jo bode zamoglo po navaduera recimo kmečkem načinu v razklad cepiti, prešlo bode pa 10 ali pa Še več let. Med tem časom bode pa že skoro vsak na amerikanske trte pozabil, ^ali pa tudi nad njimi že obupal.
Če nam pa že trte, yorkmadejre imenovane, iz trtnice v Koataiijevici nič koristile ne bodo,
okraja od brižiiiskih (bavarskih) Škofov prva svoja posestva na Kranjskem.*) Ta imenitna nemška gospođa je seveda le redko došla v naše pokrajine, a pila je vendar le sladko vince, ki ga je Dolenjska rodila, in uživala raznovrsten sad tukajšnjih krajev. Imela je pa v teh krajih svoje namestnike in oskrbnike, ki so kaj trdo in neusmiljeno delali z ljudstvom. Malokatera pokrajina šteje toliko gradov, kakor Dolenjska, a vse je moralo postaviti na strme hribe ljudstvo Dolenjsko, ki je bilo sužno, ki je moralo iti v tiako, t. j, robovati , delati, ne da bi bilo za to plačano ati s Čim odŠkodovano.
*) Podlozniki «kofov bo dobiti ime ^Škofljrtnec", pod-loiniki TojTodoT ^Vivoda* in nemSko .Herzog" (Dneg), pod-loiniKi iupcikoT (plebanov) „PlevaniS," kakurStijh priimkov je po Dolenjskem reč.
Krivica je morala doseči že visoko stopinjo, da se je bilo sicer krotko slovensko ljudstvo v raznih vstajah dvignilo ali spuntalo zoper grašČake. Vstaja 1. 1515 se je raztegala sicer po velikem delu slovenskih pokrajin, a najhujše je morala razsajati po Dolenjskem, kjer je bilo takrat napadenih, poškodovanih iu razdjanih veliko gradov, n. pr. Me-hovo, Cobelsperk, Rukenštaju, Raka, Turn pri Krškem, Kostanjevica, Boštanj, Mirna, Ortenekindr, Da bi bili uporno ljudstvo lože ukrotili, poklicali so graščaki s cesarjevim dovoljenjem (Ferdinand I.) Uskoke iz Bosne v našo deželo. To slovansko pleme, ki ni bilo tako blažega srca, kakor so naši Dolenjci prvotno bili, radi so se umaknili divjim Turčinom v Bosni in zasedli naše Gorjance, katere so imeli v lasti prej nekoliko
nam bodo pa še veliko manj iz istega vzroka, trte druzega razreda, katere brez precepljenja uiti ne rodé. Z trtnico amerikauskih trt v Kostanjevici Dam ni torej po vsem ni5 pomagano, bode moral vsak čitatelj teh vrstic sklepati In temu je tudi tako, resnično tako. Prav dosti, da popolnoma pomagano bi nam pa z njo bilo, akt) bi se že
V	nji niuerikanslie trte, ako M se že kljuM po priznatih prnvili naćinih z čepici naših domaćih rtohrih vrst trt po-žlahtnovalij in ako bi se potem iz nje že požlahtnene eno- ali droletne saje-nice, bilfe oddajale. V ta namen je pa neobhodno potrebno, da se driavno trtnico v Kostanjevici drugini strokoTnjaŠkiin rokam iz-roii. I^rořila naj bi se vodstvu naSe dolenjske vi no-sadjarske šole v Gniiu, katero bi jo, kakor je slišati, prav lahko oskrbovalo, in katero bi tudi v nji, v pravem řasu posebne kurze za ceplenje in sploh obdelovanje amerikanskih trt vzdrževalo,
V	take kurze naj bi morala vsaka občina vinorodnih okrajev Dolenjske, pa tudi sploh Kranjske, po vei že odrađenih vinogradnikov za 8 do 14 dni odposlati, da bi se učili amerikanske trte spoznavati, jih poinnoževati, cepiti, saditi, izgojevati i. t, d. Po tej poti prišla bi državna trtniea v Kostanjevici do tega, da bi razpolagala čez tisuČe in tisuČe že céplenih amerikanskih trt; po tej poti prišla bi pa tudi Dolenjska, prišla bi cela Kranjska do tega, da bi imela doma mnogo, v zadevi amerikanskih trt veščih, podučenih ljudi. Stanovanja bi bilo za take kurze v kostanj eviške m samostanu pač čez in čez zadosti, recimo tudi za 300 glav h kratu; hrano bi si pa lahko skupno po vojaško prav po ceni preskrbeli.
Proč torej z zdajno neplodno ureditvijo državne trtnice v Kostanjevici, v kateri se vrti vsega navedenega nekoristnega, zaradi neatrokovnjastva oskrbniškega načelnika že vsako delo, posebno pa prekopavanje zemlje, strašansko drago opravlja.
in nova, pametna ter plodna naj stopi na njeno mesto. Gospod Suklje in drugi naši deželni in državni poslanci, izvolite pomisliti, da nam dolenjskim vinogradnikom gre v dostih dostih krajih za glavo. Ne prezrite torej tukaj z najboljšim namenom sprožene misli, marveč naklonite jej energično postopanje.
Koliko je na Dolenjskem živine?
Poglejmo, koliko živine je bilo 1. 1880, ko je bila zadnja štetev na Dolenjskem. Največ konj je bilo v Krškem glavarstvu, kjer je imelo 1461 posestnikov 3145 konj; najmanj pa v Črnomaljskem, namreč 485 konj pri 320 posestnikih. Goveje živine pa je imelo največ kočevsko glavarstvo, pri 5768 posestnikih 24.615 repov, najmanj zopet Črnomaljsko, pri 4137 posestnikih 15.361 repov. Zato pa ima ta okraj naj več ovac, pri 1202 posestnikih 8994; najmanj ovac je pa v krškem okraji, pri 239 posestnikih 1270 glav. Poslednji okraj pa ima na Dolenjskem razun konj tudi največ prašičev, t. j, pri 6052 posestnikih 14.579 repov; litijski pa iiaj;nanj pri 2211 posestnikih 4081 prašičev. Kozii, je pa največ v kočevskem okraji, kjer ima 639 posestnikov 2997, najmanj v krškem, kjer je pri 61 posestnikih 191 repov. Gebeloreja je v slednjem glavarstvu naj boljša; tu ima 818 posestnikov 4503 panjev; najslabša je v Črnomaljskem okraji s 1284 panji pri 358 posestnikih. Na 1 kvadratmeter pride največ konj v ljubljanski okolici (423), potem v krškem okraji (341), v črnomaljskem okraji pa le 88. Torej je na Dolenjskem najboljša konjereja v krškem okraju (Št. Jarnej, Skocijan), najslabša v Črnomaljskem okraju.
Z govedorejo je pa najboljše v poslednjem (črnomaljskem okraju, kjer pride na kvadratni mirijameter 2809 goved, najslabše pa v kočevskem (političnem) okraju, kjer pa spada na en kvadratni
morda naši Dolenjci, največ pa seveda graŠčaki aH cesar sam. Dobili so Vlahi ali Staroverci Gorjance v svojo last, ne da bi jim treba bilo, davkov plačevati in tlake delati, a služiti so morali vsi T vojakih, in pripravljeni so morali biti vedno, kedar sta jih cesar in ^raščak klicala zoper dednega sovražnika krščanstva, zoper Turka, ali pa zoper oporne kmete. Prilika se je kmalu ponudila , da so Uskoki pomagali kmete krotiti ; bilo je to 1. 1573, ko so se biii dvignili hrvaški, štajerski in kranjski kmetje zoper graščake, pa so bili došli Uskoki pod vodstvom cesarsldh stotnikov ter upornike naklestili do dobrega v Krškem, kjer so kmetje tudi poskakali v Savo, da bi pete odnesi) pred vlaškim mečem. V velikih puntih iskati si pravic, si slovenski kmet ni več upal ;
jih pa tudi ni našel tako dolgo, dokler se ga nista nekoliko usmilila blaga vladarja cesarica Marija Terezija in njen sin cesar Jožef 11. Veliko je seveda prestal naš kmet, dokler je bil suženj, rob in tlačan. Koliko gradov, pristav, je moral postaviti, kolikokrat je moral iti grofu na tlako, koliko desetine je moral dajati, kolikokrat na vojsko! Najlepše od vsega, kar je pridelal, moral je dati grofu; njemu je ostalo samo to, kar je snedel; zato pa je imel kmet pregovor, da je samo to njegovo, kar ane. Sužnost sta bila odpravila omenjena blaga vladarja, s kmetom ni mogel gr^Čak tako rekoč barautati, t. j. zamenjevati kmetije s kmetom vred »i mogel več za drugo kmetijo, a tlaka je se ostala do 1. 1848, dokler je ni odpravil naš presvetli cesar popolnoma.
mirijameter íamo 2078 goved, Če tuđi je vse goveje živine v Telikem glavjírítvu lepo število. Od 1. 18(39 do i. 1880 se je, število živine sploh po Dolenjskem poiurtožilo, iu sicer največ v novomeškem olirajo (za 9651 repov), v črnomaljskem in kočevskem okraju se jd pa nekoliko zmanjšalo. Kočevje je imelo L 1880 za. 661 repov manj in Črnomelj 154 repov maTjj, kakor 1. 1869. V krskem okraju je naraslo največ konj (408 več), v litijskem pa največ goved (6087 veČ), pa tudi ovac (1332 več) in kcza (1373 več), Prašičev so pa v novomeškem okraja 1. 1880 imeli za 3350 repov več, kakor pred 10 leti.
Kaj je norega pB avstrijskem cesarstvi!?
Deželni zbori večinoma še zborujejo. V dalmatinskem deželnem zboru je bila še jako viharna seja, preden se je zaključil. Povod je bila laška šola, katero so Lahnni zahtevali v Spljetu. Res čudni so ti Lahi! V Dalmaciji naj napravijo za vsako peat otrok laáko Šolo, v Trstu pa je 1400 očetov prosilo za slovensko šolo, pa je niso dobili.
Iz Češkega deželnega zbora so izstopili Nemci, ker ni hotel sprejeti nasvèt Plenaijev, Daj se omejé politični in sodnijski okraji po narodnostih. To hi bilo razkroj dežele v dva dela.
Tirolski deželni zbor se bavi z novo šolsko postavo. Pečal se je tndi z domobransko postavo. Sprejel se je nasvèt, naj domobranska dolžnost moških ne veže do 45. leta temveč do 42. leta
Kranjskemu deželnemu zboru se je predložil načrt zakona o ribarstvu.
V	Kamniku so se vršile dné 23. in 24. decembra 1886 občinske volitve za 1. in 2. razred. Propala je stranka dr. Samca.
V	Bosni in Hercegovini se promet čedalje lepše razvija. Železnica se vije skoraj po celi deželi. Po reki Drini bodo pa vpeljali vožnjo s parobrodi. — Kedaj se bode vila železnica tudi po Doienjskej ?
Kaj je novega po širokem svetu?
Novo leto je tu; pa nas nič kaj prijazno ne gleda. Lansko leto je ostalo brez boja, dasi so nas strašili črni oblaki; ali leto 1887 nas ne plaši nič manj.
V	Bulgariji še niso dobili kneza. Naj novejša poročila časnikov se bavijo s princem Ko-burgom, kot kandidatom. Težko pa bode iz tega kaj prida moke. Deputacija bulgarska je bila vže na Dunaji in Berolinn. Grof H. Bismark jej je bajé svetoval, naj se skuša porazumeti z Kusi. Kam se bode podala iz Berolina, poročajo časniki različno. Kedar dobijo Bulgari svojega
kneza, oaznaiiijo „Dolenjske Novice" to jzvestno svojim čitateljem.
Rusija pa se oborožuje vsestransko, kakor bi jej šlo za življenje, Ttóko bode ostalo brez vojske, akoravno trdijo, da bode mir ostal, gospodje , ki imajo v rokah najvišo oblast, Najža-lostneje za nas je, ker se kaže, da bodemo precej osamljeni, ako se vname kakova vojska.
Ruska ne zbira samo vojakov ampak tudi denarja na posoda ; ker ie znano, da je v vojski najprej treba denarja. Vojsko pomnožuje tudi
Nemčija.
Italijani tudi nekako prêté, da hočejo reči svojo v vzhodnjih deželah.
Dné 31. dec. tekočega leta bode preteklo 50 let, kar so opravili sedanji papež Leon Xlli. prvikrat daritev sv. maŠe. Omenjeni dan bodo sveti oče obhajali petdesetletnico. Ves katoliški svet hoče to petdfiSBtletcicO praznovati nad vse slovesno. V ta namen sta se sestavila dva slavnostna odbora, jeden v Boiogni na Laškem, dru^i pa na Dunaji; skrbela bodeta, da se ta redka slavnost po VvSem svetu dostojno izvrši. V Dunajskem odbora je tudi princ Windischgràtz. Romanje v Rim bode baje na spomlad od 16. do 20. aprila. V Vatikanu hode krasna razstava.
Na Angležkem imajo doma sitnosti; odstopil je eden najbolj imenitnih ministrov. Nekteri mislijo, da se bode vsled tega spremenila viada.
Vse vlade pa si želijo srfiČno novo leto — kterega tu vosi tudi Vam vsem Vaš novičar!
Gospodarske stvari.
Poduk nagemu kmetu.
Poljedeljstvo (Lan. Travniki.) Ako hoče.5 velik lan imeti, kupi ai rigajskega sémena, kar pa moraš vsako tretje leto ponavljati, ker se v tretjem rodu izvrže in je potem Se skoraj slabši od domačega. Zvedeni kmetovalci pa tudi pravijo, da naše seme, ako je več let (3 — 5) staro, malo da ne nadomestuje rigajski lan. Lánu se mora gnojiti le s starim, dobro razkrojenim gnojem. Ako hočeš dobiti posebno dobro laneno seme, sé| ga bolj redko in pusti ga, da dobro dozori. Če gledaš na predivo, séj gostejše in poruj ga, predno dozori. Lan je treba posebno pridno pletí. Bodi previđen pri godenji, sušenji in trenji. Poprimi se umnih vodil za goditev lanu, katere je kmetijska dražba v svojih ,Naznanilih" leta 1870. prav jasno objavila.
Tvoji travniki, livade in senožeti potrebujejo tudi postrežbe. Snažiti jih imaš in gnojiti. Pognojiš pa travnike in senožeti uže s tem, da vodo nánje napeljuješ, kar ^e najboljše v jeseni in topli zimi. Ako jib ne moreš namočiti, pognoji jim
časih s kompostom ali dobro zeraljo, z gnojnico, s koSéeiio moko, pepelom ; dobre so tudi saje.
Ovčarstvo. Ovce (droboico) redijo hribovci posebno zavoljo volne, od ktere nekaj klobučarjem prodajó, nekdaj po tO do 16 groaev funt, (1 groš = 5 kr.) nekaj pa sami porabijo za rasevino, ktero si delajo m barvajo doma za vsakdanjo, posebno zimsko obleko sami. Včasi n. pr. za velike praznike pa aakotjejo in pojedo tudi doma ktero ovco. Koze, so pa pri nag že fikorej čisto opustili, tako da se za velikonočno jagnje že težko kozliřok dobi, — in to paČ ni napačno ; kajti ta kocasta žival napravi po gozdih in drugod desetkrat toliko âkode, kakor je sama vredna.
Svinjerejo imajo manj a!i več menda pri vsaki hiSi, pa tudi le navadnega črnega plemena; v novejšem času so pa nekteri začeli z boljšim angleškim plemenom križati domaČe. Na spomlad pokupijo veliko mladih prascev, v jeseni se pa proda dosti debelih svinj domačim krčmar-jem in drugim. Velika dobrota je svinjska začimba (zabelja) in svinjsko meso je najveljavnisa jed pri kmetih; kjer pa ljudje špeh, meso in klobase ne posuše v dimu, temveč v kaŠti na zraku, zato im^jo tudi večidel žarko začitako, meso in klobase ali želodec in daiiko, da ne more jesti, kdor tega ni vajen. Ljudje pa, Če zjutraj kaj tega jedó, še zvečer radostni pravijo : „To je bilo tako dobro, da mi še zdaj po grlu žari."
Kurjereja tudi ni kar si bodi; čeravno ženske ne znajo Se kaj popravljati petelinčkov, in vendar bi za kopune lehko veliko skupile. Predavajo večidel vse Se mlado tako imenovanim „kuniikom". To so možki, ki od hiše do hiše s krošnjo na hrbtu po malem nakupujejo pňrutnino, jajce in maslo. Tudi gosi, race in pure redijo, ker ne tirjajo velike postrežbe in se živijo od rastlinja. Dobička od perutine je malo, Še le rajše škoda, ko te živali vendar le veliko iz rok vzamejo, pa malo zaležejo.
(Mi pa mislimo, da pri pametnej reji dandanes kokoš ni brez dobička, ko se zlaîti jajca prodajajo tako drago. Vred.)
Piáe se nam:
)z Toplic 13. decern. — K nam je prišel učitelj kmetijfitva n'-iâe dežele, ua prošnjo nažega za blagor kmetovalca prav vnetega župaia g. Kulavioa, da naa poduči o nekterih potrebnih rečeh. Precejšno stevRo se* nas je zbralo in smo vei prav zvesto poslušali predavanje s?, učitelju, irtivor bil ju	namaiijen doleisjákim kme-
tovalcem, vinorejcem in tedaj mislim, da bode vstreženo, 5a bralcem Dd. Novic nekoliko naukov pndftm iz predavanja g. Pirca.
Za glavni predmet vzel si je orsdavanje o trtai uši. Edino do sedaj za pravo znano sredstvo je zasaditi v vicagrad novo amorikanako trto. Nft to opisal nam je gospod učitelj Škodljivega ran'iasa ; podal doati obširuo nauk o cepljenji, sajenju in daljom ravnanju amerikansko trte. Nekaj dobrega ima na sebi nevarnost, bi n^im žugs p-) trtni u^i. Ni je nesreče brez ttre&e. Ta je, da bodo vinorejci vsaj enkrat zasadili v svoje vinograd-î no?e žlahtne trte. Da se pa to zgodi, naj se pri cepljenja jemljejo samo take trte, ki dajejo dobro in veliko vina. Zi uaà*:; kraje bila bi najbolja kraljovina. Vinorojci naj se z^iČasa preskrbijo z lesom auerikanskih trt, ker ne vemo, koliko časa bode aam prizanesla le trtn'i m. Vlada podpirala jih bode pri tem doiu ; preskrbela z rezaniciimi prave am'^rikanske trte, kteří trtna uS iie škoduje. Kdor bo irael vsaj nekaj amerikanskih trt v vinogradu, njemu se ne bo treba bati tjliko te nesreóe; la^ljeje se bode potom pomagal, ker bo začetek že storjen. V reči, 7 kteri gre za nas obstanek, ne smemo biti vnemami. Prosimo tudi vlado pomoči, ki nas mora tudi podpiraiti.
Temu poduku pridjal je g. učitelj áe nekaj opombe o spravljanju in ohranjanju vina. Grajal je prôgoste b saro zaraâene vinograde, prezgodnjo trgatev, predolgo puščanje vina na drožeh. Svaril je narejati vinograde v krajih, ki niso zi to pripravni. Vsak nuj to, kar že ima, bolje obdeluje. — Večjo skrb naj obračajo kmetovalci na živinorejo, zboljšajo iileme, skrbijo za dobro tečno hrano živini. To jim bode več dohodkov doaašalo, kakor pridelovanje slabega vina, preveč žita, ki sedaj nima nobene cene. — Nikoli pa ne pozabiti, da le pridnost ia varčnost stori kmetovalca še le premožnega in trdnega. Prav hvaležni em» mu za vae nauke.
Izpod Gorjancev. — Če tudi bivamo na podnožji mogočnih Grorjancev, veadar letos nismo mnogo čutili tega radi lepega zimskega vremena. Še le za praznike je sneg pokril nekoliko zemljo, da se spočije za bodočo pomlad. Letošnje božične praznike je pa Podgorcem dlaj-šalo sa drugo veselje; bil je v Sfcopičah aveti misijon, katerega js oskrbel za vsa dobro vneti g. župnik Matej Jereb za slovo svojim faranom, katere bodfl kmalu zapustil tiir se podal na svojo novo faro Šantjanžko.
Vsi prijatelji mu kličemo iz srca. Bog ga ohrani še mnogo iet?	—f—
Iz St. Janža. — Mr^la zima je nastopila. Odpočili ai bodemo od trudivnega poljskega dela, řimed tem pridno izdelujemo vsakovrstni) orodje za prihodao spomlad. Hvala Bogu, vsega nam je letos dal v obilosti, da se bodemo lahko pošteno preživeli skozi celo leto. Ko bi nas no bil
DOLENJSKE NOVICE.
1. štev.
spomladi z mrazom udaril, bi si zamogel marsikateri kmetovalec kakšni krajcar za vino na stran djati. A y tem je pri nas slaba. Kedor je přetečeno leto pridelal vina sto do dvesto veder, ima ga letos komaj deset do dvajset. jŠnops" ta bo plantai; pa saj že sedaj. Pridi, dragi bralec naših priljobljenih „Dolenjskih Novic" , kako nedeljo zjutraj k nam k sveti maši in videl boš, kako je že ta tekofi ogenj pri nas vkoreninjen. Prodajalnice btš vidťil natlačene, kot klinčke v škatlici samih „snopsarjev". Obžalovanja so vredni, pa ti bode vendar smeh věel, ko bode vlil rudefie slivovke — pri nas se že rudeČa dobi — v široko odprto žrelo, potem pa na vse križem ustnice obrnil, kot bi naj gren-kejše drennle griztl. In to meni, da je dobre. Bog se usmili, kedaj ae boste vendar spametovali. Pa kolikokrat iie pride tepež iz take pijanoBÍi. Te dni je neki pastir s 13. leti nekega zelo pijanega mizarja 35 let starega tako neusmiljeno namabal, ter n.u je nekaj zabavljal, da mu je nogo izpehnil, ter so morali ptel;.ti po zdravnika, da mu jo je zopet nfiravnal. Takzb in enakih nasledkov radi pijanosti bi lahko mnogo naštel. Ystanite, predno pregloboko padete I — Neki agent, saj tako se je imenoval, je hodil tu pri nas ter vsakovrstne stroje in ure ua meseftno plařo (Raten-ZahluLg) ponujal. VeČ jih je zvabil na led, nekaj so mu ae^e da precej plačali, ter jim je zagotovil, da jim jih pošlje v osmih dneh. Sedaj je pa že mesec dni preteklo, — ur ia strojev le še ni. Jaz bi jim svetoval, da naj čakajo, dokler jim prekanjeni agent obljubljenega ne pošlje.
Iz Ribnice (Odlikovanje). — Presvitli cesar je z Najvišjim odkikom z dné 7. decern, po nasvetu prevz. knezoskofijBtva imenoval našega preč. gospoda Martina Skubica častnim kanonikom ljubljanskega stolnega kapiteljna, zaradi njegovih mnogih zaslug za cerkev in domovino. — ObČinaki odbor ribniški imenoval pa je v seji dné 22. decembra svojima žaa tnima občanoma; preČ. gospoda Martina Skubica, kanonika in dekana in blagorodnoga gospoda Josipa R a k t e 1 j a, nadučitelja in šolskega vodja na tukajšnji četverorazredni ljudski šoli.
Oba gospoda zaslužila sta si omenjeno odlikovanje v velikej meri. Preč. gospod kanonik službujejo že 48. leto kot duhovnik in 32. leto kakor dekan. Posebno za ribniško dolino pridobili 8Ó si za Časa zidanja in olepšanja farne cerkve sv, Stefana — nevenljivih zaslug. Preblagi gospod Josip Raktelj deluje na šolskem polju 44. leto kot učitelj, 39. leto Sfimo v Ribnici. V tej dolgi dobi podučuje sedaj že tretji rod ; iz med njegovih več tisoč učencev zavzema dandanes veČ sto jako odlična službena mesta v
človeški družbi ; 45 duhovnikom bil je prvi učitelj. Bog ju ohrani mnoga leta zdrava in krepka !
Domaie vesti,
{Premembe.) Preč. g. župnik v Stopičah Matej Jereb dobil je faro v Dola pri Litiji. Preč. gosp. Fr. Kunstel, žnpiiik na Janjčem, faro v Cerknici; preč. g. Kar. Oeme pri sv. Lamprechtu faro v Kresnicah. Prečantiti gospod J. Porubski gre za kaplana r Senožeče; iz Senožeč prečastiti gospod kaplan v Sodražico, iz Sodražic g, Kunovar v Kočevje.
(2 a katoliško družbo) rokodelskih pomočnikov so daijo^;darovali : Gospod župnik J, Volčič mnogo knjig; g. župnik Janez Vovk 5 gld. ; gosp. kaplan Josip BorŠtnar prej 1 in sedaj 10 gld.; Neimenovan gospod 2 gld. in g. Janez Mechora 2 gld.	Dr. Marinko.
(Bralno društvo) v Krškem je bilo svoj občni zbor na 26. dan decembra preložilo. Godci v Krškem se se že jako izurili.
(Iz deželnega zbora.) V imenu gospodarskega odseka poroča poslanec Faber o poročilu deželnega odbora glede naprave gozdnih drevesnic in nasvetuje. 1. Na deželnem posestvu Grm se napravi gozdna drevesnica ter se izroči njeno oskrbovanje vodstvu tamošnje vinarske in sadjarske šole. 2. C. kr. vlada se naprosi, da dovoli za nadzorovanje v gozdno tehničnem obziru, pomoč C. kr. okrajnega gozdnega nadzorstva v Novemmestu. 3. Ža napravo te gozdne dreves-ijice in za njeno vzdrževanje dovoli se za leto 1887 podpora 300 gold, iz dežolnokulturnega zaklada, za gozdne drevesnice pa, katere bi ustanovile občine v druzih okrajih, dovoli se tudi 300 gld. iz dfcželnokulturnega zaklada. 4. C. kr. vlada se naprosi, da kranjskim kmetovalcem sadike iz c. kr, centralne gozdne drevesnice dosti ceneje oddaja, v kolikor to ni mogoče, da se oddado brezplačno.
Vsi predlogi se brez razgovora vsprejmo.
O prošnji županstva v Kostelji za uvrstitev okrajne ceste Kcčevje-Brod mej deželne ceste, poroča poslanec Faber in nesvstuje, da se prošnja izroči deželnemu odboru, da o svojem času na isto ozir jemlje,
Tudi je dovolil deželni zbor več podpor za šolske zgradbe in sicer na Dolenjskem; Sv. Gora pri Litiji 400, Svetli potok 100, Doblice 200, Vrh 100, Veliki Gaber 400, Doberniče 100, Tržiše 100, Strekijevec 200, Griblje 200, Bo-žakovo 100, Stari trg pri Poljanah 200.
Deželni poslanec Primož Pakiž podalje T deželnem zboru prošnjo, naj bi se naprosila C. kr. vlada, da bi po svojih organih preiskati dala požiralnike t Loškopotoški dolini, potem

RaiiicO) oziroma požiralnike t Ponikvah in v Strugah in da ukrene, kar ee bode potrebno pokazalo, (îa se y okom pride vednim poTodajam, katere silno veliko škodo delajo navedenim krajem. Obe prošnji izrožili ata se gospodarekeosn odseku, — Gr. posL V. Pfeifer izročil je več prošenj dolenjskih občin, naj bi se jim ameriške trte brezplačno dale. — Vas Š m a r j e t a (dolenjsko ?) je dobila 100 gld. za popravo mostu. — G-osp, poslanec Šnklje je predlagal, da bi deželni zbor odloČil, koliko naj bi kranjska dežela pripomogla ra zgradbo dolenjske železnice.
(Duhovni pastir) stane na loto 4 goldinarje ter izhaja v dosedanjem redu in obsege; založništvo in opravnistvo je v „Katoliški Bukvami", Stolni trg st. 6; odgovorni vrednik Ant. Kržič, Kongresni trg st. 16. Novi naročniki dobijo brezplačno dosedaj posebej izišle pôle izvrstnih apologetičnib raz-razgovorov g. dr. Lampeta, ki jih bode T novem letniku nadaljeval. — Od novega leta naprej bode tudi zopet nekaj napredka v tem, da se znanstveni del razSiri za pol pole, ki bo prinašala v prilogi Pedagogikó t. j. nauko vzgojevanji in podučevanji, ki ga je «pisal prof. Anton Zupančič, učitelj vzgojstva na Ljubljanskem bogoslovnem učilisču. Namenjeno je to delo vsem krščanskim vzgojiteljem ; zato menimo, da bomo vstregli ž njim svojim naročnikom, ki po tem potu nekako v dveh letih v roke dobé brez posebnih stroškov spis, ki je zelo važen za vsacega dušnega pastirja in učitelja,
(Nova knjiga.) Georg Freiherr t. Yega. Von Fridolin Kančič. Tako je naslov knjigi, izišli v Beču, ki spisuje na 54 straneh po stro-kovnjftško živenje slavnega našega rojaka J. pl. Vege. Toplo priporočamo to knjigo onim, ki umé jezik.
(t Umrl) je 19. decera, pri svojem sinu, beneficijatn v Vipavi, gosp. Feliks Kniâc, tu obče znani in spoštovani meščan in hišni posestnik. — V Veh Laščah gospa Babeta Bachťr, tudi vsim NovomeŠčanom v dobrem spominu. — Y Kostanjevici pa gosp. Fran Belie, vmirovljeni oskrbnik, v 82. letu. Naj v miru počivajo!
(Nedeljski kietarski brezplačni poduk), se prične dné 9. januarja 1887 v No-I vem mestu. Podnčeval bode vodja deželne vi-norejske in sadjorejske šole v Grrmu vsako nedeljo od Ščetrt na 9. do Sčetrt na 11. uro, v prostoru dekliške šole v „Narodnem domu". Kdor bi se Želel tega poduka reduo vdeleževati, oglasi naj ee do dné 9, januarja pri vodstvu deželno vinorejske in sadjorejske šole v Grmu, da ga vpiše.
(Novomeške čitalnice) predsednik je sedaj gospod Andrej Senekovič, c.kr.gimn.
ravnatelj. — Pevskega društva predsednik pa je g. profesor L. Koprivšek.
(Občina BoŠtanjska) je dobila na priporočilo kmetijske družbe od deželnega odbora 200 gld. podpore za po toči poškodovane vinograde.
(Iz Krškega) ee poroča, da so vojaki topničarji, ki sa do sedaj imeli svoje redne strelska vaje na Ptujskem polji na Štajerskem, najeli s prihodnjim letom strelišče na Krškem polji ob Savi za 25 let. Vojaki bodo večinoma nastanjeni po Krškem in na Vidmu, svojo stalno vojašnico bodo pa imeli v grajščinski pristavi v Židovinjeku poleg Krškega. Streljalo se bode meseca junija, julija in avguata. Kmetje ne bodo v tyk mescih delati mogli na polji zjutraj od 5. ure pa do 2. popoludne. Odškodovani pa toliko, za kolikor flo se bili lani pogodili z dotično vojaško komisijo. Kdor se ni pogodil, ta bode toliko od-škodovan, kolikor mu bo gosposka za resnično škodo povrnitve pripoznala
(Ameriško sadno sušilnico) je izdelal g. A. Drmelj v Boštanju, za kar mu je C. kr. kmetijska družba v Ljubljani pripoznala obljubljeno darilo od 100 gld.
(Za primerno ograjo za žebeta) dobil je razpisano danlo med drugimi tudi g. Ant, Stravs T Kostanjevici,
(Živinski sejm) v Mirni peČi bil je primerno dobro obiskan. Prignalo se je 580 glav goveje živine. Kupčija srednja.
Razne vesti.
*	(Kako je pes petak požrl.) V Maksimira pri Zagrebu kuhal je krčmar jedao proteklih nedel} v kotla golaš, ko pride k njemu gost plačevat. Gost pomoli kr&marjn prsko kotli& petak, ki je, ker je bil krcSmar ravno stran pogJedal, v kotel pal. Ob sebi se uraeje, da je krčmar petak bítro ií kotla potegnil, a ker so bili na petaka sledovi golasa, vibtil gA je krčmar sem ter tja, da bi jnSad otresel. ťes, v kuhinji ležeč, pa je to krivo umel, hlastnil po pctaku iu ga hipoma požrl. Gost in krčmar stala sta nekoliko hipov, kakor odreveuela. A kmalu sta si vedela pomagati. Pes moral je svojo požreSnoat plačati z življeujem, a v želodei našli so le 4 gld. 50 kr. Kako je to prišlo, jo doslej áe zastavica. Iz „Nar.'^
*	(IÍ a n k a S1 a v i j a) sklenila je v meseeib julij, avgnat in september ravno pretečenega let» 23.726 novih zavarovanj za 27,304,966 gld. 47 kr. kapitala ter je zato prejela 488.143 gld. 66 kr, xavarovalnine in pristojbin. Za škode plačala je v teh treb mesecih 179.081 gld. 79 kr. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal je 1.902.063 gld. 60 kr. V posojilnicah bilo je v tem času naloženih 359.298 gld. — kr., na zemljišča posojenih pa 654 850 gld. 32 kr. Gasilni brizgalnici dobili sto dve občini. — Od 1. januvarija do .30. septembra t, 1, bilo je sklencnih 53.777 novih Kavarovanj za 56,019.289 gld. 80 kr., ter se jenpla-ćalo zavarovalnine in pristojbin 1,242.557 gld. 37 kr., izplačalo pa za škode 378 111 gld. 72 kr. Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin štejejo dokonča
septembra 1886. že 1415 61anov, ki so skupno zavarovali Í29.729 glđ. 87 kr. pokojnin in zato obvezali se nplačati 490.670 gld. 81 kr. ulog. — Zastopniški pokojninski iond se izdatno in hitro množi, kajti koncem septembra preteklega leta imel je že 68.209 gld. 58 kr. premoženja.
Smešnice.
Meseca septembra se sprehajata dva mestjana po polja. Ta najdeta sivega starieka — kmeta — ki
Z
je pri ti zapa
;)oti počival. Zabavljivo ga vpraáata: Oie, je že sneg po hribih? Kmet odgovori: Bržkone je že zapadel, kajti prišla je že divjaćina v dolino.
Pijanec ima se zaradi razsajanja pri žapann opravičevati, torej mn župan pravi: Vi ste toženi, da mnogo pijete! Da, gospod župan, pa vsigdar le na Vase zdravje.
Sodnik vpraša pričo; Vi ste tudi iz Kravjega vrha doma; ali Vam ni o pretepa, o katerem se sedaj obravnava, tiič do nšea prišlo? Dá, dá, gospod sodnik, prav gorka aausnica.
Gospod župnik so pridigovali, kako je Bog vse lepo in prav vstvaril. — Neki krojaC, ki je bil jako grbaet, a imel tndi namazan jezik, čaka po pridigi g. župnika pred iarovžom. Eo pridejo, vzame klobuk iz glave in pravi: Tako lepo ste nam pripovedovali, da je Bog vse prav TStvaril, pogledite mene in pomoli župnika svojo grho. G, žapnik se posmeja ter pravi; Če je hotel Rog grbastega človeka vstvariti, niu ni mogel boljše podobe dati.
n
U.
Najstarcje ijndsko zdravilo je
kr, konc. cve
%
za uae
obee znano z imunoni
Klosterneuburger
Giftfluid,
Hfcialïàno v kcmiOnoDi lati oratorij u ïii zdravijtvono policijski; jirciskave, ter je prodaja zavarovan» po a. lír. konccttiji, iii po proto-kolirjini tvrdki.
lati je ro EToji pravilni in skrbni acetavi iii napravi, knkur
tudi vo E-vojeiti izTrBti»«!«» vapcliu najtjuJj jinljTibiipno in
MzSirjcno zdravilo. Tii ivet Je <Rilini in ncdo(i(^t>;lJl Ipk Kotier prottn in r(^VInsíiKr■Itl, slaliiii^f roiňic in ^,Dtiiîe, tiri boAIJfkJil», Tiri Doleřlniih v liJ iii in l^lji, pri zotio-, tinlu, tTjtnnji v n^fttili, l.ríu, jiosfilmo v	pri to-
' leMnali T EreTals, jiri «]l)a]UlJt^>llb udlli, ijii preuapeti ' ùojl (Ui jííhiuiji. Hatii 8C ntiioËno, l;er imajo deli, iz ktBrih obattiji. IzvrHtno zdravilno mui. Toraj je ]ioiiioi hitra in EOtova tiiili v eb-jliolj ti-(iovratnih sinCajih,
Cena male flaâice 50 kr., velike flaèice I gld.
KazpoS iija lokar A, Hofmann v KloBlorneutjurgu.
Za jjoStnino 15 krajcarje» vet.	[I —
Pcftvo He dobiva to zdravilo lepri sledečih gg. lokarjih: Ï Ljubljani: j. Swohoda, V Mcm iiiCitn: FriJ. Halka. Ï torifl: G. ChrlBtDfolett. Ï Oraili'fti: A. Neilwed. ïfetefn: ^	P. Birabacher. Ï iteliikn: Frid. Soholz,	^
Lisinica uredništva.
Goip. dcpiacvalcn ii D. vaai. líodi aprejmémo Tní dopis, uli podpiSite ga z pravim imenom. Bodite brez skrbi, da tajno OH ta ne.
Goap. — X. — Ker cmo dotili ie obSirtiisi dopis iste vsebino, smo Vašega izpuHtili. Vře .jedno lepa hvaîa.
Žitna cena v Novem mestu 13. decbr, 1886,
KoDiait pšenice mernik 2 gîd. 40 kr., DebelsČe (koruze) 1 gld. 40 kr., Soršiee 1 gld. 90 kr., Rži 1 gîd. 60 kr.. Ječmena 1 gtd. 50 kr., Ajde 1 gld. 20 kr., Ovsa íiO kr.. Krompirja 1 gld.
Loterijske sreèke.
Tr«t 18. decembra 65 52 42 7 62 SradBC 24. decembra 54 15 23 14 58
V Bučki pri Haki je poleg ceste ležeča bisa z vsím r gospodarskim poslopjem in zemljiškem na P prodaj.	[3—1]
jrav dobro vino 1885. in 1886 tega leta se 'po ceni prodaja t Kandiji hiïna številka 2. pri gosp. Rosini,	[4]
Pri Franc Kastelic-n starejšemu,
trgovcu v Novem mestu se dobiva
Na prodaj je
v Ruđolfovem (Norem mestu)
na nalUGOdneJšem kraji Icžcća
prostorna hiša,
pripravna za vsako trgovino atl obrt, z desetimi sobami, prodajaltiico, blevom, petimi kletmi, prostornim dvorisiem, Tftoni itd., potem tik mesta na okrajni eesti Icžeá pod z vellkiro vrtom (posebno pripraven za izvršitev kake stavbe (shramba za vozove z njivo vred, tndi za stavbeno zemijisèe nporabiti, već njiv itd., Tse to pod katastralno občino Novomeško spadajoče.
Dalje je tndi na prodaj jedno uro od Novega mesta oddaljeno
S hišo in đrHgimi gospodarskimi poslopji
vred. — Kaj već pove iz prijaznosti npravništvo [5—1]	„Dolenjskih Novic".
If isto obstoji surove vazelíne in očiáéenega ! govejega loja in je izvrstno mazilu za o butalo.
Tflim sorodnikom, prijata^em in znancem
SreCno novo leto!
.Itiiiťz Tipiijec.
OdgOTorm aredoi^., Lzdajfttelj in taloinik J. Eiajoc.
Novomesto, — Natisnil J, Krajec.