• Slika iz sedme skupine „Vojska v slikah" Slika iz sedme skupine „Vojska v slikah'4 ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8--, ZA DIJAKE KRON 6-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10'-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13-- LASNI K SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 18. LETNIK 2. * 30. DECEMBRA 1915 rj1fif)Pt1f1 f Poslužujte se razglednic „ Vojska v slikah" ob vsaki priliki. Uvažujte, da je namenjen del VHfr • čistega dobička raznim dobrodelnim namenom. V trgovinah zahtevajte odločno le domače razglednice. Tudi kot voščilnice za god, praznike itd. so te razglednice kakor nalašč. — VI. skupina „SOCI" ima trajno vrednost. zraku obris letala, kadar poleti jutranjo uro po jastrebovo navzgor. Ha! strašno jasno postaja ob moji strani prasketanje in pokanje. Živalici obstaneta za hip, potem izgineta z na-glostjo električne iskre v goščavi, kjer čaka tudi njiju smrtna krogla. Proč je za-mišljenost, proč so sanje. Izgnal jih je sovražnik, ki lomi iz gozda in stavi smrt med sebe in nas. Čuj! — Naši so morali prodreti skozi gozd. Nepopisna je sila, s katero se vrže sovražnik pred gozdni rob, našim nasproti. Njegove sunkoma oddane salve značijo njegove poslednje napore. ........................................................................mil."H.........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................mm...............um—umi ŠTEVILKA 18. i ILUSTRIRANI GLASNIK 175. STRAN .......................................................Illllllllllllllllllllltlllllllllllll llllllll.....Illllllllll................................................................................................................................................................................................................ Zdaj začnejo naše salve. Naravnost v rdeče in modre klopke teles. Juriš! Bobnijo bobni, hura. Klicanje se pretrga. Besnost in obup zavreta v sovražniku. On se lomi iz jarkov. Ali kam ? Pred njim so lastne ovire, za njim smo mi. Tak-tak-tak-rak-rak-rak. — Strojne puške so v delu. Rdečehlačneži beže nazaj v jarke, se zalete v tovariše, ki silijo iz njih, se zavijejo in zgrnejo v mučni klobčič, se stiskajo brez sape v tesnem jarku. Rak-nak-tak-kak, — To je glas strojne puške onostran potoka. Zlata svetloba, škrlatna preproga na tleh, razširijo naročje in sprejmejo prve mrtve. Koničaste krogle buče od višine navzdol od potoka, preko potoka, navzgor, navzdol. Rahlo ziblje in plovi potok zlato listje na svoji leskeči se vršini. Kakor kaplje krvi žari listje, ko ga odnaša potok. Zdi mi, se da se je okrasil potok zato tako, da bi si postljale v njem raje žrtve smrti. Za večni počitek. Huj! Strojna puška na oni strani je omajala sovražnika v jarku. V bežečem toku valovi preko potoka, k tovarišem, Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) Ko je preteklo par ur muk in trpljenja, so se ji utrujeni živci v svojem divjem razburjenju pomirili, in zatopila se je v nemirno spanje. Toda v njej se je zbudila vsa podzavest izmučenega duha, Imela je strašne sanje, ki so se brez reda in skladnosti združile v veliko mešanico, v prizore groznih, pretresljivih podob s spače-nimi, zmešanimi potezami, ki so imele, ko so se podile druga za drugo, samo to sorodnost, da so bile pretresljivo-grozne. Slednjič je stala z Maxwellom pod vislicami. Videla je priprave, ki so se vršile za jismrčenje. Vse se ji je zdelo brezpo- Orožniški stražmojster Viljem Suda v Cerknem na Goriškem ki je že trikrat odlikovan v sedanji vojski. ki si iščejo edinega izhoda, po jasi ob potoku preko goreče kope na vrhu. Samo vun iz tega zgona v kotlini. Ali groza! Zajamejo se v svojih lastnih žičnih ovirah in porinejo druge na lastna razstrelila, mimo katerih so hoteli plašno. Kakor raketa zaprasketa tu-tam, spredaj, zadaj — nakrat povsod naenkrat. membno, dokler ni zaslišala izpod bele kapuce pritajeni glas Maxwellov: »Debbie, odpusti!« Poiskala je nato njegovo roko, da bi jo stisnila v slovo, toda njene roke so bile trdno zvezane, in v naporu, da raztrga vezi, se je vzbudila. Na njenem čelu je stal mrzli pot strahu in groze. Skozi zamreženo okno so se kradli prvi žarki jutranje zore. Takoj je vstala in močno potegnila za zvonec. Paznica, ki je imela nočno službo, se je prikazala na vratih, »Jaz moram govoriti z ravnateljem, in sicer takoj,« je vzkliknila polblazna deklica. »Ležite nazaj in bodite mirna!« je odvrnila paznica. »Ne, ne. Jaz moram takoj govoriti z njim. Včeraj sem mu natvezla grmado laži, in neki nedolžen človek bo lahko radi tega obešen.« »No, danes pač ne bo obešen. Z ravnateljem lahko govorite po zajtrku. Ležite še enkrat nazaj in poizkusite spati!« »Bog mi pomagaj! Zame ni več spanja,« je dejala pomilovanja vredna deklica, Kar je še ostalo živega, hiti po rešilni poti navzgor, ob vodi, Ali groza vseh groz! — Tudi iz višine se zarezi smrt. To so zadnji oddelki naših, ki gonijo divjačino iz gozda. Smrtni obroč se je strnil. V skok! Marš! Marš! Vun iz jarkove luknje, da jim zadaš zadnji udar s kopitom in jeklom. * * * Danes je moj rojstni dan. Ležim na pokopališču. Granate udarjajo okrog mene in kostnjaki in križi — vse leti vprek v zrak. Zemlja ne drži več svoje obljube, zemlja ne nuja več mrtvim pokoja. Žive dni ne pozabim tega svojega rojstnega dne, obletnice začetka življenja v smrtnem krogu prestrašenih, iz groba prepodenih mrličev. Kakor črede sikajočih in tulečih duhov prihajajo granate, pokajo, se raz-letajo. Pokopališče se stresa noter v drob, rakve skačejo. Med kamni, križi z napisom o večnem počitku, med venci, kostnjaki, deskami — se vrtljajo in vstajajo črnikasti oblaki — vse pleše grozen ples. Zdi se mi, da iščejo granate mrtvih v rakvah. Zdi se mi, da jih kličejo: Vstani! Ali mrtvi ne slišijo, nevzdramno je njih ko je paznica zaprla in zaklenila za seboj vrata. Po zajtrku je bila poklicana k ravnatelju. »Jaz bi Vam samo to rada povedala,« je stisnila iz sebe, »da sem Vam včeraj izpovedala kopo laži o onem možu. Od ljubosumnosti sem vsa ponorela, ko sem slišala, da hodi v Caherconu z drugo deklico.« Stari gospod jo je ostro, a poln usmiljenja pogledal. Nato je pozvonil. »Naj pride gospa Hickson!« Paznica je prišla. »Gospa Hickson, ali je bil zdravnik že tu?« »Ne, gospod ravnatelj. On pride šele ob enajstih.« »Najprej naj pregleda deklico. Povsem spada v bolniški oddelek.« »Jaz nisem bolna,« je dejala Debbie. »To je samo razburjenje. Če mi zagotovite, da oni mož ne bo obešen, je spet vse dobro.« Naš 30'5 centimeterski možnar — strah naših sovražnikov. STRAN 176. ILUSTRIRANI GLASNIK 18. ŠTEVILKA spanje. Ali granate hočejo! Kličejo, trkajo, ropočejo. Mrtvi se dvigujejo. Skočijo v ples desak, križev, granat, prsti. Iz črnih oblakov se reže bele lobanje, migajo koščene roke. Kaj pravijo mrtvi? — »Ne morete j vi živi razpravljati svojih stvari kje drugje? — Ne morate pustiti nas'v zasluženem svečanem miru? — Strašno, prestrašno je na svetu, kjer nimajo več kostnjaki miru. Stoletja so krila stare grobove, zdaj rušite in uničujete vse.« Granate tulijo v odgovor: »Proč z vami, proč z mrtvimi! Mi hočemo živih! Mi hočemo moriti, ubijati, raznašati živa človeška telesa, odnašati duše na ognjenem paru.« Strahota v zrakus strahovi iz grobov, čut smrti v duši — to je moj današnji rojstni dan. Naj se mi ne vrne nikdar! V štev. 16. Ilustr. Glasnika je priob-čena slika padlega Anton Barbiča, rojenega pri Sv. Križu pri Kostanjevici na Dolenjskem, a brez podatkov. Poroča se: Žalostno so peli zvonovi z visokih lin križevskega stolpa nedeljo pred Vsemi sveti. Vse se povprašuje: kdo je neki umrl? Na odgovor; »Meščerav Tonče« čul se je enoglasni: »Škoda pridnega in močnega fanta! Rad je veselo prepeval in tudi tisti dan, ko so iz Divače proti zahrbtnemu zavezniku odkorakali, pel je tudi on, vreden imena železnega 17. polka. Spremljal sem ga četrt ure, nato sva se Oddelek italijanskih vojakov - alpincev v gorah. poslovila, kličoč drug drugemu: Z Bogom, predragi brat! Bog daj, da se zopet zdravi snidemo! Ali Bog je sklenil drugače. Na tem svetu se ne vidiva več. Bog daj, da se na drugem svetu snidemo pri Očetu bojnih čet, kjer ni več bojev, temveč se obhaja slavna zmaga nad vsemi sovražniki. f Franc Strnad iz Ceste, član dobrepoljskega Orla, vnet Marijin družbenik, delaven v izobraževalnem društvu, je končal svoje mlado življenje nekje v Galiciji. Zanimivi so odlomki iz njegovih pisem, ki jih je verno pošiljal svojim staršem: »Še en pozdrav in Boga zahvalite, da ste doma na Kranjskem. Nebesa imate. Tukaj je sodnji dan, prav kakor se je bralo v Domoljubu v podlistku: Francoski vojak. Bog ve al' se vidimo še kdaj. Ne bodite žalostni! Božja volja je tako. Mi Slovenci gremo v boj, pa še zapojemo in na harmoniko igramo, da si delamo kratek čas ... Prišel je mraz in nikar ne žalujte, če umrjem kot junak. V nebesa, vem, da pridem. Zdrav ne bom nobenkrat več. ., Obleko dobil, me ne bo več zeblo v tej grozni zimi. Vedno sem v boju pri 4. komp., ker 2. ni več. Miru si želimo, pa ga še ne bo. Raztrgan sem, da bi me ne spoznali. Izgubil sem Franc Strnad Nikolaj Selan padel v Galiciji. umrl v Budjejevicah. Mihael Šoti umrl v Ljubljani. Joško Laharnar padel na sev. bojišču. Janez Mlakar padel na juž. bojišču. pustiti preiskati. Skrbite za to, gospa Hickson!« Debbie je morala še isti dan v bolnišnico. Medtem pa je šel pri tej mali drami najbolj prizadeti svojo pot, spremljan od posebne sreče in uspeha. Kmalu je opazil, da so bili tu uresničeni predpogoji za duševno in družabno povzdigo ljudstva. Ljudje so živeli v brezskrbnih, prijetnih materijalnih razmerah. S tem ni bil združen nervozni strah, da se utegnejo izpre-meniti ali uničiti. Tako je bil ustvarjen temelj varnosti, ki je do zdaj manjkal vsakemu krogu socialnega življenja na Irskem. Gospod Hamberton je bil, dasi je držal svoje ljudi s strogo disciplino, zelo pravičen, da, celo velikodušen, če je videl, da so mu odkritosrčni. S spletkarji, kakor je bil Ned Galwey, je bil neizprosen. Toda še po njegovem odpuščenju mu je skrivaj naklonil marsikatero dobroto. Tu je bil torej temelj za delo, ki ga je hotel izvršiti, ko je šel z doma, in svojim dolžnostim se je posvetil z odločnostjo. V kratkem času si je pridobil popolno zaupanje gospoda Hambertona, in je lahko računal tudi na sodelovanje gospodične Moulton. Polagoma so prišla v hišico majhna stojala za knjige — cene, lepe izdaje klasikov, ki so odgovarjale razumu navadnih ljudi. Skozi odprta vrata so se slišali vsak večer glasovi akordiona ali koncertine. Prirejal je majhne plesne zabave. Ko so dnevi postali daljši, so naprav-iiali zunaj v Brandon-Hallu ali v Brandon-Pointu skupne južine. Nekega dne je gospod Maxwell dosegel, da mu je gospod Hamberton sprednji prostor skladišča za izredne vrste marmorja prepustil za oder. Prostor je izpremenil v slavnostno dvorano z velikim, krasnim odrom. Tu je sklenil imeti ob dolgih zimskih večerih predavanja, čitalne večere in majhne predstave. On sam je vedno bolj budil zanimanje za svojo osebo pri gospodu Hambertonu in njegovi rejenki. Njegovo obnašanje, njegovo mirno, ne-usiljivo izpolnjevanje dolžnosti, skrb, ki jo je gojil do delavcev in njihovih družin: vse to ga ni delalo samo koristnega, temveč tudi zelo zanimivega podložnika. Pod pretvezo raznih opravkov sta ga večkrat ooklicala k večerji. Ko je gospod Hamberton izvedel, kako je duševno bogato obdarjen in kakšno poznanje književnosti in ljudi ima, ga je večkrat povabil, naj ostane cel večer pri njem. Govorila sta o vseh mogočih stvareh, predvsem o ljudeh, o njihovi slabosti, preprostosti, plemenitosti, o večnih presenečenjih, ki čakajo vsakega, ki jih hoče preštudirati, o dejstvu, kako se često najde velik duh, kjer se ga najmanj pričakuje, in nizko, surovo mišljenje, kjer človek išče najbolj vzvišene nazore. ;______ Nekega dne je prišel pogovor na ravnanje Gladstona z Gordonom v Chartumu. Gospodu Maxwellu je naenkrat izginil njegov navadni mir in izbruhnilo je ogorčenje v ostri obsodbi ravnanja s takim junakom. »Torej je tudi Vaš junak, gospod Max-well,« je dejal gospod Hamberton. »Morate izvedeti, da Claire prižiga njemu na čast lučko pred njegovo sliko.« ................................................................................................................................................................................ ŠTEVILKA 18. ILUSTRIRANI GLASNIK 177 STRAN I.....IIIIIIIIIIIII llllll lllll.....Illl..........IIIIIIIIIIHIH.......1.....Illlllllllllllllllll...............lllllllinilllllllllll.........Illlllllllll.......III......Illllllllltllllllllllllll'Illllllllllllllll............llllllllllllllll..............llllllllllltllllllllllllllllll.........I......Illlltlllllllllllllllllllllll.......Illlllll......IIIIIIHIIIIIIIH........................... denar in svetinjo Mar. družbe, ki sem jo nosil celih 5 mesecev. Rad bi videl [še enkrat svojo rojstno hišo in domače, potem naj umrjem,|ker naveličal sem se tega sveta, ki je dolina solz; pa vendar ne obupajmo !... Ljubi starši! Še en par besedi: če boste dobili to karto, ker ne morem oddati nobene reči. Poldrugi mesec že nismo spali pod streho. Za praznike ni nihče nič vedel. Raztrgan sem kakor cigan, vse od mene visi. Rokavice in vse drugo sem sežgal, ko sem se grel pri ognju. Vsega bo konec. Od doma ne dobim nič. Tu v snegu v gozdu pišem. Koliko hudega moramo prestati. 0 Bog, daj konec!,.. Druge komp. ni več, je razbita, velik čudež, da sem ostal. Iz Trsta nas je odšlo 950, sedaj nas je še 18—20, vsi drugi so novi... Pusto je. Lačen nisem, samo vedno v jarkih in vodi, ker sneg kopni. Naredili smo šturm na Ruse in jih ujeli nad sto. Že sam naš bataljon jih je ujel nad 500... V lepem smrekovem gozdu v šotorih pojemo, da se Rusi komaj tisoč korakov oddaljeni čudijo. Slovenci smo in boje se nas. Še vedno zdrav, trden ko grič. Dobro se nam godi, samo smrt pride lahko vsak trenutek. Našemu bataljonu pravijo: železni bataljon. Torej služim pri železnih vojakih. Zato pa imamo tudi vsega dosti: kuhano in mrzlo vino, rum in kavo . , . Bliža se pomlad, videl bi jo rad, da bi zdrav vesel, tukaj Ruse bil. Najraje bi pa videl, da bi bilo konec tega preganjanja; kdo bo delal na polju? — Pa nisi dočakal konca, dragi Francelj, ampak si sam prej končal svoje mlado življenje, nepozaben staršem in prijateljem. f Nikolaj Selan, Dan za dnevom črta smrtni angel imena naših fantov in mož iz knjige življenja. Tudi Nikolaja Selana ni več ,,. Neizprosna smrt mu je pretrgala nit mladega življenja, daleč od rodne grude, v stari domobranski vojašnici v Budjevicah. Kakor pomladna cvetka, ki se komaj izvije iz popja, pa jo umori ledena slana, — tako je tudi njega umorila smrtonosna jetika v cvetju življenja. Pokojni Nikolaj se je porodil 1. 1895. v Savljah pri Ljubljani. Isti dan, 16. marca, ko je odhajal k vojakom, se je pripetil izvanreden dogodek doma: On je odhajal, sestra je ležala na mrtvaškem odru, brat Matija se je pa oglasil iz rus- kega ujetništva. Prideljen je bil 55. peš-polku, ki je bil ta čas v Voitsbergu. Dne 29. julija je bil ranjen v roko, v Galiciji od koder je prišel v bolnico. Prinesel pa je s sabo tudi kal bolezni, ki jo je dobil vsled prehlajenja v Galiciji. Prebiral sem njegova pisma. Toliko ljubezni, udanosti in mehkobe do svojcev še nisem videl. Iz vsake besede odseva ljubezen in miloba. Saj pa je bil Nikolaj mladenič, kakršnih je malo. Že raz obraza mu je odsevala sama dobrota in nedolžnost. Kako lepo je pisal materi: »Ne zamerite, če bolj malokdaj dobite kak glas od mene. Saj vam pišem večkrat, pa vem, da ne dobite. No pa saj se Vas spominjam vsak dan v molitvi...« Ko ga je nekoč vprašala mati, ko je bil še doma, če je že jedel, je odgovoril: »Zakaj me pa ne vprašate, če sem že molil!« Dragi Nikolaj, gotovo že uživaš plačilo pri Bogu! Mlad si bil, toda dobro in neustrašeno si se bojeval proti hudobiji sveta. Počivaj v Bogu! Mir duši Tvoji! Pohajal je tamošnjo ljudsko šolo in kazal že takrat izredno veselje do petja in glasbe. Bil je ud domačega pevskega zbora. Dne 25, maja 1.1. je bil potrjen k vojakom in prideljen k spodnještajerskemu pešpolku št. 87. Dne 29. avgusta je odrinil na italijansko bojišče, kjer je skozi tri mesece odbijal sovražne napade, dokler ni bil dne 15. novembra zadet od sovražne krogle. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer je 22. novembra zjutraj mirno v Gospodu zaspal. — Rajnki je bil vedno veselega značaja in vedrega obraza. Zdrav t Mihael Šoti. Votlo grmenje topov izza soške fronte pretresa dan na dan naše zračne sfere in bojazen lega na srca slovenskih mater. Tudi odlična krščanska, veri in domovini zvesta obitelj Šoti pri Sv. Martinu pri Slo-venjgradcu je izgubila 22. novembra 1.1, dragega ji Mihaela, ki je isti dan umrl v rezervni bolnišci vLjub-ljani na zastrupljenju krvi. Umrli je bil rojen 4. septembra 1894. »Da, on je bil izreden duh. Mož, ki si je upal mnogo prenesti, junak v vojni, ki ni nikoli pozabil človeštva, mož, ki je gojil najgloblje in odkritosrčneje zanimanje za ljudstva, ki jih je podjarmil. Imeti moč v rokah in je ne zlorabljati, se mi zdi ena najredkejših čednosti.« »Jaz bi bil rad, da bi bil zadnjič v Lisheenu,« je dejal gospod Hamberton, »Tam bi bil imel zgledno podobo delovanja irskega veleposestva.« »Da,« je dejal gospod Maxwell. »Jaz bi želel, da bi bil Gordon sam prišel enkrat na Irsko in stvari videl s svojim poštenim, nepristranskim pogledom,« »Toda, saj je bil na Irskem. Ali niste slišali?« >Ne, nikoli! Jaz bi mnogo dal, če bi vedel, kaj si je mislil,« »To Vam morda pove Claire.« »Jaz imam od njega pismo, shranjeno kot dragulj, ki so ga našli in objavili po njegovi smrti,« je dejala Claire. »V njem se on jako simpatično izraža o Ircih,« »In kaj pravi o veleposestnikih?« »O, ne mnogo. On samo pravi, da bi dal tisoč funtov, če bi kateri irski posestnik zapustil svoj stan in par mesecev preživel med najemniki v njihovim enakih razmerah.« Blede poteze gospoda Maxwella je preletela ognjena rdečica, in nato so postale še bolj blede, ko je uprl svoj pogled od gospoda Hambertona na gospodično Moulton. Toda opazil ni ničesar, kar bi mu moglo potrditi misel, da vsebujejo njene besede kakšno namigavanje na njega samega. »Ponudba, ki se je lahko stavila,« je zamrmral naposled. »V tem tiči nemožnost?« je vprašal gospod Hamberton. »Že kot nekaj novega ali poizkus bi bila stvar vredna, da bi se je lotil, Koriolan je poizkusil, v Rusiji jo je izvršil Tolstoj, in pri Arabcih Harun al Ra-šid. Zakaj bi pa irski veleposestniki, ki nimajo nobene druge dobrote v sebi, ne imeli v svoji sredi takega junaka?« »Vi ne poznate veleposestva,« je dejal zamišljeno gospod Maxwell. »Mogoče. Jaz se bojim, da bo Claire umrla kot stara devica. Zatrjuje namreč, da bo poročila junaka, ki je nemogoč, kakor hitro ga sreča.« »A nisem obljubila da bom nanj čakala,« je pripomnila Claire. XXII, Vaza iz porfirja. Ko je gospod Outram zjutraj po onih dogodkih stal v svojem spalnem plašču pred zrcalom, se je zatopil v baš ne prav prijetno razmišljanje; jutranja premišljevanja sploh niso prijetna. Šele ko začne kri hitreje krožiti po žilah in je izginila otopelost — vzrok neprijetnih misli — pridejo veselejše misli. Gospoda Outrama pa niso mučile ne skrbi, ne očitanja vesti, temuč jezilo ga je samo, da se je dal speljati v nekaj, kar je on imenoval taktičen pogrešek. So značaji, ki jim je to mnogo večjega pomena ko smrtni greh. Gospod Outram je spadal k njim. Ko se je opravljal, je pošiljal na tihem k vragu starega profesorja, izdajalsko žganje, močne ciga- itlllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlll.............................................................................................1.............1111 (1111111 • 1111111111M11111111 • 111111111111111 ■ 1111111111111111111 > 1111111 ■•! 1111111111111 • 111M1111 • I ■ 1111 «1 i I.....t M111 • 1111111.....1111 ■ 11111111 ■ f 1111 • 11 • •• TIM11111 f •• 11 • 111 111 •) 111M «••«• •• f t • • I f • I • ■ III «1 • > I ■ 11 • • I* I • • • *«•• II1111111 < 11 STRAN 178. ILUSTRIRANI GLASNIK 18. ŠTEVILKA ................................................................................................................................................•lllll.....................................................................................................................................................................................................................................................................11 ■ • ■ • I • I ■ 11 ■ 11111111 • 11II111 ■ 1111 • 11M ■ ■ I i 11111II • 11 • I • • • 11 l*«l • • I • • • • • • 1111) • Pravoslavni blagoslov pred bitko. na boj je pisal, da je pripravljen — na smrt! In smrt se ni obotavljala, kmalu ga je objela in mu pritisnila časten poljub. Umrl je kot junak — kot katoliški dijak. f^Ivan Mlakar, uslužbenec Katol. Tiskarne, je padel 2. decembra na laškem bojišču, zadet od sovražne granate. Njegov predstojnik, praporščak Franc Vrhovnik,fpiše njegovemu Grška častna straža. očetu med drugim: »Bil je hraber, pogumen in pošten vojak. Bil sem z njim jako zadovoljen. Pokopan je na skupnem vojaškem pokopališču v Pevmi.« t Metod Vrišar. Kruta vojska umorila je poleg toliko stotisočev mladih življenj tudi cvet fantov frankolske fare, našega dragega nam Fa-lentičevega Todeka. Rojen 29. maja 1888 v župniji Frankolovo blizu Celja, bil je vsled izredne nadarjenosti duša vsega^iz- humor je oveselil sleherno potrto srce. Njegov mili glas in blagoglasni akordi priljubljenih citer so bili kakor jutranja zarja žalostnim dušam. Bil je zgled v četrti božji zapovedi, nikdar se ni slišala žal-beseda iz njegovih ust. — Z bojišča je pisal vsak dan materi in jo tolažil, da se bodo še videli. Sploh odseva iz njegovih pisem dvojna lastnost slovenskega krščanskega srca: Neomajano zaupanje na pomoč Vsemogočnega, homške Matere božje, ki mu je narekovala krasne in ginljive besede, ki jih je poročal domov, proseč, naj ga v molitvah podpirajo. Prosil je pogosto svojega prijatelja-brata, naj daruje na prijaznem gričku v svetišču Matere božje na Homcu najsvetejšo daritev. Mnogo je pretrpel v bojni črti, a vse je voljno in vdano prenašal. Vsaka kartica, ki jo je pisal, je bila kakor oljkina vejica za starše in brate. Štiri dni pred smrtjo je še pisal, da je v Ljubljani in da gre za štiri dni naprej. Kakor bi vedel! Ravno na četrti dan je šel naprej — v boljšo domovino! f Pravnik Joško Laharnar. S pokojnikom so vrste katoliškega narodnega dijaštva zopet izgubile enega izmed najbolj nadebudnih mladeničev. Rojen je bil 14. septembra 1895. na Pečinah (župnija Ponikve, okraj Tolmin). Kot gojenec škofijskih zavodov je obiskoval goriško gimnazijo, katero je z izvrstnim uspe- hom dovršil z 18. letom in napravil maturo z odliko. Vpisan je bil najprej v goriškem bogoslovju, a nevarna bolezen ga je prisilila vrniti se domov, kjer se je v planinskem zraku zopet okrepčal; v letu 1914/15 je bil vpisan kot pravnik na dunajski univerzi; radi vojnih zapletljajev pa je bival doma in opravljal pri občinskem uradu tajniške posle s posebno prijaznostjo in postrežljivostjo do ljudi, ki so ga radi njegovega blagega značaja splošno ljubili in spoštovali. Letošnjo spomlad je bil potrjen k vojakom; obiskoval je nekaj mesecev častniško šolo in se v juliju kot kadet podal na severno bojišče, kjer ga je hitro doletela junaška smrt. Nadporočnik dr. Pikuš je pisal o njegovi smrti njegovi materi med drugim; »Kot prijatelj in komandant Vašega sina, moram Vam končno, čeprav mi je zelo težko, sporočiti žalostno vest, da je Vaš sin padel v boju za domovino dne 18. julija pri kraju Majdan Krzonowski. Bil je najprej ranjen, a zadela ga je še ena krogla in izdihnil je svojo blago dušo. Ne morem Vas tolažiti — — — Pokopan je lepo — naj v miru počiva dragi nam pokojnik, ki smo ga vsi ljubili, posebno mi Slovenci, radi njegovega blagega značaja.« — Pokojnik je bil ne samo zelo dobrega srca in blagega značaja, ampak tudi globoko veren; pred odhodom k vojakom je še enkrat — zadnjič obiskal svetogorsko Mater božjo, katero je tako vzljubil za-časa dijaškega življenja, in pred odhodom re, ženske, ki so ga zapeljale k dejanju, ki lahko postane največja neprijetnost v njegovem življenju. Celo dolgo pot proti domu je njegova žena, ki se je kmalu zavedla, sumljivo molčala in samo kratko odgovarjala. Ko je stopila v hišo in odšla naravnost v svojo sobo, je bral na njenem obrazu, ki je bil kakor okamenel, da je pod plaščem njegove povesti odkrila smisel, ki je bil znan samo njemu, »Tem — ženskam,« je mrmral, »ni mogoče pokazati peska, ne da bi naredile iz njega gore. Vsled njihovih slutenj, njihovega navdahnjenja, domišljanja in sumničenja človek ne sme poizkušati dvigniti niti roba plašča, s katerim mora vsak mož, že iz dolžnosti, zakriti svojo preteklost.« Nato je preletel posamezne točke svoje povesti, kolikor se jih je mogel še spomniti, premislil je vse mogoče, razlage. Naenkrat se je zdelo, da je v njem oživela neka misel prav posebno živo. Privlekel je rokav spalne suknje in srajce ter prepa-deno in dolgo opazoval znamenje zgoraj na rami. Videlo se je kakor stara brazda.1 Toda ni bilo dolgo in ozko, temuč podobno okroglemu mozolju z vzbočenim robom, ki je obdajal bledo, uvelo jamico. Nato si je razgalil prsa in jih opazoval v zrcalu. Tudi tu je bilo nekaj zaceljenih ran. »Znamenja vsled trikotnih afganistanskih nožev, bomo rekli,« je mrmral. Toda na njegovem obrazu je ležal teman, raz-srjen izraz. Oblekel se je počasi in skozi možgane mu je drvelo tisoč reči, ki jih je hotel reči ženi. Resno je razmišljal, katero sredstvo bi bolj vplivalo in držalo. Ali bi ne bilo dobro, norčevati se radi njene to-gote in strahu, nastopiti z mrzlim zasme-hom, kar je bila njegova navada, in potem, če bi dama vztrajala v svojih neprijetnih razmišljanjih, se držati trmasto? Ali naj ji vse prizna? Ne, kaj takega ni smel niti misliti! Bila bi čista blaznost. Plašč mora ostati na skrivnosti. Vsakdo se tega drži, sicer bi družba ne mogla več obstojati; hinavščina je vez, ki jo drži. Če bi vsak mož in vsaka žena morala javno pred vsem svetom razkriti svoje skrivnosti, kakšna strašna prekucija bi nastala! Bilo bi kakor ob potresu v Zahodni Indiji, ko drve pre- strašeni prebivalci samo v rjuhah in odejah iz hiš. »Jaz poležim, dokler ne pride potres,« je dejal gospod Outram. »Jaz nikakor ne morem že sedaj stopiti pred koga popolnoma razgaljen. Da ni prišla žena k zajtrku, se mu je zdelo prijetno in vendar neprijetno, kakor se vsakemu godi v slučajih, ko niha med upanjem in strahom. Major je sam sedel v naslonjaču pri kaminu. Premikal se je le z največjim naporom; njegove noge so bile postale trde kot kamen. Bral je vidno z velikim zanimanjem in ne brez ginjenosti neko pismo. »Tu je pismo od Boba,« je dejal, ko je stopil k njemu gospod Outram in si grel roki pri ognju. »Ali se še spominjaš Boba?« »Seveda! Bob Maxwell. Kaj piše?« (Dalje.) Illllllll lllll III lllll IIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lllllllllliiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin,,„,„,,,, parujie za Trdeči križ! . ........................................................................................................................... • IIIIIIIHIIMMHIIIIItHMIMMHHIMHHHHIHHIM lili lili III tlll III llllllllllllllilll lllllllllllllll I MIHI.....IIIIIIIIIMMMIHHMI................................................................................................................... ŠTEVILKA 18. ILUSTRIRANI GLASNIK 179. STRAN mmmmmmmimmmiiiimmimmimmimimmmiiiimmmmmmmmmmmimmmmmimiimimmmmmmmiimmmmmmimmmiimmmmmmmmmmmmmimmmmmiiiiiiiiimmmmmmmmmiii Svetovna vojska. obraževalnega dela med fanti te fare. Neumorno delaven za pravi duševni napredek svojih tovarišev, je bil njih vodja v cerkvi kot prednik Mar. dr. in skrbel vneto za kras hiše božje ter lepo petje kot cerkveni pevec. Dajal je vsem lep zgled poštenega, krščanskega življenja. Kot načelnik Mladeniške zveze je delal v besedi kot njen najboljši predavatelj in govornik, delal v dejanju kot prvi njen igralec na odru. Saj je še na »Ansko« nedeljo, ko se tu vrši glavna cerkvena slovesnost, ob nenadnem izbruhu vojske, izborno nastopil v prvih vlogah pri dveh igrah, čeprav mu je srce pač pokalo ob spominu na drugi dan, ko je imel odriniti na krvavo bojišče kot nadomestni rezervist 26. domobr. pešpolka. Težko ga bo pogrešala tudi krščansko-narodna stranka v tej župniji, kateri je bil ob volitvah najdelavnejši agitator. Ni se vrnil iz vojske. Že itak slabotnega zdravja je podlegel groznim naporom na severnem bojišču in prišel komaj napol živ v rusko ujetništvo, kjer je umrl v neki moskovski bolnišnici dne 26. aprila t. L, kakor poroča domov njegov soujetnik. Žaluje za Teboj uboga mati-vdova, ki si ji bil tako dober sin. Žalujeta tudi brat in sestra, pa tudi cela fara žaluje za Teboj, ker tako pridnega in delavnega voditelja fantov ne bo imela več. Počivaj mirno v daljni ruski prestolnici, nepozabni nam Todek, in Bog Ti bodi zvest plačnik! kilometer in marsikdo je čez noč — berač, največjega usmiljenja vreden. Vojska nas je naučila izražati v novem letu drugačna voščila, kakor so jih ljudje vajeni. Želeti je za novo leto vsem, da so varčni, skromni v svojih potrebah pri ži- časa, ali je bilo vredno jim toliko trpeti, ako bi sedanje življenje bilo le samo sebi namen, ako bi ne bilo večnosti, kjer človek za svoje trude prejme primerno plačilo ? Zato pa je nauk vojske za novo leto ta, da smo pripravljeni za večnost, da se odpovemo vsaki krivici nasproti 9l0V0 IdO. Naši vrli alpinci namerjajo doseči neki doslej nedostopni vrh. sami sebe slepili. Zdravje in življenje je kakor kaplja na veji zlasti v vojski, ko vladajo bolezni in pripravljajo pot bogati žetvi smrti. Tudi lastnina in posest ljudi je v vedni nevarnosti. V> Danes je kdo bogat, jutri se bojna črta spremeni za kak Glavni nauk pa, ki ga nam daje vojska za novo leto, je ta: Prijatelj, ne pozabi, da je življenje na tem svetu le priprava za večno življenje. Koliko mladih življenj je požrla vojska, koliko jih še bo! Ali je bilo vredno zanje živeti tako malo Na ruskem bojišču vlada od Rige do besarabske meje skoro povsod bolj mir. Deloma mraz zadržuje večje vojne poskuse, deloma se sovražniki pripravljajo na nove boje. Rusi so se baje sedaj dobro založili s strelivom, sedaj zbirajo vojaške novince in jih za bojiščem pridno vadijo za pomladansko ofenzivo; takrat hočejo še enkrat poskušiti svojo srečo in s številnimi armadami udariti na zavezniške. Vojaštva bodo imeli dovolj, toda častnikov, pravijo, pa ne bodo mogli v tem kratkem času nadomestiti. Na Balkanu prodirajo naše čete polagoma a varno proti Črnogorcem. Vojska po zimi v takih krajih kakor je Črnagora je nekaj strašnega. Nobenega pravega pota, visoke gore, nevarne kotline, sovražnik boja vajen, obložena preskrba z živili in streli- Novo leto, ki je začenjamo, je že tretje leto, odkar divja grozna vojska, ta huda šiba božja. L. 1914. sredi leta se je pričela, celo leto 1915. se je nadaljevala, sega že tudi v leto 1916.; upajmo, da se vsaj to leto konča. Ako se držimo navadnih želja, ki si jih ljudje izražajo za novo leto, tedaj si ne smemo nič dobrega voščiti, ker bi le vežu, obleki in kurjavi. Povsod po svetu, kjer divja vojska, zmanjkuje vsega potrebnega, zato pa varčni bodimo in porabimo samo to, kar je nujno za naše življenje. Pridni bodimo vsak za svoje delo. Skrbimo posebno, da bo zemlja dobro obdelana, ker le od tam nam dohaja naš vsakdanji kruh. Bogu in bližnjemu, da se trudimo hoditi po poti zapovedi Gospodovih, da obžalujemo napake svojega dosedanjega življenja in da z novim letom začnemo novo življenje v milosti in prijaznosti z Bogom. Ako bomo v tem zmislu uravnali svoje življenje, potem nam novo leto ne more nič takega prinesti, za kar bi ne bili pripravljeni. V zaupanju na Boga bomo srčni in vztrajni in strašne poskušnje bodo uprav vsled hudih ran, vsled katerih vzdihujemo, vzbudile v nas nove moči, pokazale nam nove smeri, navajale nas na nova pota, ki vodijo človeški rod do stalne sreče. Živimo po veri, in vera nas bo, kakor vedno, osrečevala tudi v novem letu. ...........................................................I llinilllllllllll IMIltl ll .........11 ll......11| i ll < I M 11,111 lili...............Illll.....I.......lili IIIII lllllll >11111 lil ............................................................................................................................................................................................................................. STRAN 180. ILUSTRIRANI GLASNIK 18. ŠTEVILKA .............................................................................................................Illl lllllll Illll lllllll.............................................................................................................................................................................................................................................................. 12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 331 (Hrvatska). Nad 100.000 zahv. pisem in zdravn. priporočil. Fellerjev dobrodejni, oživljajoči rastlinski esenčni fluid z zn. ^ jf ■ vn-Bi■ ■■■■ r'* * odpravi bolečine v udih. vom, vse to je vzrok, da gre pohod v Črno-goro počasi, a vendar dan za dnem naprej. Na grški meji je sedaj po porazu Francozov in Angležev vse tiho. Naše čete še niso prekoračili grške meje, sovražniki pa z veliko hitrico utrjujejo Solun in pritiskajo na Grško, da bi se jim udala. Na italijanskem bojišču so hudi splošni boji nekoliko ponehali, Lahi zadnji čas bolj pritiskajo na Južne Tirole, vendar tudi tam jim pšenica ne cvete. Lah ima sedaj še skrb, kaj bo z Albanijo, in govori se, da Ujeti vojni psi. je nekaj čet vrgel že v Valono, katero utrjuje za vsak slučaj. V Aziji je Golz-paša prevzel vrhovno poveljstvo nad četami in tu pričakujejo važnih dogodkov, tembolj ker se je za Turke pri Dardanelah naenkrat obrnilo bolje. Listi namreč poročajo, da so se Angleži umaknili od Dardanel in da jim slede tudi Francozi. Uradno angleško poročilo pravi, da so se vse čete iz Suvlabai in Anaforte s kanoni in živili srečno umaknili in se prestavili na drugo bojišče, S tem Angleži priznajo, je vojska pri Dardanelah ponesrečena, dasi je veljalo veliko denarja in 200.000 angleških in francoskih vojakov Glede ugibanja o miru so se zadnji čas oglasili tudi Švicarji. V narodnem svetu je eden od zastopnikov ljudstva dejal: »Čas je, da tudi mi, ki se ne vojskujemo, po-zdignemo glas za mir. To dolžnost ima Švica, tudi če je v nevarnosti, da se odklonijo njeni mirovni predlogi,« Zvezni svetnik Hofman pa mu je odgovoril: »Mi čutimo vsi potrebo miru, vendar smo prepričani, da bi bil tedaj poskus za mir le bob ob steno, in sicer toliko časa, dokler se pri obeh vojskujočih se strankah ne pokaže neka pripravljenost za mir. Zvezni 3rcčno in veselo T^ovo leto želi svojim cenjenim naročnikom, proseč jih, č>a nam ostanejo iubi 1 S Y '3CH^OČem ZYes*' uredništvo in upravnišbvo ,,Ifustrir. glasnika". prehod. Zagrmelo je in dež se je ulil kakor iz škafov. Hitro se je vsak zavil v svoj plašč in potrpežljivo prenašal konec plohe. Neurje v tako odločilnem hipu vojne je vzbudilo v marsikaterem možu praznoverje in to se je oglasilo celo v nekaterih višjih. Skozi fronto so vlekle besede: »To je slabo znamenje! Malo se nas bo vrnilo!« in še več enakega, po čemer se more spoznati splošen vtis. To mrmranje je prekinil zbor trobent francoskih kirasirjev, ki so kljub nevihti igrali najveselejše po-skočnice. Tudi pogled na celo armado je pospešil ravnotežje, Še veličastnejše kakor podnevu so bile te čete ponoči, ki stvari še poveča in dogodke naredi še strašnejše. »Tisoči okolico razsvetljujoči ognji pri šotorčkih,« tako popisuje noč neki očividec, »so delali pri temni noči še večji vtis na vojnike kakor pogled na čete podnevu. Pri dnevu se vidi vse, dočim kaže noč samo posamezne točke in se tako domišljiji nudi še večje in obširnejše polje. Temu se pridružuje še krik vojakov iz šotorov, veselost, kopanje in rezgetanje konj, up na zmago, ki bo čast in plačilo bližnje bitke.« Tako so drveli v Litvanijo, pusto, gozdnato deželo, še negostoljubnejšo kakor Poljska, v kateri so se dosedanje stiske še povečale in so polagoma postale neznosne, Težkoče pri oskrbovanju so se vedno večale, deloma zaradi prevelike hitrice marširanja, pri čemer so se zaloge vedno bolj oddaljevale, deloma pa zaradi pritiska in zmede, zaradi izgub konj in padlih in onemoglih vojakov, katerih se je vedno več nabiralo. Temu so se pridruževale še slabe vremenske razmere, ki so prodiranje zelo ovirale ter povzročale razširjanje različnih bolezni, kar sta slaba voda in slaba hrana še pospeševali. Pri prehodu čez Njemen v omenjeni nevihti so se pridružile še druge padavine, ki so že tako slaba pota — »določenih cest se v Litvaniji ne dobi,« pravi v. Vedel karakteristično — naredila popolnoma ne-porabna. Pod takimi okoliščinami se je začelo prodiranje velike armade v pravo Rusijo. svet je tega mnenja, da se do sedaj to še ni pokazalo; kadar se bo, bomo Švicarji prvi, ki bomo storili vse, da se prej ko mogoče konča nesrečna vojska.« Poljska za leta 1812. (Konec.) Otvoritvena slika je bila sijajna, prehod čez Njemen, ki je sledil v prvem tednu junija. V časopisih iste dobe se na sijajen način opisuje. Jezdeci v oklepih se primerjajo »reki lave«, »potujoči trdnjavi«, čete, ki so v nepregledni vrsti prekoračile most pri Kovnu, takratnem največjem rusk. mest, »malem, umazanem ostanku,« kakor ga imnuje H. v. Brandt«, ki je doživel že toliko usode.« Če se gleda od daleč, se tu kulise zgrnejo in podrobnosti izginejo pogledu. Te podrobnosti seveda niso bile za udeležence tako krasne, kakor so to trdili časnikarji v opisih znan-v domovino. »Jaz sem videl več slik,« pravi v. Brandt, »ki predstavljajo prehod čez reko Njemen. Če bi se mogla ona zmeda še enkrat ponoviti, tedaj bi bilo to še bolj po-učljivo za zgodovino. Zmešnjava je bila neverjetna. Vse se je valilo proti mostu, vsak je hotel biti prvi vsak vzeti seboj svoj voz. Orožniki so se upirali, nepokorščina in upornost sta se povsod kazali. To se je pokazalo še posebno, ko se strnjene čete bile že popolnoma na drugi strani in jim je sledil tren. lega niso dopustile artiljerijske kolone, ki so imele svoje častnike na mostu za stražo. Prišlo je do krega in prepira, v katerem je navadno zmagal oni, ki je imel svoje moštvo in vozove že pripravljene,« K temu se je med prehodom pridru-žilo še neurje, pod močnim gromenjem, v katerem so praznoverci slišali svareče glasove. Pruski vojni opazovalec, ki je s korom jezdecev prekoračil reko, piše o tem: »Ko je kavalerijski kor bil že pripravljen na odhod in je pričakoval ogleda cesarjevega, ki se je nahajal v bližini, ter hotel potem nastopiti nadaljnji marš, je oboje preprečil močan izliv plohe, ki se je nenadno zbrala med pripravljanjem za ŠTEVILKA 18- Illlllllllllllllllllllllllllllllll........................................................................................................................................................................................................................................Illllllllllllllllllllllllllll.....lllll.....................................Illl.....IIIIIIIIIII lili I ILUSTRIRANI GLASNIK 181. STRAN iiiiiiiiimiimiMii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i iiiii i nuni n mi iii i iii i iii 11 mi i iiiiii iii i m m iiliilllliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....illlil i liliiiilllilnillliiiiill11 Ilir- m HH Gt io^S^o —1 Prevelika debelost ali prevelika košče-nost ne slovita za lepoto, zato si iščejo ženske raznih pomočkov, da bi se posušile ali odebelile, pri tem si pa pokvari marsikatera zdravje. Ako je suhota združena z zdravjem, potem si ni treba delati skrbi zaradi tega. Turek pita svojo ženskad, ki mora biti debela kakor nabasan žakelj. Te ženske morajo jesti, da se izpitajo, ovsen močnik, ječmenove juhe, medene in druge sladke in močnate jedi. Kdor se hoče odebeliti, naj seže torej po taki hrani. Mora pa imeti tudi mirno življenje, dosti spanja in ravno primerno delo, ne preveč hoje. Ječmenov slad, salep, mezga bohinjskega mahu tudi redi. Neškodljivo sredstvo, ki ga priporočajo vsi listi, se dobi lahko v lekarni. Recept je: 15 g kardamonine tinkture, 90 g navadnega sladkornega sirupa, 60 g sabrado comp. in 85 g destilovane vode. — Tega se jemlje dve žlici pred vsako jedjo in preden se gre spat, tudi po močnem utrujenju. Kaj pa naj dela, kdor je debel? — Veseli naj se svojega zdravja. Če se mu zdi, da je te dobrote preveč, naj vstaja zgodaj in naredi precej dolg izprehod na tešče, koplje naj se dosti, je za silo, bolj mesnate jedi, in pije naj dosti vode. Lecjanov čaj vplahne vso preveliko debelino. Po listih hvalijo mnogo sredstev, ki pa ne vplivajo vselej dobro na zdravje. Kreda je dobro čistilo zob, ki ustavi tudi gnojenje; biti mora pa presejana, da ne bi povečal debeli drobec luknjice v zobu. Nanese se s ščetko in oplahne z razredčeno mlačno arniko. Čaj za želodec. Razreži enoliko posušenega ali svežega rmana, jetičnika, melise in žabnika, stolci ravno toliko brinjevih jagod in prevri prstovet na 1/« litra kropa. Segreje želodec in odpravlja iz njega nezdrave navlake, ki pospešijo, da se naleze bolezen. ndilba gospodinja. & * - Suho meso se pokvari rado, če ni dovolj prekajeno. Temu se odpomore lahko tudi doma. Obesi meso ali klobaso v kuhinji in zgrni okoli mesa papir, ki je spodaj odprt in zgoraj stisnjen. Na lopatico deni žerjavice, vrzi nanjo rožmarina in brinja in drži pod papirjem. Dim se ustavi v papirju, zamori plesen, po rožmarinu in brinju dobi meso prav dober okus. Ako se dela tako 8—14 dni, se posuši meso do kraja. Potem stolci brinjeve jagode, nadrgni in potrosi meso, zavij trdo v papir in spravi v peč. To kajenje ne škoduje steni, saj je malo dima, ki gre skozi okno ven, dim pa prepodi tudi mrčes in bolezni. Meso, ki je začelo plesneti, operi nagloma v gorki slani vodi, obriši in izdrgni s soljo in nateri z brinjem. Potem ga podkadi. Maslena omaka. Zgneti z vilicami 70 g surovega masla in tri žlice moke in razredči s 1/i litrom juhe od ribjih kosti. Deni v juho dva rumenjaka, žlico limonovega soka, ščepec soli in muškata, postavi posodo v vodo in raz-tepi omako hitro z beljakovo šibico, da postane gosta, preden daš na mizo, pritepi hitro še žlico kapar. Stati ne sme, sicer se zasiri. STRAN 182. .................................................................................................................................. ILUSTRIRANI GLASNIK iiiiiiiniiiiiiiiii' HIMinilHIlllKIIIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKi IIIIIIIMMIimillliillllHUUIIIIIIIIIIIII lllllllltllllllllll 18 ŠTEVILKA Kosti krač in gnjati ne meči v koš, presekaj jih večkrat in kuhaj ričet ali šaro. Črna torta. Zriblji črn kruh, zmoči ga z vinom in obloži dobro namazano kožico s plastjo kruha, naloži za prst debelo kislih jabolčnih rezin, nasuj pest sladkorja in nareži malo surovega masla, potem naloži zopet kruha, vlij na vrh še malo mleka ali smetane in speci. Mrzlo je bolje nego vroče. Riž s korenjem. Ostrži in operi nekaj korenja, zreži na rezance, nalij toliko vode, da pokrije korenje, noter deni masti od pečenke ali od suhega mesa, žličko moke in po potrebi soli, pokrij in pusti kuhati do mehkega. Potem pristavi v drugi kožici za polovico korenje riževega zdroba na vodi in na masti; ko je skoraj kuhano, stresi v korenje, zmešaj in pusti na ognju, da se zgosti prav dobro, Ogenj se obdrži, če zagrneš na žerjavico pepela, žaganja ali krompirjevih olupkov. Na kmetih zagrinjajo še zdaj žerjavico in jo raz-pihajo drugi dan. Vlaga v kleti. Položi ali obesi desko tako, da bo stala poševno, podstavi lonec pri nižjem deskinem koncu in potrosi desko s klorovim apnom (Chlorkalium). Apno vleče mokroto tako nase, da bo teklo kmalu raztopljeno v lonec. Potrosi zopet z apnom, zmočeno pa posuši na zraku. Tako se bo posušila klet in stalo bo v nji sadje, ne da bi se pokvarilo. Podgane in miši prežene smola. Namaži zaboje in deske od zunanje strani s smolo ali namoči cunjo v smolo in zatlači v luknje, odkoder prihaja žival. r?=lllllll!=n oš