I
I L I
>;
i:i
>:
>;
>*
♦
>:
♦
a
$
>;
i
MISLI
(Thought«)
Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji ★
Ustanovljen leta 1952 ★
Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M.
6 Wentworth St.,
Point Piper, N.S.W., 2027 Tel.: 361525
★
Naročnina $3.00 letno se plačuje vnaprej
★
Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, N.S.W. 2028
★
Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, N.S.W. 2192. Tel. 759 7094
NOVA KNJIGA O
DR. JANEZU EVANG. KREKU
‘SRCE V SREDINI
Izšla je že lani v Argentini, pa smo jo šele nedavno dobil1. Spisal jo je “krekolog” Vinko Brumen. Šteje 450 strani in zelo P***' jetno pripoveduje o Krekovem življenju in delu.
V	uvodu pravi pisatelj:
“Napisati sem hotel o Kreku predvsem to, zaradi česar je nas spomin in tudi to knjigo zaslužil: to je zlasti njegovo delo in Pa vrline, zaradi katerih je mogel delo opraviti. Nočem zanikati, da j* bil človek, nočem tajiti njegovih človeških napak in pogreškov.
“S posebno ljubeznijo sem skušal odkriti duševno podobo Ki’®-kovo in skrivnosti njegovih uspehov; temu sem posvetil zadnji knjige. Kolikor bolj sem se navduševal za Kreka, toliko bolj *®1*1 se mu tudi osebno skušal približati ... Krekov čas je bil gotovo eno odločilnih obdobij naše zgodovine in Krek je bil gotovo c*15 izmed osrednjih osebnosti tistega časa.”
Knjiga stane vezana $ 4, nevezana $ 3.
NAROČAJTE PRI MISLIH!
KNJIGE DOBITE PRI MISLIH
SHEPHERD OF THE WILDERNESS — angleška knjiga o Baragu — $ 1.
REZINKA, povest iz Menišije — $ 1.
ČLOVEK V STISKI, spisal psiholog Anton Trstenjak — $ 1.
PREKLETA KRI — povest, spisal Karl Mau-ser — $ 1.
MALO SVETO PISMO — vezano $ 1-50.
HERTA, povest baletke, spisal Janko Mlakar
—	$ 1-25.
ROJSTVO, ŽENITEV IN SMRT LUDVIKA KAVŠKA — povest, spisal Marijan Marolt — $ 3.
DESETI BRAT, povest, spisal Josip Jurčič — $ 1.
KRALJICA DVEH SVETOV, pisal J. Kokalj, misijonar v Afriki — $ 2.
DOMAČI ZDRAVNIK (Knajp) — $ 1.50.
shepherd
vvilderness
by BERNARD J. LAMBERT
LETO XVIII.
JUNIJ, 1969
ŠTEV. G
NAVPIČNO IN VODORAVNO
REŠEVALCI KRIŽANK SE ŽIVO ZAVEDAJO. da izid reševanja ne bo posrečen, če ne upoštevajo v enaki meri vodoravnosti in navpičnosti križanke. Prav dobro tudi vedo, da pri reševanju vodoravnost pomaga navpičnosti, navpičnost pa vodoravnosti. Tako bistveno sta obe razsežnosti me dseboj prepleteni, da ne dosežeš ničesar, če ne rešuješ obeh enako in celo istočasno.
V	naših dneh je ves svet z življenjem v njem ena sama podoba ogromne križanke. Njena vodoravna razsežnost ostaja na površju zemlje in nas Postavlja pred neštevilne uganke. Novi in novi ne-in prekucije, nova državna in meddržavna Prerivanja, revolucije in vojne, neprecenljiva bogastva in ob njih neizrekljiva beda — vsega tega Je naš ubogi svet vsak dan bolj poln. Taka je vodoravna razsežnost v križanki današnjega sveta.
Navpična razsežnost te križanke je prav ena-vsak dan bolj vidna. Sega navzgor nad oblake, drži več pregovor, da si gradimo gradove v ob-aicih. Luno so si skoraj že osvojili Amerikanci, v dobrem mesecu jo mislijo pod nogami imeti. Nji-novi tekmeci v Sovjetiji se za Luno komaj še zme-preblizu je že, kdo se še zanima za stvari, i so pred nosom? Segajo po planetih, ki so zaen-rat še daleč in so nam še neznane vsaj nekatere Njihove skrivnosti. Res je ob poseganju po planetih leba več potrpljenja, res je treba v račune vzeti ec časa, končani učinek pa utegne skrčiti dosežke
Amerikancev v pravo malenkost in komaj pomembnost.
Videti je, da se danes mnogo ljudi vse preveč navdušuje za navpično razsežnost svetovne križanke. Poleti v vesolje jim pomenijo višek sodobnega napredka znanosti in umske kulture, čudovit vzpon človekovega duha. Noben napor, noben dolarski bilijon se jim ne zdi preogromen, da je le dosežen nov korak v medzvezdne prostore, odprta nova linica za kukanje v navpično razsežnost križanke.
Ni mogoče oporekati, nekaj zelo velikega so vsa ta dogajanja. Smo pa v resni nevarnosti, da vodoravna razsežnost pri tem trpi, veliko trpi. Prehudo se zanemarja reševanje njenih neštetih in težkih zagonetk. Preveč enostranski razvoj umske kulture odriva in pušča nerazvito srčno kulturo, ki je za blagor človeštva tisočkrat bolj potrebna. Kaj imajo od osvajanja Lune in planetov milijoni bednih zemljanov, ki so izgubili streho nad glavo in tavajo v negotovosti begunstva, kaj pomaga milijonom stradajočih, nagih in bolnih in v zaporih ječečih, ki jih navdušeni reševalci navpične razsežnosti komaj ali le površno poznajo? In v svojem enostranskem navdušenju nanje pozabljajo.
Da! Ob toliki duhoviti bistroumnosti kultiviranih glav — tako malo človekoljubne občutljivosti nekultiviranih srci
BLAGOSLOVITEV VOGELNEGA KAMNA SLOVENIKA
Poročilo iz Rima
V	PETEK 9. MAJA JE PAPEŽ Pavel VI. pri posebni avdienci za Slovence blagoslovil vogelni kamen “Slovenika”. Za to priložnost je prišlo iz Slovenije vseh pet slovenskih škofov skupaj z več kot 300 romarji, med katerimi je bila tudi številna skupina letošnjih novomašnikov. Kot zastopnik ameriških in kanadskih Slovencev je bil navzoč prelat Alojzij Baznik, župnik pri sv. Vidu v Clevelandu. Prav tako so bili po svojih predstavnikih navzoči Slovenci s Tržaškega, Goriškega in iz Koroške. Slovenske duhovnike po svetu pa je zastopal Msgr. Ignacij Kunstelj.
Avdienca je bila v krasni, umetniško bogati klementinski dvorani (imenuje se po papežu Klementu VIII, ki jo je dokončno uredil). Pred avdienco je vse navzoče v imenu Slovenika pozdravil prorektor Msgr. Maksimilijan Jezernik. Razložil je pomembnost današnjega dogodka za zgodovino slovenske Cerkve. Prvič v zgodovini imamo Slovenci pet škofov in po ustanoviti slovenske cerkvene pokrajine — metropolije je to prvič, da so vsi skupaj prišli k sv. očetu. Pomembno je to, da bo ravno ob tej priložnosti papež blagoslovil tudi vogelni kamen zavoda, v katerem bodo živeli duhovniki, ki se bodo v Rimu poglabljali v teološke študije, da bodo lahko bolj koristili rojakom doma in po svetu. Nato je pokazal listino z imeni vseh dosedanjih dobrotnikov Slovenika, ki so dejansko njega živi temeljni kamen. Ta listina bo položena v vogelni kamen.
Ko smo čakali na papežev prihod, je prišel v dvorano bivši zagrebški nadškof, sedaj prefekt kongregacije za verski nauk, kardinal šeper. Naši škofje so ga povabili, naj ostane in bo priča blagoslovitve vogelnega kamna.
Papež je imel zjutraj veliko važnih obiskov škofov iz Afrike in Madžarske, zato je prišel šele pol ure po napovedanem času.
Komaj so se odprla vrata in smo zagledali častitljivo v bel talar oblečeno postavo papeža, je po dvorani mogočno zadonela pesem “Spet kliče ans venčani maj”. Ko je papež stopal proti svojemu prestolu, je prijazno podajal roko romarjem, ki so ga navdušeno pozdravljali. Marsikdo ne bo nikoli pozabili tega trenutka. Papežu sta mogočno petje in navdušenost romarjev privabila na lice prijazen nasmeh, čeprav se mu na obrazu vidi, da ga tarejo velike skrbi.
Ko je prišel na svoj sedež, ga je ljubljanski metropolit nadškof Pogačnik takole nagovoril:
“Ta zbor romarjev naj pred vami predstavlja vso družino slovenskih vernikov! Za obisk groba sv. Petra in počastitev njegovega spomina nas je nagnil trojni namen: najprej smo se vam prišli, sv. oče, zahvalit za ustanovitev naše cerkvene p°" krajine z metropolitskim sedežem v Ljubljani. S tem je bila spolnjena dolgotrajna želja naših pastirjev in vernikov. Upamo, da bo to v dobro našega božjega ljudstva kakor tudi vesoljne Cerkve.
“Drugi razlog našega romanja je zgodovinski. Zadeva začetke širjenja evangelija med slovanskimi narodi. To delo sta pred 1100 leti vršila sv. Ciril in Metod. Želimo, da bi duhovna dediščina, ki smo jo dobili od sv. bratov, vedno bolj cvetela ter katoličane in pravoslavne privedla do edinosti.
“Tretji razlog našega romanja je posebne vrste. Ponižno vas prosimo, da blagoslovite temeljni kamen Slovenskega zavoda v večnem mestu Rimu. V njem naj bi naši duhovniki dobili globljo teološko izobrazbo in se utrdili v ljubezni do Cerkve in Kristusovega namestnika.”
Sv. oče je potem prosto, kakor mu je l>a^ ; narekovalo srce, odgovoril na ta pozdrav:
“Ko vas z velikim veseljem sprejemam, mi )e neugodno, da vam ne morem govoriti v vašem jeziku. (Papeževe misli je sprevajal ljubljanski nadškof.) Toda srce pove več ko besede. Vedite« zelo smo srečni ob današnjem sprejemu. Ta trenutek je za nas in za vas poln veselja, radostil upanja in hvaležnosti Gospodu.
“Ginjeni smo nad besedami vašega nadškofa in metropolita, ker pričajo o vaši veri, ljubezni d° Cerkve in naše osebe. Nekaj pa na nas dela še poseben vtis. To je — VAŠA ZVESTOBA. Prj raznih srečanjih nas večkrat vprašujejo, kaj naj v teh težavnih in zmedenih časih stori dober katoličan. Preprosto odgovarjamo: Zvest naj bo. B°' dtie zvesti!
“S svojim prihodom, s svojim ploskanjem, * izrazi svojih čustev nam govorite, da ste zvesti’ Zato vas pozdravljamo in blagoslavljamo. To vao1 priporočamo, k temu vas spodbujamo tudi za pr1' hodnost. Kristus je dejal svojim apostolom: Ostanite v moji ljubezni! Zato vam ponavljam: OsW'
nite v Kristusovi ljubezni, v ljubezni do Cerkve in do vse katoliške skupnosti!
“Vam duhovniki, bogoslovci (tu se je papež obrnil proti skupini letošnjih novomašnikov), zastopniki naroda, ki je že stoletja zvest Cerkvi, se enkrat ponavljam: Bodite ponosni in močni v svoji zvestobi Kristusu in Cerkvi!”
Po tem prostem govoru je papež prebral še uradni govor, ki se glasi:
“Radi smo vas sprejeli in se vam iz očetovskega srca zahvaljujemo za izraze vdanosti, katere ste 'nam s svojim prihodom izkazali.
“Slišali smo, zakaj ste se odločili za to romanje, prvo po ustanoviti vaše cerkvene pokrajine s sedežem v Ljubljani. Vse to nam je v veliko tolažbo in jasen dokaz iskrenosti, trdnosti in gorečnosti vaše katoliške vere. To katoliško vero sta vašemu ljudstvu nekoč prinesla sv. Ciril in Metod. Sprejeli ste jo ne le kot najbolj dragoceno dediščino in jo neomajno ohranili skozi stoletja, tem-Več je tudi nikoli niste prenehali hraniti in gojiti ob Petrovem sedežu. Dokaz za to vidimo v vašem sklepu: sezidati v večnem mestu zavod, v katerem naj bi se vaši duhovniki globlje uvajali v svete vede in vzgajali v večji ljubezni do Kristusa in
njegove Cerkve. (Tu je sv. oče latinski govor prekinil in v italijaščini dejal: To, da prinašate v blagoslov temeljni kamen zavoda v Eimu, nas zelo veseli, saj je Rim kot središče krščanstva tudi vaše mesto.)
“S kakšnim namenom in s kakšnim upanjem ustrezamo vaši prošnji za blagoslovitev temeljnega kamna za zavod, boste lahko uganili. Kamen za ta zavod ni bil brez zveličavnega nagiba vzet prav iz bližine groba prvaka apostolov. Trdno smo prepričani, da bo ta zavod, ki ga boste postavili, utrjeval med vami tisto vero, katero hvali apostol Pavel, in da bo vašo cerkveno pokrajino tesneje povezoval s svetim sedežem.
“V želji, da bi se nam to upanje spolnilo jn da bi se začeto delo privedlo do srečnega konca, podeljujemo kot jamstvo nebeških darov vam vsem in vsemu prebivalstvu predrage nam Slovenije apostolski blagoslov.”
Po končanem govoru je papež vstal, šel k vogelnemu kamnu Slovenika, ki je bil postavljen na posebni mizici v kotu, povabil vse škofe, naj pridejo k njemu, in kamen blagoslovil.
Bog daj, da bi res kmalu prišel čas, ko bomo kamen vzidali v novo zgradbo!
Od leve na desno stoje: Msgr. Maksimilijan Jezernik, prorektor Slovenika; Vekoslav Grmič, mariborski pomožni škof; Maksimilijan Držečnik, mariborski škof; kardinal Franjo Šeper, prefect kongregacije za verski nauk; papež Pavel VI.; nadškof Jožef Pogačnik, ljubljanski metropolit; škof Jane* Jenko, apostolski administrator za Slovensko Primorje; Stanislav Lenič, ljubljanski pomožni škof.
DVE POMEMBNI NOVI KNJIGI
Urednik
OBE STA IZŠLI ŽE LANI, pa dolgo potovali do nas in tudi za branje je bilo treba časa. Zato šele zdaj o njiju poročamo.
“NESMISEL IN SMISEL” je naslov prvi. Izšla je v Londonu v Angliji. Prinaša popis doživljajev v komunističnih ječah in zaporih, ki jih je doživel (in celo število drugih z njim) rojak Kranjčan dr. Ljubo Sire. Zdaj je že več let profesor na univerzi v Angliji. Doživljaje je popisal po večini že v argentinskih ZBORNIKIH, zdaj so izšli z nekaterimi dodatki v samostojni knjigi, ki šteje blizu 200 strani zelo drobnega (bi rajši dejali: predrobnega) tiska. Dr. Sire je prestal v komunističnih zaporih nad sedem let.
Avtor pravi v uvodu, da je “nesmisel” popisanega trpljenja v tem: Nekaj ljudi, slovenskih ko-munisotv, si je domišljalo, da prav oni vedo, kako družba in gospodarstvo delujeta, in so se zato postopili preganjati vse, ki jim niso pritegnili, in jih razglašati za kriminalce, še več, domišljali so si, da smejo uničevati celo ljudi, ki niso sploh nikomur kaj žalega storili.
“Smisel” knjige je v tem, da so izkušnje zadnjih 25 let pokazale: nihče ni vseveden in o vsem moramo svobodno razpravljati in ukrepati.
Knjiga dokazuje dvojni namen slovenskih komunistov, ki so nekako deset let po vojni kruto divjali zoper svoje ressnične in namišljene nasprotnike. Tisoče in tisoče je bilo treba spraviti spod nog, zato so jih nečloveško pobijali. Druge tisoče in stotisoče so skušali '“prevzgojiti” v zaporih z raznimi telesnimi in duševnimi mukami ter jih pridobiti zase. Pa ne samo v toliko, da bi jim prikimali, hoteli so iz njih narediti špione, ovaduhe. Ljubo Sire ni bil izjema. Čeprav so imeli zoper njega toliko obtožb, da so ga obsodili na smrt, pozneje pomilostili na 20 let zapora, bi mu vendar dali prostost takoj, če bi pristal na vlogo ovaduha . . .
Sire prizna in je splošno znano, da se je namera pri nekaterih posrečila. Na splošno se je pa vendar tako obrnilo, da so se morali komunisti sami radi ali neradi “prevzgojiti” in polagoma opustiti nečloveške metode prvih povojnih let. Ne toliko iz spoznanja, vse bolj pod pritiskom razmer, katerim kljub svoji vsevednosti niso bili kos. S tem ni rečeno, da bi se še danes ne vrnili nazaj k onim metodam, če bi razmere tako kazale.
Vzemimo samo primer dr. Stanka Leniča. Sire piše o njem: Spomladi 1952 so dr. Leniča odpeljali z Žal v samico v ljubljanski kaznilnici. Rekli so mu, da so ga morali izolirati zaradi slabega vpliva, ki ga je imel na druge duhovnike. Silili so ga, naj se ne upira več vstopu v Ciril-metodovsko društvo in naj škofa Rožmana obsodi kot vojnega zločinca. Dr. Lenič je oboje odklanjal, češ da ne more postati član združenja duhovnikov, ki so ga ustanovili komunisti, in da ne more obsoditi dr. Rožmana, ker mu je bil blizu in ve, da je vse, kar je delal, delal z najboljšim namenom. Ozno-vec Zdenko Roter, ki je bil odgovoren za Leničevo prevzgojo, ga je skušal ‘prepričati’ s tem, da mu je vzel brevir in ga končno poslal med laike.’’
Res so minila leta, toda zgodilo se je, da je dr. Lenič postal ljubljanski pomožni škof in je še danes. Zdenko Roter se sicer še bavi s “prevzgojo” svojih rojakov, seveda ima še vedno piko tudi na dr. Leniča. Vendar se mora v naših dneh zatekati k “dialogu”, samice v kaznilnicah niso več učilnice komunističnega prevzgajanja.
Gornji zaključek je naš, ko je Sire pisal o Leniču, še ni imel pojma, da bo mož sploh kdaj prost in končno postal škof. V svojem razmišljanju o vsem bolečem dogajanju pa Sire izjavlja tole (stran 188): “V Jugoslaviji se je kolo zgodovine v zadnjih 28 letih zavrtelo skoraj za 360 stopinj. Upati smemo, da se bo pod silo razmaha dosedanjega razvoja kmalu premaknilo še za ti*' tih nekaj črt, dasi nedvomne sile, ki vlečejo nazaj, še niso premagane. Zato se morda že lahko vprašamo, kakšni so bili vzroki za dogajanje in trpljenje v tistem času in kakšen smisel je vse to imelo.”
“V ROGU LEŽIMO POBITI” je naslov drugi
knjigi, manjše oblike, 95 strani. Kot avtor se navaja neki Tomaž Kovač. Knjiga je izšla v samozaložbi v Buenos Airesu, natisnila jo je Mohorjeva tiskarna v Celovcu.
Tudi ta knjiga ni ravno izvirna. V njej so zbrana pričevanja dokaj redkih domobrancev, ki so se rešili, včasih kar na čudežen način, iz množičnega pobijanja slovenske vojske, ki so ga komunisti priredili v prvih mesecih po vojni. Do neke mere ta knjiga dopolnjuje Sirčevo, zakaj Sire vse to v svojih zapiskih večkrat omenja, ne pozna pa podrobnosti.
Ta pričevanja so bila že poprej objavljena v raznih publikacijah, tu so zbrana v celoto. Opisana so početja komunistov s slovenskimi vojaki, seveda Protikomunističnimi, takoj po odvedbi iz Vetrin-Ja> nato v zaporih, posebej pa na moriščih okoli Ljubljane, škofje Loke in Kočevskega Roga. Pri-ce dogodkov so danes razkropljene po svetu, njih 'mena niso navedena, pač še niso vsi ti pričevalci tako dobro zavarovani pred komunisti kot je dr. Sire.
Ko človek ve, da je bilo vse to že tisku in tudi knjiga navaja prvotne vire, se nehote vpraša, cernu je bilo potrebno to knjigo izdati in to v letu 1968. Ni naravnost povedano, toda zadnji stavki uvoda nam dajo ključ do odgovora. Vemo, da komunisti iz domovine skušajo takozvano politič-no emigracijo pridobiti zase s krilatico, da se morajo stare stvari pozabiti in rojaki si morajo prijateljsko seči v roke. Mora torej priti do “ljudske sprave”. Vendar pa doma “še danes, po 23 letih, Vse od oblasti dirigirano pisanje govori o protikomunističnih borcih kot o narodnih izdajalcih. . .”
Zato beremo v zadnjih stavkih uvoda:
“Prvi pogoj slovenske ljudske sprave je, da se vrne žrtvam medvojnega in povojnega nasilja njih dobro ime in da se mrtvim vrnejo njihovi zatajeni in izravnani grobovi in pravica, da počivajo v nemotenem in častnem spominu svojih sorodnikov in prijateljev.
“Drugi pogoj sprave je, da pridejo vsi za revolucijo, za njene žrtve, tako na eni kot na drugi strani, pa tudi za totalitarni režim doma odgovorni ljudje, pred napristranska sodišča, kjer naj odgovarjajo za svoja dejanja.
“Tretji pa, da se pusti slovenskemu narodu, da se sam odloči na svobodnih in tajnih volitvah, koga hoče imeti za svoje voditelje, in še prej, kakšno družbeno ureditev hoče imeti.
“Dokler ne bodo ti trije pogoji slovenske ljudske sprave uresničeni, je govorjenje o dialogu prazno, ker ne upošteva prvih in osnovih pogojev vsakega dialoga, to je resnicoljubnosti in iskrenosti’’.
Tu se Tomaž Kovač ujema z dr. Sircem, ki kljub svojemu optimizmu priznava, da “*ile, ki
vlečejo nazaj, še niso premagane’’.
*	I
PRVA SLOVENSKA ODRSKA PRIREDITEV V BRISBANU
Vsi bližnji in daljni rojaki
vabljeni na Pinžgarjevo igro
RAZVALINA ŽIVLJENJA
V	soboto 12. julija ob 7:30 zvečer SRBSKA DVORANA SV. NIKOLAJA
(17 Bayliss St., Toowong)
Igralska družina bo prvič nastopila	.
§	..	.	.	H
;V	v	režiji	ge.	Anice	Cudermanove
!*!
!♦;	Po	igri,	družabni	večer.	Društvo	PLANINKA
KDO BO POVEDAL?
k'n ^ac*a b* zvedela, kje v Avstraliji je zdaj IVAN M GLOT. Doma iz Slavine. Imam sporočilo zanj. x ®r|ja Oražem, 56 Abbotsford Pde., Abbotsford, NSW 2046.
Kje je ZLATICA MADUNIČ, roj. Janoviž v Zagrebu leta 1946? Njen mož je Marjan. Odšla sta iz Zagreba v juniju 1966 z mednarodnim vizumom preko Istambula v Avstralijo. Išče jo oče v Zagrebu. Sporočilo prosi Marija Habor, 22 Sun-nybar Pde., Queanbeyan, NSW, 2620.
June, 1969
165
P. Basil Tipka
BARAGA . HOUSE Tel. 86 7787
19 A’Beckett St., Kew VIC. 3101. Tel. 86 8118
★ ZA NAMI JE CERKVENI KONCERT in tudi Materinska proslava — oba datuma nam bosta ostala v lepem spominu, še enkrat prisrčna zahvala dirigentu Pavlu Coppensu, ki je prišel med nas s svojim orkestrom. Izvedba je bila odlična in res škoda, da nismo napolnili cerkve. Vabilo v velikonočnem pismu so mnogi pozabili, vabilo v Mislih pa je s celotno tipkarijo odpadlo. — Pavle mi je obljubil, da bo o priliki za nas priredil tudi koncert v dvorani.
Materinska proslava je imela kaj pester spored. Nastopili so tudi naši najmlajši iz sestrskega otroškega vrtca. Lepo se je predstavila folklorna skupina in nam zaplesala kar sedem narodnih plesov (Rezijanka I, II in Til, Stara polkica, Pode-gajga, Dopaši in Adlešičko kolo). Pestre narodne noše so se fantom in dekletom lepo podale. Zahvala vsem sodelavcem, zlasti voditeljici skupine gdč. Dragici Setnikarjevi. Zahvala čč. sestram in seveda staršem, saj brez njih dobre volje otrok ne bi bilo k vajam.
Slovenskim sestram posebna zahvala, saj je -bilo tokrat zlasti mnogo šivanja. Oder je bil prvič odet v lastne rdeče zavese. Tudi glavni zastor je že visel, četudi ga je bilo za prvič treba vleči z roko.
Koncert je za orgle prinesel $ 152.00, vstop-ninski darovi materinske proslave pa za opremo odra $ 72.95, dočim je žrebanje ženske zapestne ure (dar gospe Klavora za cerkev) med pavzo prineslo $ 45.21.
★ Velikonočna nabirka za križev pot je zbrala doslej $ 856.90. Vsem darovalcem iskren Bog plačaj. Za ta denar bomo že dobili nekaj primernega naši cerkvici. — Prijetno so me presenetili sydneyski “škrjančki”, ki so v maju za našo cerkvico poslali lep dar $ 150.00. Naj jim tudi tukaj za njih darežljivost izrečem toplo zahvalo.
★ Tudi drugače darovi še kar prihajajo, še
vedno se najde kdo, ki prej ni imel prilike daro-
vati, pa zdaj prinese svoj delež. Vsak dolar je dobrodošel, saj plačujemo dolgove, ki jih je kar precej, obenem pa je še dosti urejevanja in drobnega nedokončanega dela. V cerkevi še manjka pod (morda bi zanj zbrali za prvo žegnanje?), v dvorani prav tako. Hvaležen sem tesarjem, ki so domala končali oder, da ima lepo leseno pročelje. Druga stran dvorane je tudi dobila leseno steno, ki se lepo ujema s pročeljem odra. Zanjo so nekaj dni žrtvovali tesarji Jože Turk, Jože Pekol in Pavle Gustinčič, za kar jim iskrena zahvala. Zdaj ima glavni vhod v dvorano predsobo ali čakalnico, vrata v dvorano so v sredini, na desni pa je prostor z oknom v dvorano (ta prostor bo služil za kuhinjo in shrambo). Naša dvorana je s tem veliko pridobila.
Ali se bo javilo kaj pleskarjev, ki bi se spravili na les oderskega pročelja in stene? Bom zelo hvaležen. Tudi odrski pod bo treba zgladiti in namazati, da bo trpežnejši in se bo manj prašil.
★	V juliju bomo prvikrat praznovali cerkveno žegnanje ali proščenje, saj je 7. julija praznik sv. bratov Cirila in Metoda. Ker imamo na nedeljo po tem dnevu mašo samo ob osmih (to je nedelja, ko sta maši v Geelongu in St. Albansu), bomo imeli cerkveno slovesnost tna tretjo nedeljo, 20. julija. Med nami bo po vsej verjetnosti ukrajinski škof Ivan Praško, apostolski eksarh za Ukrajince bizantinskega obreda v Avstraliji. Opravil bo za nas deseto mašo v staroslovenskem jeziku in po vzhodnem obredu. Torej v jeziku, ki so ga govorili naši predniki in sta ga sv. Ciril in Metod uvedla v svete knjige.
V	slučaju, da bi bil g. škof nujno odsoten, bo poslal enega svojih duhovnikov. A obljubil mi je, da bo ta dan, če le mogoče, sam med nami. Mislim, da lepše ne bi mogli proslaviti naših dveh patro-
nov, kot s škofovim obiskom.
*	Zdaj so poroke na vrsti: Na dan 3. maja sta pred oltar naše cerkvice stopila Silvester Križan in Milka Mezgec. Ženinov rojstni kraj so Sel-ce> župnija Slavina, nevesta pa je iz Trnja. — Isti dan sta se v cerkvi sv. Petra v Claytonu poročila Avguštin Postregna in Alma Gariup, oba pristna Beneška Slovenca. Nevesta je od Sv. Lenarta, že-n,n pa iz Dolenjega Srednjega. Avguštin je bil na obisku v domovini, pa je od tam pripeljal nevesto. — Dve poroki sta bili v naši cerkvi 31. maja: Bivši Baragovec Matija Štukelj je rekel “da”. Nedi Šircelj. Ženin je Belokranjec (Trebnji vrh, župnija Semič), nevesta iz Bača (župnija Kne-Zak). Drugi par sta Martin Kobe in Marta Leben, ženin je iz Novega mesta nevesta je Gorenjka (Ševlje, župnija Selca nad Škofjo Loko).
* Krstile so sledeče družine: 3. maja so iz Richmonda prinesli Sandy, prirastek k družini Edita Grbiča in Vere r. Vulovič; in Ivico, novega dana družine Petra Jurca in Sonje r. Glavan. — 4- maja je bila krščena Renata, hčerka Mihaela Goričana in Elizabete r. Vogrin, Cambervvell. — Isti dan je krstna voda oblila Sonjo Elizabeto, hčerko Karla Meterca, in Regine r. Zorjan, Dallas.
Na dan 10. maja pa zopet dva krsta: Marko ^•■ešimir je sinko družine Petra Abramoviča in Mi-re r- Čačič, Doncaster, Karmen pa hčerka družine Jožefa Kavčiča in Barbare r. Mihokovič, Pascoe vale. — 17. maj beleži kar šest krstov v naši cerkvi: Družina Jožefa Koudila in Jožefe r. Ma-St. Albans, je dobila Marijo, družina Jo-zefa Vohar in Pavle r. Žižek iz North Altone pa ‘^l®nka. — Bernarda je hčerka v družini Mija /'Vitkoviča in Terezije r. Barbarič, prav tako iz j^orth Altone. — Iz St. Albansa so prinesli še " lajdo, hčerko Janeza Drofenika in Ane r. Petrič.
Jožefa Marija je novi prirastek družinice Ja-neza Pluta in Jožefe r. Janežič, East Ringwood, Andrew John pa je ime sinku Edvarda Stibilja in 'abrijele r. Ferluga, Wantirna South. — Štirje rsti so sj sledili 18. maja: Karl Franc je prvorojenec družine Marjana Kaiserja in Terese r. Škrelj, °burg; Edvard Erik prvorojenec družine Vincenca Habjana in Zore r. Buršac, Springvale. Iz ^trathmore Heights so ta dan prinesli dvojčka: >ane Maria in David John sta nova člana družine vana Beljana in Marije r. Frank.
* Med angelčke sta se preselila dva otročka, Podarjena staršem le za malo časa: Družina Ja-neza in Pavle Selan v Adelaidi je na velikonočni P°nedeljek dobila sinčka, ki je 28. aprila kmalu po
u odšel v nebesa. Pogreb se je vršil 30. aprila
na pokopališče v West Terrace. — V Melbournu pa smo 14. maja imeli pogreb na carltonskem pokopališču: tam je dobila grobek hčerka Vlada Kutina in Milke r. Gobin. Majda Sonja je bila rojena 22. januarja letos in krščena v marcu.
čutimo s starši. Naj jih tolaži zavest, da imajo priprošnjika med angelčki v nebesih!
* Med zadnjim obiskom Južne Avstralije sem v Adelaido dobil sporočilo, da je v Melbournu (Oaklands Private Hospital, Preston) v soboto 24. maja popoldne izdihnil blago dušo Klavdij Carli, dober družinski mož in oče dveh nepreskrbljenih otrok. Bil je lepo pripravljen za pot v večnost in je nedavno prejel tudi zakrament sv. maziljenja. Zavratna bolezen ga je dolgo mučila.
Pokojni Klavdij je bil rojen 28. julija 1930 v Trstu. Oče Karl je bil doma blizu Idrije (priimek Carli je bil prej Kralj), mati Ana r. Poropat pa iz Vodic v Istri. V letu 1955 je na ladji “Toscana” dospel v Avstralijo, kamor je v marcu 1957 dospela za njim zaročenka Milena Dolgan. Poročila Sta se 6. aprila 1957 v cerkvi Sv. Margarete Marije v North Brunswicku in si v Reervoirju ustvarila domek.
Pokojnikovo truplo smo v sredo popoldne pripeljali v slovensko cerkev, kjer smo imeli zvečer molitve in mašo. Pogrebno mašo smo imeli v četrtak 29. maja ob devetih. Ob prenosu krste iz cerkve se je prvič oglasil mrtvaški zvonček in zapel pokojnemu Klavdiju v slovo, nam pa v opomin, da mu bomo slej ali prej sledili. Truplo smo vrnili zemlji na keilorskem pokopališču v bližini naših skupnih grobov.
* Dan po tem pogrebu, petek 30. maja zvečer, je prišlo telefonsko sporočilo: Anton JanuSič se je okrog pete ure popoldne ubil z avtom nekako 16 milj iz Geelonga . . • Njegov avto — komaj en mesec ga je imel je zadel v tovornjak in ko so Antona pripeljali v geelongsko bolnišnico, je bil že mrtev.
Pokojni Anton je bil rojen 10. januarja 1930 v Malem Mihaljevcu, živel pa je pred odhodom v Avstrijo v kraju Preseka (okraj Ormož), kjer zapušča, če se poročila ujemajo, mater in ženo s hčerko. V Avstralijo je dospel z letalom 26. maja 1966, delal nekaj časa v Bonegilli v kuhinji, nato prišel v Melbourne. Malo časa je bil v Baragovem domu, nato se je preselil na Princess Street, delal pa je v umobolnici v Kew. Pogreb v sredo 4. junija na keilorsko pokopališče.
NOVI -ZVO-
NOVI
Dr. Ivan Pr«g*lj
(Nadaljevanje)
Ob blagoslavljanju zvonov v Melbournu.
Botri: Branko Tavčar, Ivanka Urbas in Julija Mrčun ob svojih “kričencih
6.
PRAV TISTE HIPE, ko se je Tina mudila pri Zlatoperki, je zabaval ataro Petačko Kacafura pri Petaču. Bil je danes izredno bogat najgrozovitejših novic o ciklonih, potresih, požarih in novih duhovih in strahovih. Povedal je o skopuhu, ki je hodil nazaj denar štet, in so potem našli, ko so grob odkopali, polna usta zlata. Kaj da so s tem zlatom naredili, da-li ga niso dali za maše, je hotela vedeti Petačka. Da ne, je dejal Kacafura, ker ni bilo pravo zlato, nego oglje.
“Oglje!’’ je kriknila tako čudno Petačka, da se je Kacafura iz čudnega vzroka strašno vznemiril. Šele čez par hipov se je zavedel in začel pripovedovati o nekem drugem skopuhu, ki pa da se je svojega skopuštva že pred smrtjo skesal in se tako rešil, pa bil obsojen samo na veliko število let vicanja.
“En hrib je. Vsako leto prileti drobna ptička in odnese en kamenček. Kadar bo ves hrib raznosila, bo rešen,” je zaključil in ona ga je prijela za roko. In tedaj se je mož raznežil in dejal:
“Oh, mati kako se midva leppo razumeva!’’ “Kakor brat in sestra” je odvrnila Petačka vsa ginjena. In zaupno je dostavila:
“Pa ne le jaz, tudi moja hči Tina vas spoštuje in zelo časti in je vsa srečna”.
“Ali je res? Ali je to mogoče?” je igral mož na odru z vso darovitostjo skromnega snubca.
“Vprašajte jo, boste videli, gospod Kacafura”, je rekla žena, “saj tudi to ni, da bi tak gospod ostal samec.’’
“O, ni ne,” je odvrnila, “redkokatera je vas vredna.’’
In mati je začela hvaliti svojo Tino, kako je skrbna in pridna, in postrani je omenila, da je edina in da pri Petaču tudi nekaj zmorejo.
Kacafuri so se začele oči svetiti od samega začudenja in sreče. Zdaj se je tudi on osokolil in dejal, da je on sicer preprost trgovec in da bo, če se bo kdaj ženil, gledal predvsem na to, da dobi pridno in pošteno ženo, in da mu za denar ni.
“To se reče”, se je popravil čez hip, da mu sicer res ni za denar, da pa je seveda denar v trgovini dobra reč, ker je treba plačati zdaj sto, zdaj dvesto, zdaj petsto naenkrat, in da on pozna trgovce, ki so milijonarji, pa včasih nimajo doma, da bi si pipo tobaka kupili.
Kaj da bi o tem govorili, je odvrnila Petačka, ona dobro ve, kako je. In tako ga je opogumila, da ji je zaupal, da on že davno misli na Tino in da je zdaj dozorel v nje msklep, in da jo bo poprosil za roko.
Ginjena je Petačka objela trgovca in rekla:
“Vidiš, zdaj ti še 'vi’ ne rečem več, moj gin!”
V	tem razpoloženju sta vzela slovo, preden je prišla Tina od Zlatoperke.
Drugi dan je dobila Tina v rožnatem ovitku droben in dišeč list, na katerem je prosil Kacafura, ali bi hotela zaupati “svoj brod njegovemu krmila vajenemu vodstvu”, ali bi hotela v bodoče biti gospa Kacafura? Dalje, da ji poljubuje roko
—	tako vroče, tako prisrčno.
Vpričo matere se je Tina zasmejala, vrgla ovitek in list v ogenj, celo roko je skrila pod predpasnik kakor da se boji, da jo bo Kacafura res poljubil tako vroče, tako prisrčno.
X X X X
Na velikih parizarjih so pripeljali iz Gorice nove zvonove in jih dvignili raz vozove, da jih potegnejo v višino, odkoder naj oznanjajo čast božjo m čast fare vsem tujcem, Trebušarjem in zavid-nim Mosstarjem. Tistega leta je bilo, ko je delil nadškof po gornji tolminski dolini zakrament sv. birme. Gospod Lužnik je sicer bil trd gospod, pa Oe hotel svojim faranom napraviti posebno slavje. Pred domačo cerkvijo naj bi sam visoki gos-P°d nadškof krstil in blagoslovil zvonove.
Zlatoper je vozil največji zvon iz Gorice in Pozdravljal z vestjo:
“Pogana peljem, v soboto ga bomo krstili, v nedeljo bo že pel.’’
Na predvečer slavja je dejal župnik Lužnik sv°ji kuharici:
“Tisti evangelij jutri pri	krstu poslušaj!”
In	Marta	je obljubila in	še pohvaljeno se je
čutila,	ker ni	vedela, da se	v tistem evangeliju
,	re o	skrbni	Marti in sestri	Mariji, ki je izvolila
boljši del. (Bo še.)
TaRA-NO-KI
Vladimir Koi, Japonska
Tara — no — ki,
na veke upognjen osat,
kot bambus zelen,
brez bambusa zvezdnatih listov,
od cest zaprašen,
brez cestne gladine v pomlad,
brez vej,
brez senc,
brez ptičkov,
O, tara — no — ki!
Sonce je padlo v našo dolinico oni dan,
in sem sedel k cesti, le beli, brez riža,
in tara — no — ki se skloni k rokam,
mi svoj sad ponudi,
svež,
droban,
in kot črne oči.
MATERINSKI DAN V WOLLONGONGU
Tončka Vodopivec, Sydney
DRUGO NEDELJO V MAJU, prav za mate-r‘nski dan, so tudi v Wollongongu pripravili ma-nucam lepo glasbeno akademijo. Vsa zasluga za
0 gre predvsem prijetni zakonski dvojici; to sta in ga. Thuma.
Uvodni govor je imel g. Thuma, ki je poudari« da je akademija posvečena materam ker so lrnele glavno zaslugo, da so spodbujale otroke in Pazile nanje, da so se učili. Obenem pa smo se sP°rnnili druge matere, to je domovine, vsaj v islih. Nastopili so učenci glasbene šole, ki jo v°di ga Thuma šele 6 mesecev. Program je ob-®egal 22 točk. Začela sta ga dva harmonikaša, s r&t in sestra. To sta Herman in Bruna Grmek, k Prleško himno. Herman je najmlajši harmonikaš,
1 s® je še tudi sam postavil s harmoniko. Tudi s ali harmonikaši so se dobro odrezali. Ti so: fUna Iskra, Dragi Brelih, Lilijana in Nadja Kes-
kee°’ Lilijana Tuljak in Renata Preac. Baletne toč-tudi koreografirala ga. Thuma. Videli smo e baletki; najmlajša je komaj štiriletna Silvica az°n, na njo pa šestletna Anica Vavpotič, in	klavirskimi	točkami je bilo nekaj solov
nekaj duetov. Naj naštejem nekaj učencev:
Inge in Modi Lazzaretto, Zlatko Brelih, Zdenka Baloh. Na žalost smo slišali samo eno pevsko točko, ki sta jo izvajali ga. Ivanka Kariž in ga. Bariča Brodnikova. Škoda, da ni otrok, ki bi se hoteli učiti petja. Ali pa mogoče še ni nobenega, ki bi se ‘okorajžil”. Za konec nam je ga. Selma Thuma sama zaigrala Lizstov “Ljubavni sen”.
Zaključno besedo je imel p. Valerijan, ki je po domače povedal, da je važno, da se otroci uče glasbe; to je nekaj, kar človeka spremlja skozi vse življenje in mu obenem pomaga graditi bolj mil ali prijeten značaj. Starši, ali bolje rečeno mamice, vzemite si to k srcu in učite same otroke peti, če vam pa blagajna dopušča, ga. Selma Thuma vam bo rada pomagala. Njen naslov je: Selma Thuma, 12. Cummins Street, Unanderra, NSW.
Pa tudi močnejši spol, to so očetje, fantje in sinovi, kako? Včasih ste imeli svoj zbor “Škr-janček”, potem ste pa zaspali. Sedaj imate lepo priliko; g. Thuma mi je dejal, da bi z največjim veseljem vodil pevski zbor, če bi moški le hoteli. Priznam, da delate tako zvane “šihte”, vendar z malo dobre volje se daleč pride. Upam, da nas boste prej ali slej presenetili z nastopom.
Izpod Triglava
PREMURSKI PISATELJ MIŠKO KRANJEC
je pisal v Tovarišu, da je lahko razumeti, zakaj se prekmurski kmečki sinovi tako lahko odločajo za duhovniški stan, ko dovršijo potrebne študije. Miško pravi, da zato, ker vedo, da jim v duhovniškem poklicu ne bo treba nič delati, vendar se jim bo dobro godilo. — Vsak slovenski duhovnik se ob takem Miškovem pisanju bridko nasmehne, starejši Prekmurci duhovskega in svetnega stanu pa skušajo pisatelja spomniti na čase, ko se je s pomočjo “brezdelnih” duhovnikov šolal in tako mogel postati slaven slovenski pisatelj.
DR. JANEZ JANŽEKOVIČ je gotovo med najbolj priznanimi izvedenci v bogoslovnih vedah in v treznem presojanju današnjih razmer v Sloveniji. Vendar bi se tudi o njem lahko reklo tako, kot se glasi star rek: Celo Homer včasih zakinka in v svoji poeziji naredi napako, človek se sprašuje, zakaj se je Janžekoviču zdelo lani potrebno zapisati v Novi poti, da je bil rajni škof Gregorij Rožman sicer dober človek, pa slab cerkveni knez. če bi ne bil Janžekovič po Homerjevo zakinkal in vsaj za hip pozabil misliti, bi gotovo ne začutil potrebe po taki “ugotovitvi”. Pa ja ne, da bi se bil hotel prikupiti tistim, ki za Rožmana nimajo drugega, kot polne jarke cestnega blata.
V	GORICI V ULICI DON BOSCO je znano sirotišče za slovenske otroke pod vodstvom šolskih sester sv. Frančiška. To je Zavod sv. Družine. Ustanovila sta ga tik pred koncem prejšnjega stoletja brata duhovnika Andrej in Jože Pavlica. Ker je poslopje zastarelo in bi se predelavanje ne izplačalo, so sestre z odobrenjem cerkvenih in civilnih oblasti sklenile postaviti novo poslopje. Poleg sirot sprejema zavod tudi dekleta s kmetov, ki obiskujejo goriške šole.
DR. JOSIP VIDMAR, predsednik Akademije znanosti in umetnosti, znan tudi po svojih komunističnih podvigih, je konec aprila predaval v Gorici Slovencem o slovenskem nacionalnem vprašanju. Pravilno je poudarjal, da. je dolžnost vsakega Slovenca ostati zvest svojemu narodu in jeziku. Močno je pa razočaral poslušalce, ko je nasvetoval, naj rojaki kot manjšina v Italiji politično ne
nastopajo v lastnih strankah ali ‘slovenskih skupnostih”, ampak naj vstopajo v močne italijanske stranke in po njih rešujejo vprašanja slovenske manjšine. Slovenci na Goriškem in Tržaškem od “velikega’’ Vidmarja take brezglavosti pač niso pričakovali.
ŽUPNIK ŠTEFAN VAROS je bil izvoljen za občinskega odbornika. To se je zgodilo pri letošnjih volitvah v Sloveniji meseca aprila. V vasi Gorenje pri Slovenskih Konjicah so postavili dva kandidata za zastopsvo vasi pri občini v Konjicah. Eden je bil Franc Štefane, predsednik krajevne Socialistične zveze delovnega ljudstva, drugi duhovnik Štefan Varoš, prekmurski rojak, ki je tani za župnika okoli 4 leta. Partija se ni vmešavala, ker je bila mnenja, da je to zgolj nekakšna papirnata kandidatura. Kako naj župnik zmaga nad “uradnim’’ kandidatom? Toda zgodilo se je, da je župnik dobil 342 glasov, Štefane pa 27. “Tovariš odbornik” je postal župnik.
IZVOLITEV ŽUPNIKA je kajpada povzročila veliko senzacijo. Ljubljanski in ostali tisk je razglabljal o njej. Še kar dosti pametno, kolikor se je doslej zvedelo. Neki dopisnik je razložil stvar tako: Prejšnji odbornik Petrič je svojo nalogo zanemarjal, nič se ni brigal za koristi vasi. Župnik je pa ljudem vedno na razpolaganje za vse potrebno, v vsem gre ljudem na roko in jim vsestransko pomaga. Ni dvoma, da se bo tudi kot občinski odbornik pošteno izkazal. Ljudje pač vedo, kdo jih ima rad, zato so volili župnika. Niso slepi.
V	GREGORČIČEVI ULICI V LJUBLJANI so
kopali temelje za novo telovadnico. Naleteli so na ostanke stare Emone iz časov okoli 500. Našli so krasne mozaike v barvah in še dobro ohranjeno krstilnico ali baptisterij. Prav tako ostanke stanovanjske hiše, ki je imela centralno kurjavo, poleg nje pa tla tedanje cerkve. Na mozaikih je več imen tedanjih meščanov, ki so omogočili ureditev teh cerkvenih naprav. Najdenine smatrajo veščaki za izredno pomembne in to z raličnih vidikov.
LITERARNO NAGRADO “VSTAJENJE” V TRSTLT za leto 1969 je dobil pisatelj Alojzij Rebula za roman “V Sibilinem vetru.” O tem romanu so pisale MISLI v prejšnjem mesecu. Mnogo več seveda pišejo o njem druge slovenske publikacije po svetu. Razsodišče za podelitev nagrade so sestavljali prof. Martin Jevnikar, Franc Jeza in dr-Anton Kacin. Rebulov roman je žel že toliko priznanja in hvale, da jim pač ni bilo treba dolg0 ugibati, kdo naj nagrado dobi.
SPOMINI SE VRAČAJO
Iz pisma.
ŽUPNIK ZLATOMAŠNIK z Gorenjskega piše v privatnem pismu:
“Dr. Krek nam je že kot dijakom nekoč po-vedal, da mlad človek gleda naprej, star pa na-2aJ- Ni torej nič čudnega, če obnavljam spo-mi-ne • .
Rad pogledam nazaj v tista leta, ko smo živeli v Ljubljani polno dijaško življenje. Osebno sem Poznal ali vsaj dostikrat videl vse naše ljudi, ki So takrat kaj pomenili v našem javnem življenju.
V	onem času smo imeli dijaki “tajne” sestanke in prireditve, pa se ni godilo med nami nič razburljivega in viharnega. Slišali smo pa veliko ^Pega in koristnega, saj so nam hodili predavat dr. Krek, Janez Kalan (abstinent), Rant, Terseglav in razni akademiki. Najhujša stvar med nami Je bila, da smo morali nekoč nezvestega tovariša
izključiti.
Pisatelje in pesnike smo si ogledaovali tudi n& cesti ali kjer koli smo jih mogli videti. V tej reči nam ni bilo treba stradati. S spoštovanjem smo srečavali Finžgarja, Župančiča ali Milčinske-ga> ki je vedno vodil po cesti ženo pod pazduho. Potem Vladimirja Levstika v žametnih pumparicah in naglega koraka. Njemu se je vedno mudilo
in zdelo se je, da vidi in gleda pred seboj v daljavi neke važne reči. Frana Detela sem lahko videl pri sv. Petru v cerkvi pri maši, Zbašnika v Tivoliju in enkrat v cerkvi sv. Petra, ko je šel k spovedi.
Aškerc je v gledališču počasi prišel v svoj parter, spregovoril kakšno redko besedo s kom. Če je sploh sedel ali ne, se ne spominjam, vidim ga pred seboj samo stoječega. Gruden je bil tudi zanimiv, seveda pa posebno Krek, dalje Žitnik, šusteršič in Gustinčar. O vseh teh bi se dalo marsikaj povedati. Na primer: ko je bil spor med Krekom in Šušteršičem, so nekoč bogoslovci srečali Šušteršiča na Rožniku na sprehodu. Še ga vidim, kako je pozorno gledal bodoče duhovnike. Gotovo je skušal z njihovih obrazov kaj razbrati o njihovih mislih.
Tudi komponisti in glasbeniki so bili deležni našega dijaškega zanimanja. Poznali smo in občudovali Premrala, Ferjančiač, Lajovica, Foersterja. Ljubljana je bila takrat res pravi kulturni center.
Da ne pozabim Tavčarja, pisatelja in politika. Nekoč smo slišali, da je z nekom napravil stavo, da si upa gnati prešiča na vrvi skozi vse mesto. Kaj je bilo s tisto stavo, ne vem. Morda si jo je nekdo samo izmislil, pa za nas je bila zanimiva. Poznali smo tudi Tavčarjevo Pipo, hčerko, pa seveda tudi gospo mamo, ki je bila imenitna narodna dama.
To je samo nekaj bežnih spominov, saj ne mislim pisati cele knjige.
Sv. Lucija na Soči.
HELEN KELLER:
ZGODBA MOJEGA ŽIVLJENJA
Priredila Marija N., Melbourne
XI.
V	JESENI TISTEGA LETA sem se vrnila na naš jug polna radostnih spominov in doživetij. Vse, kar sem doživela, se je prepletalo v meni in se vrtinčilo v na novo odprtem svetu. Ves ta svet sem uživala z velikim vzhičenjem in ga hotela imeti zase v kar najvišji meri. Podoživljala sem srečanja z mnogimi dobrimi ljudmi, ki so bili z menoj in mi svoje misli in gledanja okoli sebe črkovali v dlan. Tako sem postala sama del tega lepega sveta in moja tiha samota je bila vsak dan manj pusta in temna.
Tiste jesenske dni sem preživela z domačimi v naši letoviški koči na prijaznem gričku. Blizu je bil opuščen kamnolom, v katerem so izvirali ljubki skakljajoči studenčki. Vse naokoli je bila gošča praproti, grmovja in drevja. Malo bolj oddaljen je bil gozd mogočnih hrastov. Ves ta čudoviti svet je bil odprt tudi meni, da sem ga uživala včasih kakor omotena. Ob večerih je bil zrak poln sladkega vonja, ki je prihajal od listov in drevesne skorje iz gozdov in gošče.
Imeli smo mnogo obiskovalcev. Prihajali so na oddih in na lov. Ob večerih smo pozno v noč taborili ob velikih ognjih, nekateri so igrali karte, drugi so se poskušali v raznih športih. Veliko so vedeli povedati iz svojih lovskih izkušenj, koliko je kdo ustrelil divjačine, koliko postrvi ujel, kako zvito prekanil to ali ono žival, da mu je skočila v past. Imela sem vtis, da bi tudi levi in tigri in medvedje po vrsti izgubljali življenje, če bi jih ti lovski junaki vzeli na piko. Moja domišljija se je ob “poslušanju” teh pravljic na široko razživ-Ijala. Končno so si voščili lahko noč s pozdravom: Jutri na prežo!
Zarana drugo jutro ob prebujenju sem imela takoj poln nos vonja po sveži kavi, čutila sem pa tudi že ropot priprav na lovski pohod. Zemlja se je tresla pod kopiti konj in lovsko orožje in orodje je žvenketalo. Kmalu je vsa lovska družba odpe-
ketala, za njimi je ostala tihota, čez čas smo se domači spravili na delo v pripravah za sprejem lovske družbe proti večeru. Napravili smo taborski ogenj in pekli na njem velike kose mesa. Pomagali so nam črnci iz bližine, ki so nam vlačili vejevja za kres. Pri vsej zaposlenosti smo z radovednostjo pričakovali, kaj nam bo prinesla lovska družba. Koliko zverin so podrli, kdo bo vedel največ povedati o svojem junaštvu?
Končno so se začeli vračati. Ravno pravi čas, mi smo dokončavali svojo nalogo. Čudno, čisto brez vzklikov ali vriskov so prihajali po dva in dva, možakarji potni in trudni, konjiči pokriti s penami, lovski psi potrti in hropeči. Vsi skupaj niso prinesli niti enega plena. Izgovorov ni manjkalo. Prav vsak od njih je pravil, kako blizu je bila srna ali druga gozdna žival, kako so psi lepo gonili, kako je bila puška točno na cilj namerjena, da bi morala zadeti, pa vselej je prišlo to ali to vmes — in žival je odpetela brez škode. Zgodbice so si bile podobne, pa vse enako polne razočaranja. Spomnila sem se tistega dečka, ki se je bahal, kako blizu je bil zajcu za repom, le za las je manjkalo, da ga ni zgrabil. Pa se je kmalu izkazalo, da zajca sploh videl ni, le sledi njegovih tac je imel pred seboj.
No, naši junaški jagri so kmalu pozabili svoje razočaranje, pridno so začeli segati pa pečeni
172
svinjini in se z njo zalagati. Z načrti za drugi dan so bili dosti bolj skromni. Tudi moje zanimanje za njih početja je pojenjavalo. Naslednje dni sem se vsa zaverovala v svojega ponija, ki je bil tudi z nami na letovišču. Pridno sem ga jezdila po okolici in bila že tako trdna na njegovem hrbtu, da je gdična Sullivan dala njemu in meni že zelo veliko svobode. Bila sem že kar krepko izvežbana Jahačica. Včasih smo pa šli v goščo peš, moja uči-tljica in sorodnica Mildred z menoj. Zgodilo se je, da smo se izgubile. Nekoč bi bile skoraj konec vzele, komaj komaj smo se rešile.
Pod našim hribom in skozi goščo naprej je tekla železnica. Ko smo se nekoč izgubile in za-man iskale izhoda iz gošče, je Mildred zapazila, da smo zraven železniške proge prav tam, kjer je križala globoko sotesko, ki nikjer drugje ni imela mostu ali brvi. Zdaj smo vedele, kje smo. Če bi Prečkale sotesko po ožkih kolesnicah železnice, bi bile kmalu doma. Bilo je nevarno, zakaj ogrodje, ki je držalo progo nad globočino, je bilo neokretno zgrajeno, leseni pragi pod kolesnicami daleč narazen. Kljub temu smo tvegale prehod. Jaz sem korala s prsti na nogah otipati vnaprej vsako stopinjo, vendar se nisem prav nič bala. Bile smo nekako v sredi visečega mostu, ko nam je krepko zapiskal nasproti prihajajoči vlak. Dobro minuto, Pa bo po nas! Bliskovito hitro smo legle pod kolesnice med lesene prage in obvisele na spodaj zgrajenem ogrodju. Vlak je drčal nad nami in dobro sem čutila toploto puhajočega stroja in dim me je skoraj zadušil. Vztrepetala sem. Z veliko težavo smo se spravile nazaj na progo in jo srečno prečkale. Doma smo našle hišo prazno — vsi So bili v gozdu na iskanju izgubljenih . . .
XII.
Naslednje mesece sem se vrnila na sever in prvikrat doživela ostro zimo s snegom, mraz raozm in ledom. Pri nas na jugu vsega tega ni bilo. Nikoli ne bom pozabila čudovitega občutka, ko sem otipavala gole drevesne veje in grmiče brez listov, zli pa suhe liste in zvite v nekakšno kepico. Le kam je šlo življenje iz njih, ali se je do kraja umaknilo v korenine v zemlji, da počaka nove pomladi? V nekaj dneh se je vse okoli zemlja strdila v zmrzlino. Kako novo je bilo to zame! Končno so začele naletavati snežinke, sprva počasi in na-lahko, potlej se je dvignil pravi sneženi vihar. Bela odeja je pokrila vso okolico, potov ni bilo več, jame na polju so izginile, vse je postalo gladka ravnina. Zvečer je vihar rohnel okoli hiše, da je vse hreščalo v podstrešju, da so veje dreves okoli hiše udarjale v šipe in nas strašile.
Tri dni je trajal snežni vihar, potem se je unesel. Kakšno sliko je nudila pokrajina okoli nas! Zameti kot piramide. Z lopatami smo si utrli ozko stezo med njimi. Mrzli zrak me je žgal v lice kot ogenj. Sončna svetloba se je tako bleščeče odbijala od snežne površine, da je prodirala celo v popoln mrak mojih oči.
V	naslednjih dneh se je pokrajina spremenila v toliko, da smo se mogli iti sankat. Kakšno čudovito doživetje zame! Sanke so drsele kot nore po bregu navzdol do jezera v dolini in preko njega do nasprotnega bregu. Saj je vodno gladino pokrivala debela plast ledu, ki je bil gladek kot steklo. Nisem se mogla dovolj naveseliti tega zimskega športa. Počutila sem se kakor vzvišena nad zemljo, združena z vetrovi v podnebju, pravljično pobožanstvena.	(Pride »e.)
PISMO UREDNIKU
Dragi p. urednik: — Zahvalim se vam in Pepe-u Metulju za poslano knjigo. Tudi povejte Pepe-u> da moje ime je Marjan. Do zdaj še nisem imel °asa knjigo brati. Kadar imam čas, bere knjigo ^ama, kadar je ona ne bere, pa jaz ne utegnem.
Pam pa; da jo bom kmalu prebral. Kar mi je ^ama povedala, je videti, da je knjiga zelo dobra.
Bolj malo mladih se oglaša v Kotičku. Izgle-. a> da se premalo zanimamo za slovenščino, čeprav 13 to jezik naših staršev. Upam, da bo počasi bolje.
udi jaz se bom §e 0giasj| jn kaj veg napisal. Spravlja — Marjan Ko*tevc, Geeen Valley, N.
Neimenovan: $ 100; P.B.A. $ 25; M.S. in Mirko Godec po $ 5; Peter Bizjan $ 4; Marija Jurčič in Ivanka Bobek po $ 2.
Opis blagoslovitve ogelnega kamna za SLO-VENIK v pričujoči številki MISLI naj nam vlije nove dobre volje za podpiranje tega res velikega in važnega podjetja za Slovence po vsem svetu! Lepo prosimo!
V SPOMIN NA OBISK ŠKOFA DR. JANEZA JENKA DARUJEMO
2 a iSlovenik
IZ KNJIGE:
NAŠE ŽIVLJENJE
Dr. Eman Pertl & žena
Razvoj spolnosti pri fantih
NA POUČNIH RODITELJSKIH SESTANKIH se le prepogosto izkaže, da so očetje in matere večjidel sami jako slabo poučeni o spolnih vprašanjih — kako naj potem poučujejo svojo mladino? Le površno in iz zunanjih okoliščin poznajo funkcijo človeške spolnosti, notranji ustroj in globok smisel spolnega ustroja v njih lastnih telesih — o tem niso imeli pouka in sami niso kaj prida razmišljali. Ko človek nečesa ne razume dobro, tudi ne zna prav rabiti. Tako gre škoda iz roda v rod, žalostne izkušnje dovolj glasno pričajo.
Rekli smo že, da spolni razvoj pri dečkih zaostaja kaki dve leti za tem razvojem pri deklicah. Okoli 15. leta začno delovati pobudila (hormoni) iz možganskega podveska (hipofize) in vplivajo na razvoj moških spolnih žlez ali mod v kožnih vrečicah. ki jim pravimo modniki. Spolovilo se med zorenjem razvija in dozori do končne velikosti. V modih nastajajo v ogromnem številu moške spolne celice ali semenčice. Tam nastajajo tudi hormoni,
ki vzbujajo spolni nagon. Tako iz dečka postane fant in pozneje mož, ki ima značilne telesne in tudi duševne lastnosti.
Prej ali slej se začno pojavljati čisto naravni in tudi povsem nehoteni semenski izlivi ali polu-cije. V začetku spolnega zorenja so navadno le redki, pozneje utegnejo biti kaj pogostni. Pojavljajo se navadno v spanju, včasih zgodaj zjutraj, lahko pa tudi podnevi, zlasti v hipih velikega razburjenja in živčne napetosti. Doraščajočega fanta, ki ni bil o tem vnaprej poučen, ti pojavi lahko zelo presenetijo, celo močno prestrašijo. Stvari ne razume, misli, da je nekaj narobe z njim, da ie kriv nečednosti ali da njegovo zdravje ni v redu. Seveda pa lahko tudi zapelje sam sebe v hoteno ponavljanje teh pojavov, saj doživlja v njih izreden čutni užitek. Toda že nehotene polucije, če so prepogostne, utrujajo telesno in neugodno vplivajo na duševno zbranost. Kaj naj rečemo o tistih, ki so nalašč povzročene! Nikakor ne morejo biti brez škode.
O vsem	tem je	potreben pouk.	pa seveda obenem vzgoja.	V tem	času	je fantu	nujno potrebna
telesna in duševna hiigena: pouk o telesnem in duševnem zdravju. Pogostno kopanje in umivanje vseh telesnih udov utrjuje telo in krepi voljo. Naj ne spijo v premehki in	pretopli postelji, naj ne
polegajo ne	v taki	ne v	drugačni	postelji po ne-
potrebnem, naj se rajši čez dan veliko gibljejo v prosti naravi, ako le mogoče. Razni športi so zato kaj priporočljivi. Pred spanjem ni pametno piti
SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY
va« vabi na
TRADICIONALNI LETNI BAL
v	soboto 12. julija ob 8h zvečer
POLJSKA DVORANA, WEST STREET, CABRAMATTA
Igral bo priznani orkester JADRAN
Obleke večeru primerne. Otroci nimajo vstopa Vstopnice v predprodaji.
Dobiček za Slovenski dom.
večjo količino tekočin, ker prenapolnjen mehur lahko sproži dražljaje, ki povzročijo izliv, četudi je stvar čisto naravna, je lahko zapeljiva, kot smo že rekli. Bolje je, da je čim bolj redka, ko že sama po sebi mora biti. Saj vemo, da je spolni na-gon, ko se vzbudi pri dečku, dosti bolj nasilen kot Pri deklicah. Če ga. fant ne razume in ne zna držati pod oblastjo, je v veliki nevarnosti, da bo kmalu nekaj narobe z njim. Morda se bo zaprl vase in dobil občutek, da se sam ne razume in še manj ga razumejo drugi. Morda se bo vdal bolestnemu sanjarjenju in rednemu spolnemu samozadovoljevanju Morda bo zašel v popolnoma napačne odnose do drugega spola.
Vplivi slabe družbe.
V	neprimeni druščini se mladi fantje kaj lahko navzamejo napačnih nazorov glede “fantovske mladostne stiske”. Iz tega, kar slišijo in vidijo, začno Verjeti, da je spolno izživljanje že pred telesno in duševno zrelostjo nekaj nujnega in neogibnega. Celo to se jim zazdi, da brez tega fant ne more biti telesno in duševno zdrav. Slepo iščejo spolno slo v izrabljanju deklet, ne mislijo na posledice, brez v°lje in čuta odgovornosti se tjavendan vdajajo sPolnim užitkom.
Premalo, veliko premalo poudarjamo pred mladino pomen spolne vzdržnosti. Nikakor ni res, da taka vzdržnost ovira zdravje, nasprotno je res. Zelo pospešuje pravilen telesni in duševni razvoj. Vzdržnost je težka mladostnikom, ki živijo v nezdravem okolju, kjer se počutijo osamljene in zapuščene in so poleg tega izpostavljeni zapeljivostim. Če skušamo take zaposliti z resnim telesnim in duševnim delom, jim s tem utrjujemo samozavest in voljo ter jih odvračamo od razvade. Preusmerjamo (sublimiramo) niihove prekipevajoče sile v razne koristne dejavnosti, človeka vse bolj vredne.
Če živijo mladostniki v družini z zdravimi medsebojnimi odnosi, če imajo v starših dober zgled, bodo lažje ovrednotili ravnanje s samimi seboj in svoje razmerje do drugega spola. Fant, ki ljubi in spoštuje svojo mater in sestro, bo znal uravnati svoje razmerje do vsake druge ženske. Zaveda se, da z nepravim ravnanjem z drugim spolom ne poniža le dekleta, ampak v prvi vrsti samega sebe. Slepo sledi spolnemu nagonu in se vdaja razvratu le človek, ki ni zmožen odpovedi, nima ne trdne volje ne čuta odgovornosti. Vse to potrjuje, da oškudujemo mladino in vso družbo, ako ne poučujemo mladostnikov in jih ne vzgajamo.
V	kolikor tega niso voljni ali zmožni starši, naj priskočijo na pomoč šole, vzgojni zavodi in knjige.
mske
fopliceJu
doni fr ost
O«
»adače
LjUBLJ AN
rhnika
Viinja g c.
11 /f* poflp»i
Mo« ionog
Bofovn.e^t Krim
[rebrne
, Smarjeike
T	&
I	turjak
Mil! Uit!
v Toplice** JL.
/uiemtie
NOVO	“/
OSTOJNA
p S c«
Metlika
Fran Levstik	Josip	Stritar	^	Janez	E.	Krek	r
Primož Trubar
Dolenjci! Katere svoje kraje tu zgoraj po-	odpade? In: katere	odlične	Dolenjce	bi	tem	iti-
®*®*ate? Na primer: med Ljubljano in Polhovim	rim lahko dodali? Končno:	Zakaj	je	tudi	dr.	Krek
padcem ni Dobrove. Sicer pa tam ni več na Do-	Dolenjcem prištet?
C|1i*keni. Ali se vam zdi, da tudi Stična tako lahko
;i KAJ SE VAM ZDI O KRISTUSU?
ČIGAV SIN JE?
*
(Mat. 22,42)
F Ari Lycha%
>'tcopoia
•MtbroH
Vernim katoličanom je odgovor lahak. Vendar se je bati, da Kristusa premalo poznamo in malo vemo o njem. Pozabili smo. Prav bo, če ponovimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o njem napisali. Poznanje Kristusovega življenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj.
Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi strani, na desni pa pojasnila k besedilu, da nam bo laže razumljivo. Priložena je zemljepisna karta Palestine, da lahko sledimo, kje se dogodki evan-gelijezv vrSijo.
Če pravimo, da smo Kristusovi moramo Kristusa kar najbolje poznati!
JEZUS NA OLJSKI GORI
Po teh besedah je odšel Jezus s svojimi učenci čez potok Cedron; tam je bil vrt, ki se imenuje Getzemani, na katerega je stopil on in njegovi učenci.
Jezus jim reče: “Sedite tukaj; medtem bom jaz molil.” Vzame s seboj Petra, Jakoba in Janeza in se začne od strahu tresti in od groze trepetati. In reče jim: “Moja duša je žalostna do smrti; ostanite tukaj in čujte!” Nato je šel malo dalje, padel na zemljo in molil, da bi šla, če mogoče, ta ura mimo njega. Govoril je: “Aba, Oče, vse ti je mogoče, vzemi ta kelih od mene; vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti.”
In vrne se in jih (apostole) najde speče. Pra-
vi	torej Petru: “Simon, spiš? Nisi mogel eno uro čuti? Čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo.
PREDOKUS SMRTNEGA BOJA
Kako ves drugačen je Jezus na Oljski gori od onega Jezusa, ki smo ga v duhu gledali na gor1 Izpremenjenja! Tam se je nekako dalo v njen1 videti le Boga, tu jxi nasprotno: samo človeka! In vendar je bil oboje: Bog in človek v eni osebi-
V	njej sta bili združeni božja in človeška narava-To so najlažje uvideli trije apostoli, ki so bili price dogodkov na obeh krajih-. Peter, Jakob in Janez-0 tem so govorili drugim in evangelisti so opisah oba jrrizora dosti natančno in v podrobnostih. 1% opisa razumemo obojni Jezusov nastop.
Na Oljski gori gleda Jezus svoj smrtni boj v prvi vrsti s človeškimi očmi. Njegova človeška volja se mu upira, človeška narava pred n j M1 vztrepeta. Čuti se zapuščenega. Išče tolažbe — ni• ti pri največjih prijateljih je ne najde. Apostol"1 spijo. Oče mu pošlje iz nebes pomoč v osebi a*’
Duh je sicer voljan, ali meio j® slabo.” — In spet je odšel in molil: “Moj Oče, a ko ne more ta kelih mimo mene iti, ne da ga pijem, zgodi se tvoja volja.” — In ko se je vrnil, jih je spet našel »peče, kajti njih oči so bile dremotne in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili.
Pustil jih je in spet odšel in v tretje molil govoreč iste besede. Prikazal se mu je pa angel iz nebes in ga krepčal. In ko so ga obšle smrtne težave, je še bolj goreče molil; in njegov pot je Postal kakor kaplje krvi, ki so tekle na zemljo.
In ko je vstal od molitve, pride še v tretje k učencem in jim pravi: “Spite zdaj in počivajte. Dosti je, prišla je ura. Glejte, Sin človekov bo izdan v roke grešnikom. Vstanite, pojdimo! Glejte, ta, ki me bo izdal, se je približal.”
JUDA VODI LOV NA JEZUSA
Ko je še govoril, glej, je prišel Juda, eden izmed dvanajsterih, in se približal. Vedel je dobro za ta kraj, zakaj tam se je Jezus s svojimi učenci mnogokrat sešel. Z Judom je prišla velika množica z meči in koli od velikih duhovnikov in ljudskih starešin s svetilkami in plamenicami. Njegov izdajalec jim je bil dal znamenje: Kogar bom poljubil, tisti je, njega primite in ga varno peljite.
In ko je prišel, je takoj stopil k njemu in rekel; Pozdravljen, učenik! In ga je poljubil. Jezus mu je rekel: “Prijatelj, s poljubom izdajaš Sina človekovega?** —
Tedaj je Jezus, ki je vedel za vse, kaj se bo z njim zgodilo, stopil naprej in jim rekel; “Koga ■scete?” Odgovorili so mu: Jezusa Nazarečna. Je-zus jim reče: “Jaz sem”. In ko jim je rekel: “Jaz sem*’, so stopili nazaj in popadali na tla. Nato jih je spet vprašal: “Koga iščete?” Rekli so: Jezusa azarečana. Jezus je odgovoril: “Rekel sem vam *e, da sem jaz Jezus. Če torej mene iščate, pustite te ,naj odidejo” — da so se izpolnile besede, ki J‘h je bil izrekel: “Nikogar izmed teh, katere si n’1 dal, nisem izgubil”.
Tedaj so pristopili, stegnili roke po Jezusu ‘n ga prijeli. Ko so pa ti, ki so bili krog njega, v>deli, kaj se bo zgodilo, so rekli; Gospod, ali naj •nahnemo z mečem?! Simon Peter, ki je imel meč, &a je potegnil in mahnil po služabniku velikega duhovnika in mu odsekal desno uho. Služabniku J® bilo ime Malh. Jezus je rekel: “Nehajte, ne Vec ■ In dotaknil se je ušesa ter ga ozdravil.
gela okrepčevalca. Kakor vedno, tako tudi tu zmaga v Jezusu božja volja nad človeško, popolnoma se vda v nalogo, ki mu jo je določil Oče im si jo jeprostovoljno naložil tudi sani. S trpljenjem in smrtjo hoče odrešiti človeštvo.
Velika skrivnost je za nas, kako je mogel Jezus prestajati tak predokus smrtnega boja, čeprav je bil kot Bog v tesnem■ objemu z Očetom in Sv. Duhom. Ni dvoma, da si je dovolil prizore na Oljski gori le zato, da bi dal zgled, nam, kako naj se mi vedemo v raznih bridkostih zemeljskega življenje. Posebej, da bi razmišljali o gnusobi greha, ki je edini kriv Jezusove agonije.
IZDAJALEC DOSEGA NAMEN
Zanimivo je vedeti neke okoliščine v zvezi s prenočevanjem Jezusovega sjiremstva v vrtu Ge-tzemani. Judovska postava ni dovolila, da bi kdo tisto noč po končani velikonočni večerji odšel iz Jeruzalema. Vsi so marali osati v mestu, vendar ne ravno pod streho. Tisti del Oljske gore, kjer je bil vrt Getzemani, je še spadal pod mesto, ne pa Be-tanija na oni strani gore, kjer je Jezus z apostoli prejnšje noči prebil. Zato se apostolom ni zdelo nič čudno, če bi vso noč 'prespali v vrtu Getzemani. Poleg tega je razumljivo, da so se vdajali spancu, ko je bilo itak pozno ponoči. Tudi Judež je vedel, da bodo ostali tam■ in ne nadaljevali poti v Betanijo — vse se je lepo ujemalo.
Rimskj vojaki, ki jih je Pilat tempeljski straži dovolil vzeti s seboj na lov za Jezusom, seveda Gospoad niso poznali. Judež ga jim. je moral pokazati. Čeprav je svetila, polna luna in so imeli s seboj plamenice, je bilo pod drevjem. vendar lahko tako mračno, da- bi Judovo kazanje na Jezusa od daleč ne bilo dovolj spoznavno. Zato je bil med njimi domenek s poljubom. Jezus je poljub izrabil za to, da je še zadnjič skušal izdajalcu, zbuditi vest. Takoj nato je pa njemu, in drugim pokazal, da je bil domenek s poljubom nepotreben. Satu je stopil naprej in povedal: jaz sem■ tisti, gi ka iščete. Ujeti se je dal prostovoljno.
Pa je že spet tu Peter s svojo običajno prenagljenostjo. Kar z mečem po lopovih, ki hočejo Gospoda odpeljati! Seveda je dobro mislil, kot zmeraj, pa spet je dobil dober nauk, kot zmeraj. In narejeno škodo je Gospod popravil s čudežem. Vsi evangelisti poročajo o odsekanem ušesu, pa le Janez pove ime (Malh) onega hlapca in le Luka pove, da je Gospod odsekano uho ozdravil. Da ta očitni čudež ni napravil večjega vtisa na pričujoče, se da razlagati s tem, da v zmešnjavi večina čudeža niti opazila ni, pa tudi {z sovražne nastrojenosti do Gospoda, ki je obvladovala, vso sodrgo.
GLAS IZ INDIJE -
OD P. PODERŽAJA
NI SE NAM OGLASIL tako hitro, kot je pričakovala naša aprilska številka. Pa zdaj tudi vemo, zakaj ne. Njegovo najnovejše pismo pove: Premestili »o me na mestno faro v Calcutti. Imam torej nov naslov . . .
Če pride kaj takega vmes, lahko razumemo, da pošta ne deluje gladko in marsikaj zaostane. Svoje novo mesto opisuje tako: župnja v Calcuti obsega del centra mesta in velik kos zaledja proti saveru. Farani so razkropljeni med nekristjani. Tudi jih je zdaj manj kot nekoč. Bili so po večini železničarji, ki so pa odšli v obljubljene dežele Anglijo in Avstralijo. Fara je dvojezična, pridigati treba angleško in bengalsko. Prejšnjo postojanko — KHARI — je prevzel mlajši misijonar, ki bo naporno službo lažje prenašal.
V	Calcutti naš p. Stanko seveda računa tudi na obilno zaposlenost med nekristjani, bodisi v verskem ali dobrodelnem smislu. Misijonar hoče in mora biti vsem na razpolago in ga tudi znajo najti. Zato pravi v tem pismu tako:
“Prav prisrčno se dobrotnikom zahvaljujem za spomine v molitvi in velikodušne darove. Obojega bom tudi nadalje zelo potreboval in se že vnaprej zahvaljujem.’*
Niti z besedico pa ne omenja, da bi po zmagi komunistov ob volitvah bil misijon kakor koli ogrožen. Tega smo se bali, ko smo vedeli, da so prav na ozemlju Calcutte komunisti dobili večino. Iz drugih virov vemo, da komunisti tudi po zmagi niso enotni, razdeljeni so s svojimi simpatijami med Moskvo in Peking — vrhu tega baje oboji odbijajo poseg tako Sovjetov kot Maovcev v indijske notranje zadeve.
Zanimiv je izrezek iz angleškega dnevnika v Calcutti, ki ga p. Stanko prilaga svojemu pismu. Poskusimo po naše povedati:
“Cirkusi nikjer na svetu ne uspevajo tako slabo kot pri nas v Calkutti. Tu so namreč vsi meščani izvežbani v cirkuških nastopih, zato se kaj malo menijo za poklicne cirkuse ki jih vabijo na obisk.
‘V poklicnem cirkusu vidiš smešno oblečenega klovna, ki se zvera na trapezu, pod njim je pa razprostrta rešilna mreža, če bi le zdrknil s trapeza. Po naših cestah pa telovadijo na be6ečih avtobusih dan za dnem delavci in uradniki na poti v službo in od nje. Krčevito imajo zapičene nohte prstov v okenske okvire, noge jim počivajo
na blatnikih vozila, pod njimi pa ni rešilne mreže, samo bežeča bežeča blatna cesta.
“V poklicnem cirkusu, kadar se kdo zavihti na hrbet cirkuškega konja, ni nikogar, ki bi hotel konja zajahati prav isti čas. Recimo, da je jahači-ca dekle, poglejte, kako ritmično galopira na svojem Šarcu. Na cesti pa, naši stari natlačeni tramvaji odskakujejo po svojih obrabljenih tirih — hop, hop, hop — da moraš biti vse boljši jahač kot tisto dekle v cirkusu.
“Akrobat v cirkusu žonglira z najrazližnej-šini predmeti, da razkazuje svojo spretnost. Mi na avtobusih in tramvajih žongliramo s košarami, cajnami in Žaklji, ko skušamo v gneči najti v žepu kovanec za kondukterja.
“V cirkusu si krotilec živali upa v levjo kletko, mi si prav tako upamo preko ceste sredi mesta, kjer je najhujši promet. Zanimivo je gledati, kako lovimo ravnotežje in tudi padamo na cestni tlak z obrazom naprej, pa niti ni treba, da se spotaknemo nad olupki banan.
“Tako torej, čemu bi hodili v poklicne cirkuse, ko si jih sami prirejamo na mestnih ulicah dan na dan.”
Novi patrov naslov: St. John’s
308, Acharya P.C. Road Calcutta — 9, West Bengal, INDIA.
NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD
in druge namene
$	7: Neimenovan,	Vic.;	$ 6: Marija Krajnik;
$	4:	Lazar Furlanič;	$ 3:	Marija Jurčič, Franc
Plohl;
$	2: Slavko Pekol,	Karl	Bezjak, Agnes Hodalj,
Miro	Penca, Ciril Jamšek	Alojz Mezgec, Janez
Marinič, Jože Tomšič, Alojz žužek, Jože Stres, Rado Škofič, Mirko Horvat, Anica Smec, Bogo Krševan, Marija Urbas;
$ 1: Alojz Kovačič, Vil Bauer, Ivanka Dodič, Stanko Fatur, Anton Kosi, Martin Pirc, Roža Franco, Maria Taubner, Jože Medved, Pavlina Pahor, Jože Bregantič, Alojz Hrast, Tomaž Klinar, Jože Lipec.
P. PODERŽAJ, INDIJA. — Trije neimenovani po $ 2.
SLOMŠKOVA ZADEVA. _ Angela Kostvec $ 2, Neimenovan $ 3.
Prisrčna hvala vsem. Vztrajno nadaljujmo!
X X X X
Ko je bil pričujoči spis že pripravljen za tiskarno, je prišlo starejše misijonarjevo pismo, ki se je med potjo nekje zataknilo. Seveda je iz KHARI, prejšnjega mesta p. Stanka. Vsaj naslednji izvleček bo še vedno zanimal:
“Tu v naši okolici zdaj vlada ZELENI PREVRAT. O tem se zdaj v indijskih časopisih mnogo piše. Indijskemu kmetu so se odprle oči. Umetna gnojila in boljša semena so v njegovo starokopitno gledanje na kmetovanje prinesla pravo revolucijo. Ko je videl, na primer tudi na našem misijonskem zamljišču v Khariju, kako zapovrstno obdelovanje polja skoraj vse leto rodi in Je potrebna dvojna, trojna žetev na leto, je spoznal, da vse to niso le lepe sanje in govoričenje mestnih škricev. Tedaj je pljunil v roke (pa sem Po slovensko povedal, indijskemu kmetu se to neznansko studi), pa je zagrabil za motiko in plug...
“Sadovi? Kjer ste poprej izven deževne dobe videli le sivkasto razpokano zemljo, zdaj zelenijo Polja raznih vrst riža, ki bogato rodi. Tisti, ki ima-
IZ MATIČNIH
Krsti
\ iktorija Sandra Jamšek, Strathfield. Oče Ciril, mati Frančiška r. Sladič. Botra sta bila Stanko Ferjančič in Ivanka Bulovec — 6.4.1969.
Vanessa Liane Michelle Stare, Croydon Park. Oče Franc, mati Anica, roj. Vida. Botrovala Ivo in Mihela Šušteršič — 6.4.1969.
Anita Ivanka Janžekovič, Condell Park. Oče Martin, mati Marija r. Fabjančič. Botra Anton in Marija Fabjančič — 6.4.1969.
Roberto Dekleva, Erskineville. Oče Jože, mati Marija r. Muskovič. Botrovala Toni Kovačič in ^anica Muskovič — 12.4.1969.
Anton Rožič, Blacktown. Oče Anton, mati Olga r. Marušič. Botrovala Peter Zorzut in Slavica Aster-Stater — 13.4.1969.
Damijan Erik Kobal, Canberra. Oče Kocjan. **>ati Rafaela r. Štrancar. Botra Vinko in Adrijana Kobal — 20.4.1969.
Katarina Ana Klinar, Cabramatta. Oče To-*ttaž, mati Vida r. Fideršek. Botrovala Jože in Ana petek _ 25.4.1969.
Jože Horvat, Fairfield West. Oče Viljem, mati Marija r. Langen. Botra Janez Horvat in Zlata ftatko. Botra Janeza Horvata, ki je v domovini, je Pri krstu zastopal Franc Ratko — 26.5.1969.
jo kaj polja, so si precej opomogli. Žal, da med katoliškimi kmeti tu okoli 85% nima koščka zemlje. Ko pešačim po deželi in obiskujem vernike, se mi iz s slamo kritih hiš oglašajo transistorji (jaz ga nimam). Sem gledal kmeta, ki se je na majhnem kosu zemlje skoraj v krogu sukal z voliči, ob robu polja mu je pa tičal transistor in mu pel bengalske popevke iz Calcutte.
“Potem sem šel maševat daleč preko dveh rokavov reke Gangesa. Nekaj mojih faranov je z izdolbenim palmovim hlodom ritmično zajemalo vodo iz ribnika ob poti, družbo jim je delal transistor in jim pel. Drugje na samem sredi polja zaslišim popevko. Zagledam kmečko dekle, ki prihaja mimo in nese v roki odprt transistor. In ko pridem do kake vasi, mi takoj vedo povedati najnovejše dogodke v Calcutti, v Delhiju in še drugod po svetu. Med zadnjimi volitvami, ko je rdeči val preplavljal Bengalijo, sem bil zunaj po vaseh, pa nisem prav nič zaostal v poročilih o izidu volitev.
“Transistor . . .”
KNJIG N.S.W.
Ivan Roman Jeraj, Fairfield West. Oče Roman, mati Lidia r. Karbič. Botrovala sta Patrik in Dragica Veličič — 27.4.1969.
David Anthony Slavec, Seven Hills. Oče Jože, mati Magdp r. Vidmar. Botra Robert in Gwen Mršnik — 27.4.1969.
Edvard Frank Zorzut, Auburn. Oče Oskar, mati Frančiška r. Nagode. Botra Egon Marinič in Marija Prinčič — 3.5.1969.
Natalija Su*an Kralj, Karinbah. Oče Martin, mati Olga r. Borštnik. Botra Franc in Barbara Korošec — 3.5.1969.
Robert Pečovnik, Mt. Druitt. Oče Franc, mati Marija r. Urih. Botrovala Mirko in Marija Godec
—	4. maja 1969.
Daniel Zec, Toongabbie. Oče Dinko, mati Ivanka r. Fideršek. Botrovala Silvio in Silvana Burlo-vich — 1. junija 1969.
Poroka
Boris Dolmark iz Kozane v Brdih in Kristina
Jakop iz Celja. Priči sta bila Evgen in Ada Braj-dot _ 26.4.1969.
KOTIČEK NAŠIH MALIH
Bil je v Sloveniji
Dragi Kotičkarji: — Že dolgo se pripravljam, da bi napisal, kako je bilo na obisku v Sloveniji. Bili smo tam eno leto. Že na ladji smo se imeli kar lepo, potem v Sloveniji pa še lepše. Otroci smo se posebno veselili snega, ki je tako na drobno naletaval in si kmalu videl vse belo. Radi smo se sankali, jaz sem pa za vajo tudi smučal. Zima je tudi tisti čas, ko so koline. Najboljše so bile klobase.
Spomladi je bilo vse zeleno in posuto z zvončki in vijolicami. Otroci smo se vsega veselili in letali čez hribčke in dolinice. Radi smo šli na obiske in izlete. Eno nedeljo smo šli iz Metlike v Dobrnič, kjer je bil rojen škof Baraga. Od tam smo šli na Brezje in nazaj grede smo si ogledali Stično. Tam je velik samostan in tudi cerkev je zelo velika. Videl sem gospode oblečene v bele obleke. Ko je bila vojna, so imeli veliko vrsto gospodov in na dan po 50 maš. Meni se je zelo dopad-lo v Stični in sem rekel mami, da bi kar tam ostal.
Videli smo še veliko cerkva in mest. Bil sem tudi v več zvonikih, tako na Lokvici, v Metlliki, na Suhorju in pri sv. Antonu v Trnovcu. Tako je lepo videti, ko ima vsak hribček cerkvico. V Ljubljani je najlepša stolnica in frančiškanska cerkev. Od vseh je pa najlepša na Brezjah. Vse cerkve so polne ob nedeljah.
S sestrico Mici sva bila tudi pri birmi, ona je pa teden poprej prejela prvo sv. obhajilo. Jaz sem bil tudi ministrant. Dopadlo se mi je zvonjenje, ki vabi k mašam. Rad sem tudi pomagal pri delu domačim, najrajši sem se pa vozil s konjem.
V	jeseni smo otroci uživali. Po gozdu smo lovili polhe in nabirali gobe, ki jih je bilo veliko. Na hribu smo pekli kostanj v žerjavici. Tudi v vinograd smo radi šli in poiskali najboljše grozde. Mošt je bil tako sladak, da se je lepo pil. O sv. Martinu smo pa dobili vino, ki smo ga morali le po malo piti.
Res sem vesel, da sem videl toliko lepega in spoznal vse moje sorodnike. Naša stara mama bi rada videla, da tam ostanemo, kar pri njih. Pa če bo mogoče, bomo še prav radi šli k njim na obisk. Sedaj se moram pridno učiti, da ne zaostanem v četrtem razredu. Lepo vse pozdravlja Martin Konda, No. Strathfield, NSW.
Bil je materinski dan
Dragi Kotičkarji: — Počitnice so minile, 20-pet smo pričeli šolo. Obljubila sem, da bom povedala, kako bom preživela počitnice. Preveč sem se jih veselila. Zato pa mi ni bilo dano, da bi kam šla. Med mojimi počitnicami je bila mama bolna in tako je tudi moj izlet v naravo odpadel. Namesto tega bom pa povedala, kako je bilo na materinski proslavi. Vršila se je v nedeljo popoldne na slovenski zemlji. Začetek je bil ob 2h. Nastopalo nas je precej otrok. Vsak je kaj povedal. Mamice so bile vse vesele, ko so nas videle. Zdeli smo jim zelo pridni, ko smo se naučili toliko prav za nje in njihov praznik. Po končanem sporedu je bilo malo okrepčila. Dan je bil zelo lep. Tako smo bili vsi veseli in dobro razpoloženi. Lep pozdrav! — Mirjam Bavčar, Fairfield, N.S.W.
V Slovenijo pojde
Dragi Kotičkarji: — To je moje prvo pismo. Stara sem šest let. Zato mi pa mama pomaga pisati. Rada bi vam povedala, da pojdem z mamo in atekom v Slovenijo na obisk. Tam bom prvič videla staro mamo in dedeka. Mama mi pripoveduje, kako je tam. Videla bom krave in mnogo lepih stvari. N&učila se bom dobro slovensko. Ko pridem nazaj, vam bom napisala, kako je bilo doma. Lepe pozdrave in na svidenje! — Majda Gjerek, Heidelberg, Vic.
SLOVENSKI KRAJI: F,G.
Frankolovo je kraj ob cesti Celje — Mariboi-Pomemben je zaradi starega rimskega mostu in gradu. Znan je tudi bazen s stalno temperaturo 19 stopinj Celzija.
Golnik je vas na Gorenjskem pod Križno goro. Znan in pomemben je najbolj zaradi zelo modernega zdravilišča za tuberkulozo, to se pravi-za bolne na pljučih (t.b.)
LA YING CORNERSTONE O F SLO VENE COLLEGE
The Holy Father received 500 Slo vene pil-grims on Thursday May 9th, who were led by their bishops and who had come to Rome to be present at the laying of the foundation stone of the Slovene College. The Holy Father blessed the stone, and spoke in Latin as follows:
Venerable Brothers and beloved Children:
We gladly welcome you here to Our presence and give you Our paternal thanks for the homage which, with fervent piety, you have desired to bring to Us today.
We have been told of the reasons which led you to undertake this pilgrimage, the first since your eeclesiastical province was erected around the metropolitan see of Ljubljana. These reasons are a very great solace to Us, since they throw clear light upon the sincerity, firmness and pract-icality of your Catholic faith. This Catholic faith was brought to your people by the holy brothers Cyril and Methodius. You have accepted it as a most precious inheritance and have kept it with unconquered fortitude of mind for many cen-turies, and at the same time have never ceased to
TAKA SEM BILA -
Antonij;
MOJA ROJSTNA VAS ORLEK je kake tri-četrt ure oddaljena od Sežane, kamor sem začela hoditi v šolo. V zimskem času smo otroci na dolgi poti pretrpeli precej mraza. Tudi snega je bilo včasih do pol metra. Na nujno prošnjo vaščanov je župan v Sežani dovolil, da se je naša šola nastanila pri nekem kmetu v vasi. Prišel je učitelj, ki je stanoval v vasi, krščanski nauk nas je Prihajal učit kaplan iz Sežane.
Tega gospoda smo imeli otroci jako radi. Saj Je imel v žepu polno lepih podobic, ki jih je pa skopo delil. Vsak od nas je želel dobiti vsaj eno. Ni bilo lahko. Jaz sem se zelo trudila biti pridna, lePo sem se učila, bila med poukom mirna in pozorna, odgovarjala sem gladko — podobice nisem dobila . . .
Neki dan nam je gospod toplo priporočal molitev, jutranjo, večerno, pred jedjo in po jedi, angelsko češčenje, posebno še enkrat — večerno. Tedaj mi plane v glavo nova misel. Vzdignem roko, migam s kazalcem in sredincem, težko čakam, da me katehet opazi.
“No, kaj boš povedala, Tončka?’’
“Gospod, jaz sploh zaspati ne morem, dokler ne zmolim večerne molitve.”
nourish and foster it before the Chair of Peter. This is demonstrated by the laudable intention which you have of building a college in this venerable City, where your priests may be even more fittingly instructed in holy doctrine and love for Christ and his Church.
You can therefore readily understand with what willingness and hope We agree to your re-quest, and perform the rite of blessing the cor-nerstone for this College, which by a happy augury has been taken from a plače near the tomb of the Prince of the Apostles himself.
We do this in a špirit of great affection, and We are certain that this new College will give greater and greater strenght among you to that Roman faith which the Apostle Saint Paul praised (Rom. 1,2), and will link your ecclesiastical province to the Apostolic See with ever closer bonds.
In the meantime We impart Our Apostolic Blessing lovingly in the Lord as a pledge of heav-enly graces to ali of you singly, and to the dearly beloved Slovene people. May it ensure that Our paternal prayers shall have effect and produce happy results.
ALI SEM LAGALA?
Stojkovič
“Pridna, Stojkovič, zelo pridna! To mi je všeč. Pridi sem, saj zaslužiš lepo podobico. Kar izberi si eno, ki se ti najbolj dopade.”
Držal jih je na dlani pred menoj kakih 15. Izbrala sem eno in se vrnila v klop zadovoljna in srečna.
Ali res čisto zadovoljna? Oglasila se mi je vest in me spraševala: ali si po pravici povedala? Ali se nisi zlagala, čeprav malo po ovinkih?
Res nisem mogla zaspati brez molitve, seveda ne. Ampak! Spala sem namreč na isti postelji z mamo in ona mi ni dala miru, dokler nisem zmolila, kar me je ona naučila, če sem se obotavljala in se delala preveč zaspano, me je dregnila s komolcem: ali boš molila ali ne? Bom, mama, saj bom, še malo počakajte. Mislila sem, da bo mama zaspala in potem še jaz. Zastonj! Nič ni pomagalo, tako dolgo me je dregala, da sem nazadnje le morala izreči molitev. Včasih prav na kratko in tudi hitro.
Taka je bila tista “pridna Stojkovič”, ki je z napol lažjo dobila od kateheta podobico. Prav za prav — ali je bila laž?
V	spomin na ta dogodek še vedno hranim podobico, čeprav je od takrat že 61 let.
Društveno življenje v maju.
PRETEKLI MESEC JE BIL z ozirom na društveno delo dokaj živahen. Na predvečer materinskega dne smo imeli v Smithfieldu zelo uspelo družabno prireditev s plesom. Dvorana je bila polna, razpoloženje prijetno — finančni uspeh zadovoljiv. Na materinski dan, v nedeljo 11. maja, so šolski otroci priredili materam piknik. Namen prireditve je bil, zbrati nekaj denarja za nakup šolskih klopi, ki jih učilnica na lastni zemlji nujno potrebuje. Tudi ta prireditev je uspela bolje kot smo upali misliti. Otroci so nastopili na prostem. Sodelovali so sledeči: Irma, Silvester in Bojan Žust, Andrejček Kobal, Bogdan in Miriam Bavčar, Peter Barba, Zdenka in Kristina Joželj, Diana Jeraj, Tanja Gržina, Edi, Vida in Ciril Košorok; Bojan Švigelj in Martinek Konda sta igrala na harmoniko. Po programu je bila prosta zabava. Otrokom so bile najbolj všeč na ražnju pečene klobase in limonada. Mislili smo, da bomo zaključili ob 4h, pa je bilo slovo še ob 7h težko. Veseli nas, da se na svojem počutite doma že sedaj, ko še ni nič urejeno. Za proslavo materinskega dne na slovenski zemlji je članica društvenega odbora, gospa Marija Košorok sestavila posebno pesem, ki jo je deklamiral njen nečak Ciril Košorok. Vsem, ki ste za potrebe šole dali svoj prispevek, lepa hvala. Skupno smo dobili $ 150.00 za šolsko opremo.
Še nekaj drugih novic: Skupina društvenih članov je odšla na trimesečni obisk v domovino. Skupino vodi M. Okorn. Med drugimi bodo obiskali tudi Prešernovo rojstno hišo, ki je zdaj last narodnega muzeja. Kulturni referent društva L. Košorok bo tam oddal značko Prešernovega tabora v Sydneyu.
Pravila za registracijo društva je odbor dodobra premlel in bo društvo registrirano, čim advokat uredi potrebne zakonite postopke.
Blagajnik, g. Ovijač, Vas prosi, da poravnate zaostalo članarino.
Občni zbor društva bo letos verjetno proti koncu septembra, da bo dovolj časa za predhodno registracijo.
Delo Akcije za Dom bomo opisali v posebni brošuri po registraciji društva. V isti knjigi nameravamo objaviti tudi pravila registriranega društva.
Zvezo Slovenskih društev v Avstraliji namerava ustanoviti Slovensko društvo v Melbourne. Tudi naše društvo je voljno v tej skupnosti sodelovati.
Slovenska zemlja na 45 Ferrers Rd., Horsley Park, je članom društva in prijateljem vedno na razpolago za manjše in obsežnejše družinske izlete. Stopite v zveza s hišnikom ali Fr. Kavčičem, ki gledata na naše posestvo. Prostora je dovolj, tudi drv za “BAR-B-Q’’ ne manjka.
Pošta: Vso pošto naslavljajte na naš novi naslov:
Slovene Association Sydney
P.O. Box. 93. FAIRFIELD, 2165.
Jože Čuješ, predsednik
KAJ JE ZGODOVINA? Odgovarja prof. Con-gar v Strassbourgu: Zgodovina je nastajanje kulture, se pravi, časovna zaporednost in skupnost prizadevanj človeka kot družbenega bitja, da izoblikuje to zemljo za človeka vredno bivališče; torej je zgodovina življenje človeštva. V tej zgodovini lahko razlikujemo razvojne ravni po tem, ali je razvoj vezan na bolj ali manj stalne realnosti, na počasnejši ali hitrejši ritem, pa še na druge pogoje razvoja. Zato poznamo zgodovino, ki je navezana na zemljepisno okolje, zgodovino, ki je vezana na družbeno strukturo, zgodovino, ki je vezana na posameznike, na poedine dogodke, nova odkritja, pa tudi na gola naključja.
ZGODOVINO ČLOVEŠTVA poznamo približno za 6000 let nazaj. Toda vsa ta tisočletja nikakor ne obsegajo “svetovne zgodovine”. Do nekako 1000 let pred Kristusom poznamo le zgodovino posameznih narodov. V prvih treh “zgodovinskih” tisočletjih so se ljudstva razvijala brez zvez in stikov z ostalim svetom. Ni še bilo mogoče ustvariti “svetovne zgodovine”. Do nje je prišlo tedaj, ko so Asirci v prednji Aziji začeli osvajati sosedenje dežele, ki so jim bile kolikor toliko znane: Medijo, Babilonijo, Kaldejo, Perzijo in tako naprej.
DRUGA PLAT ZVONA
Slovenka, še dekle
NE PIŠEM TEGA TOLIKO V SVOJEM IMENU, čeprav tudi sama čutim, da je potrebno na tisto kaj pripisati. Namreč v aprilski številki MISLI je bil na zadnji strani članek, ki je moške vse preveč povzdignil, ženske pa ponižal. Tako so se izrazile poročene žene, ki so govorile o članku, jaz sem pa slučajno poslušala. Sem jim rekla, da naj napišejo protest, pa se nobena ni za to zavzela. Bojijo se, da bi mož zaslutil, kdo je pisal, potem bi bil ogenj v strehi.
No, jaz sem še dekle, takega strahu nimam, Bojim se pa, da bi dobila takega “dedca”, kot nekatere pravijo, da ga imajo. Ni samo zaradi onega članka, da slišim dosti, kako se godi nekaterim poročenim ženskam, tudi brez tega človek lahko marsikaj sliši, pa tudi vidi, če noče imeti zaprtih oči. Pa sem se namenila, da bom jaz pisala, čeprav ne vsega iz svojih misli, iz doživetja pa še manj. če bo natisnjeno v MISLIH, bom gotovo dala prebrati tistemu moškemu, ki me bo kdaj vprašal, če ga čem poročiti, če bo zameril, bom takoj vedela, koliko je ura, in bom čakala na drugega. Tako sem se zarekla in bom tudi držala.
Žene so se menile nekako takole: Veliko moških je, ki svoje žene nič ne spoštujejo in tudi z njo nič človeško ne ravnajo. Vidi se jim, da so se Poročili samo zato, da imajo pri sebi sužnjo, ki mora skrbeti samo za njihovo ugodnost, potem pa dobro kuhati, pospravljati in delati vse, česar se °n doma ne pritakne. Zmerom jo priganjajo k delu in če ne naredi po njihovem okusu, jo zmerjajo kot psa. Za pameten pogovor nimajo časa, Pa tudi smisla ne. Molči, kdo bo poslušal tvoje traparije, to žena tolikokrat sliši, še to ni gotovo, da ji ne bo z udarcem zaprl ust.
Hudo je za poročene ženske, če ima mož pri sebi svojo mater, ki ga drži “pod diktaturo’’, kot da bi bil še samo njen sinček. Sinova soproga bi 2e znala pokazati in rada bi pokazala, da je “mož gospodar”, pa kako naj, ko je pa mož lutka svoje matere, soproga pa njena in še njegova sužnja.
neumna in prazne glave, če pa pride v družbo drugih žensk, pa kar vpričo svoje žene zna “dvoriti” vsem po vrsti in jim izkazuje svojo prijaznost, ženo pa pusti samo nekje sedeti. Ali naj taki ženi kdo zameri, če postane ljubosumna? So pa spet drugi moški, ki se pred ljudmi delajo na vse mogoče načine ljubeznivi do svoje žene, ko pa sta spet sama, nima zanjo človeškega pogleda. Ali naj tako hinavščino žena mirno požre in ne čuti odpora do takega moža?
V	onem članku je rečeno, da ljubosumna žena včasih moža naravnost prisili, da ji je nezvest. To je že lahko res, pa nič manj, morda še bolj, velja to za marsikakega “dedca”, da ženo prisili k nezvestobi. Da, če človek količkaj pozna okoliščine v mnogih hišah, kjer stanujejo poročeni, dostikrat samo mož in žena, dostikrat mož in žena z otrokom ali otroki, bi prav lahko vseh tistih pet točk v aprilskem članku predelal tako, da bi vse letelo na moškega in bi žensko tako opravičil, kot izgleda, da je članek opravičil dedca.
Nam ženskam ne gre za to, da bi se ne smelo nič zapisati v člankih o naših napakah. Saj vemo, da jih imamo. To pa kar naravnost povemo, da bi bilo pošteno in prav, če bi se več pisalo tudi o napakah zakonskih mož — ali pa tudi že o takih, ki se šele mislijo ženiti. Radovedna sem, če bi se napisali dve knjigi, ki bi ena pisala o napakah moških, druga o napakah žensk, radovedna sem, katera bi bila bolj debela in morda tudi bolj zanimiva.
Ženske se ženemo za enakopravnost z moškimi, to je splošno znano. Ta enakopravnost posega na zelo različna stališča človeškega življenja. Očitajo nam radi, da smo preveč zahtevne. Še ženske same, vsaj nekatere, so zoper to in se iz drugih žensk norčujejo. Jaz se ne bom spuščala v vse te zahteve in poganjanja za enakopravnost, samo to rečem, da naj bomo vsaj “enakopravne” pri razdeljevanju ženskih in moških napak v člankih in spisih v listih in knjigah, pa seveda tudi v listu MISLI. Urednik se bo morda izgovarjal, da je tisti aprilski članek prepisal iz MLADKE in torej on ni kriv. Zakaj pa ni v majski številki od nekje prepisal članka o petih (lahko bi jih bilo 50) napakah zakonskih mož?
PRIPOMBA: Zato ne, ker je čakal, kaj boste ženske na to rekle. Dočakal je in je vesel, da lahko zdaj objavi, ženske in moški (ne vsi in ne vse) imate poleg vseh drugih 50 napak še eno: berete (ne vsi in ne vse!), kritizirate, pero v roke vzeti in kaj napisati — to pa zlepa ne! — Ur.
Ali pa, kako je z ljubosumnostjo poročenih sen? če njen mož do same nima druge besede kot zadirčnost in kvečjemu norčevanje, kako je
June, 1969
^	<~D	ček	etrov
“DOMOBRANSKO POVABILO” je naslov pozivu, ki ga objavlja Svobodna Slovenija v Argentini. Glasi se: “Domobranci in njih gostje iz Slovenske vasi, zbrani na prijateljskem kosilu dne 20. aprila 1969, tretjič najiskreneje vabijo obe bojevniški organizaciji okrog VESTNIKA in TABORA, da začno nemudoma in za vsako ceno delo za skupnost in edinost bojevniške organizacije ali še točneje povedano: ZA ENO SAMO bojevniško organizacijo.”
ZELO PODOBEN POZIV kot na Vestnik in Tabor tu zgoraj, je potreben na naslov GLASU SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE in SIJU SLOVENSKE SVOBODE. Tudi oba imenovana lista izhajata v Argentini v bližini Vestnika in Tabora in predstavljata nepotreben razdor ali “ločitev duhov”, ki so sicer v glavnih življenjskih vprašanjih zelo blizu, v volji iskrenega sodelovanja pa kar zelo daleč. Zares je čudno, da priznane bistre glave v teh časih ekumenizma in dialoga bolj verjamejo v drobljenje, kot v medsebojno povezovanje.
SLOVENSKA OBALA OD ANKARANA preko Kopra do Pirana dela skomine ne samo Italijanom, čujte in strmite — tudi Hrvatom! Radi bi zapisali: Hrvatu, namreč nekemu Karlu Iliču, ki je podpredsednik hrvatskega nacionalističnega gibanja v Kanadi. Ta namreč očita Slovancem, da so si po krivici prilastili 25 km morske obale ob Jadranu, ki da je v resnici hrvaška. Toda ker je Ili--vo obdolžitev objavil frančiškanski list DANICA v Chicagi, ki jo berejo tisoči in tisoči Hrvatov po svetu in — molčijo, bo že treba pustiti, kar smo zapisali: Hrvatom! So pač prehudi nacionalisti in čut pravičnosti jih prerad zapusti. Pomozi jim Bog!
VELIKA VREDNOST DOBREGA TISKA je
tudi v tem, da nas plemeniti in dela boljše. V borbi z življenjem, v skrbi za vsakdanji kruh, smo vsi nujno na isti poti — postajamo trdi. Zavoljo tega delamo svet še ožji in še bolj robat. Pomislimo, kako je po fabrikah. Trd človek udarja ob trdega, kakor da plemenitosti ia svetu sploh več ni . . . človek, ki izgubi odnos do dobre knjige, do tiskane dobre besede sploh, nujno izgublja na človečnosti, njegovi odnosi do soljudi postanejo uradni, mrzli, na soljudi gleda samo še kot na kruhoboree. (Karel Mauser).
PETNAJST LET STAR FANT je imel pred seboj vprašanje ankete: Kaj bi storil, če bi te oče udaril? Pomislil je in zapisal: Vesel bi bil, ker bi vedel, da se oče zanima zame. Bil sin bogataša in oče ni imel časa zanj. — Premišljujejo naj o tem oni starši, ki jih je precej tudi že med nami, kateri zaradi premožnega družinskega stanja nudijo otrokom vse užitke, kar si jih poželijo. Tako ravnanje prinese kmalu bridke sadove. (Anica Kralj).
V	BELI KRIZANTEMI je Ivan Cankar zapisal: “Senco gledajo moje žive oči, luč vidi edino moje srce, ki gleda v prihodnost . . . Današnji čas se mi zdi kakor človek, ki stoji na trhli brvi: ne na tem bregu ni ne na onem, brez moči je in brez zaupanja, omahuje, ves majhen in malodu-šen . . . Najbrž se mu devetkrat povrne moč, kadar stopi na oni breg . . . najbrž. Ali zdaj stoji na trhli brvi”.
O	MITJU RIBIČIČU, novem Titovem “ministrskem predsedniku” za prihodnji dve leti, je neki “najvažnešji dnevnik” v Argentini pisal, da predstavlja liberalni element v Jugoslaviji. V listu je bilo še več takega o Ribičiču, da je bralcem moral postati simpatičen. Tednik “Svobodna Slovenija” v Buenos Airesu je na to reagirala s tem, da je v španskem in slovenskem jeziku obsodila tako neodgovorno poročanje časnikarjev, ki pišejo očitna potvarjanja. Sama je tudi navedla nekaj, dokumentiranih podatkov, ki kažejo Ribičiča v vse drugačni luči, še daleč ne v “liberalni”.
OSEM ŠKOFOV NA KUBI je izdalo skupni pastirski list, ki pozivlje vlade sveta ,posebno ameriške na severu in jugu, naj prenehajo z gospodarsko blokado Kube. Trdijo, da blokada povzroča veliko nepotrebnega pomanjkanja v Castrovi deželi in ovira zelo potreben razvoj. Ali so škofje “sopotniki” komunističnega Castrovega režima? Ali ne vidijo, kako skuša Castro še v druge južnoameriške države uvesti svoj komunizem? Neki tolmači pastirskega lista kubanskih škofov mislijo, da so škofje dali svoje izjave zato, ker je Kuba zaradi blokade od strani svobodnih držav zmerom bolj gospodarsko odvisna od Sovjetije. Te odvisnosti škofje ne vidijo radi. Naravnost tega niso mogli povedati.
NARODNA PRIPOVEDKA O JAKOBU KOVAČU
Poslal Ivan Štrucelj
Slikal Evgen Brajdot
VI.
NASLENJI DAN JE JAKOB odločil, naj za pripravo kosila ostane v gradu Marko, ki naj opoldne dvigne zastavo na stolpu. On in Jure pojdeta na lov, da ne bo vsak dan enako. Ob isti uri kot Prejšnji dan se spet pojavi hudobec in zazija v Marka. Misli, da je isti človek kot včeraj. Ne caka, da bi Marko kaj rekel, pograbi ga z grozan-sko silo in ga pretepa kot snop. Nzadnje ga brcne Pod mizo in odhajaje zažuga.
“Včeraj sem ti zagrozil s smrtjo, če te še enkrat najdem. Danes sem slučajno dobre volje, ne bom ti potrl kosti, če boš pa jutri še tukaj, pri vsem peklu prisežem: po tebi bo!”
Tako je izrekel prisego in šel svojo pot. Marko Je komaj lovil sapo pod mizo od bolečin, vendar Je bil toliko pri sebi, da se mu je posvetilo, kakšen “krč’’ je včeraj držal pod mizo Jureta, kot zdaj njega. Vstati ni mogel, kosila tudi danes ne bo.
Na lovu sta Jakob in Jure ugibala vsak po svoje. Jakob se je čudil, zakaj zastave na stolpu ni, Jureta je skrbelo, če je tudi Marka obiskal vrag. Končno se odločita in se vrneta v grad. Najdeta Marka pod mizo, vsega trdega od bolečin. Kaj se je spet zgodilo, začuden popraša Jakob.
“Žlica mi je padla pod mizo, hotel sem jo pobrati, zagrabil me je strahoten krč.”
Jakobu ni šlo v glavo, zakaj naj bi krč takole vsakega grabil, ki je določen, da pripravi kosilo. Juretu pomaga, da spravi Marka spod mize, ne reče pa nič. Šele preden se spravijo k počitku, pove svojo odločitev:
“Jutri pa vidva na lov, bom jaz stražil grad in kuhal kosilo.’’
Tako je tudi bilo.
“VREDNOTE’’
Slovenska kulturna akcija v Argentitni je ko-
.............nec leta 1968 izdala PETO knjigo zbornika z ime-
ij	0	nom Vrednote. Uredil jo je Ruda Jurčec. Do	nas
1	SLOVENCI V SYDNEYU
i	Pet pisateljev je prispevalo članke:
S	♦
r<	V	v
s*<	y	Jože Velikonja:	Sodobna politična geografija
g	VAŠ	ROJAK	in slovenska politična stvarnost.
$	s
JV	•*;	Vekoslav Bučar:	Zagoriče (vas na Koroškem)
REGISTRIRAN TAX AGENT	$	~ Zadnji °Stanek Trubarjevih protestantov,
jij	!♦;	Srečko Baraga:	Odnos Slovencev do Jugosla-
i*;	vam lahko pripravi	!♦!	v'Je-
A	'	'	•	v r v
:*<	Vinko Brumen: Neše občestvo.
$	“INCOME	TAX	RETURN”	^
[♦j	Tine Debeljak: Doneski k Levstikovemu	Marti-
t<	nu Krpanu.
v	v
»s
>♦(	Posvetujte	se	z	ekspertom,	!♦;	Vsi članki so stvarno utemeljeni in vredni
j*|	prihranite si denar.	H	branja ter razmišljanja. Z literarnega vidika je
J	zelo zanimiv Debeljakov prispevek.
...
A ergilij FERFOLJA, tel. 82-4737 -Ji	Ta zvezek VREDNOT je izšel kot izredno izit!	S	danje in predstavlja 67. knjigo dosedaj izišlih	pri
5[	S.K.A. Stane $3 in se naroča na	naslov: S.K.A.,
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina.
ANGEL SMRTI
Iz Slovenske
w
Duhovniške Pisarne n.s.vv.
66 Gordon St., Paddington, N.S.W. 2021 Tel. za p. Valerijana: 31-3655
Službe božje
Nedelja 22. junija (četrta v mesecu):
Sydney (St. Patrick) ob 10:30 Villawood (Gurney Rd.) ob 10:15
Nedelja 29. junija (peta v mesecu)
Leichhardt (sv. Jožef) ob 10:30 HAMILTON (S. Heart) ob 6. zvečer
Nedelja 6. julija (prva) :
Blacktown (stara cerkev) ob 10:30 Croydon Park (sv. Janez) ob 10:30
Nedelja 13. julija (druga)
Sydney (St. Patrick) ob 10:30 WOLLONGONG (St. Francis H.) ob 4.45 pop.
K MOLITVAM ZA DOMOVINO
V	petek 23. maja zvečer se je rojak Jože Žlogar s svojo ženo Barbaro vračal od dela, ko ga je nedaleč pred njegovo hišo v Sutherland-u povozil atvomobil. Jože je prejel hude poškodbe na glavi in jim je še isti večer podlegel v Sutherland District Hospital-u. Vozač avtomobila je pobegnil s pozorišča nesreče in se šele Čez nekaj dni javil oblastem.
Jože je bil star komaj 29 let. Rodil se je v Bu-šinji vasi pri Metliki. Tam ima starše, brata in sestro. Druga sestra, Marija, poročena Bossi, živi v Stanmoru (Sydney). Stric Franc Žlogar že precej let v Footscrayu, Victorija.
Jože je bil v Avstraliji okrog tri leta. Tik pred odhodom iz Nemčije se je poročil z Barbaro Ci-ban. V Sutherlandu sta si pred nekaj meseci kupila hišo.
Pogrebna maša je bila opravljena v cerkvi sv. Ivane Arške, Haberfield. Nato smo rajnika položili k večnemu počitku na Rookwood pokopališču.
—	R.I.P.
MORAMO SPET POVEDATI
Krožek Slomšek-Baraga spet vabi k molitvi za domovino Slovenijo v nedeljo 22. junija po sv. maši pri sv. Patricku, Sydney.
Mesec junij je posvečen posebnemu češčenju presv. Srca Jezusovega. Petek 13. junija prinaša lepi praznik presv. Srca. Zato nas ves mesec spominja milosti, ki nam iz tega božjega Srca pritekajo. Naša rojstna domovina se je od nekdaj odlikovala v tej pobožnosti. Prvi petki vsakega meseca so bili mnogim redni prazniki. Tudi danes se tega še zvesto držijo. Pridružujmo se rojakom doma v iskreni molitvi za blagor domovine.
Rajni dr. Odar je zapisal: “Visoka naravna dobrina sta domovina in ljubezen do nje. Za naravne dobrine pa katoličani Boga prosimo in molimo. Zato moramo Slovenci moliti tudi za domovino. če je bila naša domovina kdaj potrebna posebne božje pomoči, je gotovo danes.”
Komu? — Tistim, ki hodite k maši, vsaj kolikor toliko, vsaj tu pa tam kakšno nedeljo ali praznik. Posebej tistim, ki gredo, kadar pač gredo, samo k slovenski maši. Morda bo branje teh vrstic koristilo celo takim, ki k maši sploh ne gredo, odkar so v tujini.
Povedati — kaj? — Ne ravnate prav, če greste k maši samo takrat, kadar in kjer mašuje slovenski duhovnik. Zlasti če ste v Avstraliji že 10 ali več let, ne ravnate prav, ako še vedno ostajate od “avstralskih” maš z izgovorom, da ne razumete.
Kristus ni rekel: “To delajte v moj spomin, pa samo v svojem materinskem jeziku”. Saj pa maša tudi ni samo beseda ali molitev z besedo, je predvsem dejanje — daritev. Jezik pri tem ni glavno.
Cerkev ne pravi: Bodi pri sv. maši, kadar »e opravlja v tvojem jeziku. Ne, vsak jezik je enako dober za vsakega katoličana, če mašnega jezika ne razumeš, čeprav drugače že znaš kar dobro angleško — kdo je kriv? Tisti, ki še v vseh teh letih ni potrudil, da bi ga razumel. In to si — ti.
Slovenski duhovniki smo v Avstraliji, da naredimo za vas most od slovenskih maš do angleških. Nismo tu zato, da napravljamo med njimi — prepad! To vam moramo povedati, sicer bomo dajali odgovor za svoj molk.
SLOMŠKU NA BARAGU - BOLJ UGLAJENA POT?
Urednik
OB NAVDUŠENJU ZA BEATFIKACIJO obeh naših slovenskih apostolov kaj hitro začutimo mrzel poliv, ko se spomnimo, kako ogromne so zahte-ve kanonskega prava za razglašanje svetnikov in blaženih. Najprej temeljite in včasih dolgoletne Preiskave v škofiji smrti, potem prenos v Rim in tam spet vse od kraja. Poleg drugih zahtev so ogromne tudi denarne. Če ne vedno, pa vsaj pogosto.
Nedavno je papež Pavel izdal neka navodila, da se morajo procesi skrajšati in postati bolj preprosti. Nismo še dobili pred oči celotnega odloka, Poročila pravijo, da naj se odpravi ločitev škofijskega in rimskega postopka, oba naj se zlijeta v eno. To vsekakor pomeni veliko olajšanje v delu za beatifikacije svetniških kandidatov.
Zdi se, da je nova papeževa odločba odziv na to, kar se je sprožilo že na drugem vatikanskem koncilu pred nekaj leti. O tem izvedenec dr. A. Strle v predgovoru knjige LETO SVETNIKOV takole piše:
“Običajenn beatifikacijski in kanonizacijski Postopek je silno natančen in zahteva velikansko delo. In vendar bi bilo za versko življenje zelo vaŽno, če bi bil kak zares visoko svetniško živeč vernik prav kmalu od Cerkve postavljen na svetilnik. Zdaj pride do razglasitve mnogokrat šele P° več desetletjih ali celo stoletjih, odkar je bil Proces uveden.
“Zato so na 2. vatikanskem koncilu in tudi Po njem nastopili s predlogi, naj bi bilo dano do-v°ljenje, da razglasitev za blaženega lahko izvedejo tudi škofovske konference ali nacionalne sinode škofov. Z njo bi bilo dano dovoljenje, da se snie božjemu služabniku izkazovati javno češčenje v območju, za katero je škofovska konferenca ali sjnoda pristojna; druge škofovske konference ali sinode pa bi mogle dovoljenje za javno češčenje Rženega raztegniti tudi na svoje pokrajine. Ka-
0	velik pomen bi imelo na primer za nas Slo-vence, če bi bila čimprej razglašena za blažena 'n za svetnika Anton M. Slomšek in Friderik Baraga!” ___
Tako torej stoji zapisano na omenjenem me-u- Zdi se, da je papež že napeljal stvari v to
smer. če bo ta način prišel v prakso, bodo Slomška lahko razglasili za blaženega kar škofje v Jugoslaviji, če ne morda celo samo slovenski škofje. Baraga bodo tako razglasili pač ameriški škofje, ker je umrl v Ameriki, Slovenci po vsem svetu pa ne bomo zamudili niti trenutka, da bi ga prevzeli od njih.
Morda k napisu nad tem člankom niti ni bilo treba postaviti vprašaja . . . Bomo gotovo kmalu še kaj več zvedeli.
Prav v isto smer kažejo tudi najnovejša papeževa navodila v zadevi liturgičnega koledarja. Poudariti hoče, da so svetniki, ki imajo velik pomen za ves verni svet, pa so drogi, ki imajo večji pomen le za nekatere kraje in čase. Izločitev nekaterih “starih” svetnikov iz liturgičnega koledarja je povzročila ponekod dosti negodovanja, pa največkrat le zato, ker niso skušali stvari do konca razometi.
Tudi o tem je že nekaj zapisal dr. A. Strle na omenjenem mestu:
“Od 77 'svetnikov, kolikor sta jih razglasila oba zadnja Pija in Janez XXIII, imajo res velik pomen za celotno Cerkev Terezija Deteta Jezusa, Don Boško, župnik Janez Arški, Marija Goretti, Ludovik Montfort in Pij X. Drugi kanoniziranci imajo večji pomen za pokrajine ali za redove, v katerih so živeli in delovali”.
Vse to lahko rečemo tudi o “starih” svetnikih, ki so sicer “od nekdaj” v koledarjih in se omenjajo v mašnih molitvah. Jih je pa tudi zares preveč, da bi o njih kdo vedel vse, kar ve o njih zgodovina ali vsaj legenda. Zato je odslej prepuščeno pokrajinam, da škofje s pristankom ljudstva obdrže v liturgičnem koledarju kraja tiste svetnike, ki so jim bližji po času in kraju, morda tudi po krvi, ostale pa prepustijo večjemu češčen-ju drugod. Posamenemu verniku pa itak niti papež niti škof ne branita, da si izvoli za posebnega nebeškega zavetnika tistega svetnika, ki ga sam hoče, pa naj bo zapisan v liturgičnem koledarju ali pa ne.
Tudi ta nova ureditev liturgičnega koledarja po vsem videzu gladi pot “na svetilnik” našima škofoma Slomšku in Baragu. Bog daj!
NEW SOUTH WALES	pa se je takoj primešala	slovenskim besedam —
francoščina. Zdaj sva se le spet ojunačili in obe-
Marrickvillle. — Lepe spomine mi je obudil	tava, da bo za naprej bolje, pa tudi kaj bolj za-
list DRUŽINA, ki tudi k nam prihaja iz Ljubija-	nimivega bova napisali. Za danes naj le še to po-
ne, ko je tako lepo spregovoril o BOGKOVEM	veva, da zelo občudujeva gospodični Anico in
KOTU. Ali še vemo, kaj je Bogkov kot? Mislim,	Drago, ki tako skrbita, da bo Kotiček ostal pri
da sem ga videl samo v eni hiši naših rojakov, od-	življenju. Vedno sva radi prebirali Kotiček, pa tudi
kar sem v tujini. Ko sem bil še doma, je bil Bog-	še kaj drugega v listu MISLI. Zdaj pa vsem lep
kov kot skoraj v vseh slovenskih domovih, vsaj	pozdrav, Kotičkarjem in obema gospodičnama pa
kmečkih. Pri nas, to je v moji rojstni hiši, sta stala	še posebej. — Kristina in Avica Aster - Stater.
v Bogkovem kotu kip Srca Jezusovega in kip Lur-
ške Mater božje. Ta Marijin kip je bil darovan mo-	Point	Piper.	— Oglasil se je rojak Stanko As-
ji pokojni materi, dobili so ga od svojega očeta	ter-Stater iz Blacktowna in potožil, da so uredni-
za poročni dar. Kraljeval je v naši hiši in mislim,	kovo objavo v prejšnji številki mnogi napak razu-
da še kraljuje, bil je priča vseh veselih in žalost-	meli. Bralo se je namreč tako, kakor da bi bil
nih dogodkov v družini. Bogkov kot nam je bil	Stanko svoje prejšnje ime spremenil prav zaradi
osrčje, kjer smo se zbirali večer za večerom k	politične kandidature. Toda to ne odgovarja resni*
molitvi rožnega venca. Kip Srca Jezusovega smo	ci. Ko je ime spremenil, še ni imel prav nič slut-
izgubili tisti dan, ko so rdeči zaklali mojega brata.	nje, da bi kdaj nastopal kot kandidat pri politič-
Ne vem več, kako je prišlo do tega, da je padel	nih volitvah. Zakaj je ime spremenil, je razložil
dol in se razbil. Morda je bil veter ali kaj. Vem	v posebnem pismu na naslov MISLI, ki pa iz ne-
pa, da je bilo tisti dan. Tako je ostal v Bogko-	znanega vzroka ni prišlo v roke uredniku. Stanko
vem kotu le kip Matere božje, vsaj do mojega	pravi, da bo za julijsko številko na novo napisal,
odhoda od doma. DRUŽINA navaja iz opisa Bog-	kar bi imelo iziti v pričujoči številki. Urednik pa
kovega kota po besedah pisatelja Emilijana Cevca,	obžaluje, ako je res kdo njegovo pisanje v majski
da je tam predvsem križ, podoba Žalostne M.B.,	številki napačno razumel. Ni se zavedal, da bi se
sv. Florijan in podoba zadnje večerje. Gotovo v	to moglo zgoditi. — P. Bernard, urednik,
moderne hiše ne spada taka zbirka slik in podob, kot jo kaže slika v družini iz starih časov in
se jih tudi sami še spominjamo. Vsaj križ, saj je 'p	SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY
lahko moderno izdelan, pa prav gotovo spada v $	*"	$
vsako verno slovensko družino,	pa	naj bo	doma	>;	vabi	na
v
ali V tujini. — Peter Bizjan.	v
jjj	KRESOVANJE	f
Blacktown. — Po dolgem času sva tudi medve	...	„	H
spet prijeli za pero in pošiljava dopis v MISLI. :♦!	v s°k°to 28. junija ob 8h zvečer	*
Morda bi morali pisati v Kotiček, pa ko imava J	MA SONIC HALL, GUILDFORD
ravno danes že 16. rojstni dan, sva menda za Ko-	fCorner	Calliope & Kale Sts.)
tiček že prestari. Bilo je pred leti, ko sva ravno	Po8trežba:	Klobase, krvavice, kisla repa, ijj
medve s sestro Slavico predlagali Kotiček v MI- voda in kava Kar
je močnejšega, naj pride
SLIH in p. urednik ga je res ustanovil. Seveda je J	z	vami	$
pričakoval, da bomo me zmerom pisale vanj, pa ><	Zelo	bogat	,re£0i0v	ijj
smo ga zelo razočarale. Moramo priznati svojo
krivdo, nekaj je pa tudi kriva velika zaposlenost.	Za	odbor:	A. Vodopivec, tajnica
Sva namreč v četrti gimnaziji	in	je res	veliko	!♦!	j|š
učenja in domačih nalog. Saj včasih je katera od-	Vstopnina	$ 3.	j»;
naju že držala pero v roki za pisanje v naš list,
VICTORIA
Melbourne. — Ja če bi Sydneyčanka Hedviga vedela in videla, kaj vse se godi tam v Kew, ne bi tako hvalila p. Bazilija in vse “mravljišče’’ okoli njega. Le spomnite se na Irak ali Iran, saj ne vem več, kje je bilo, da so obešali pred vso javnostjo nedolžne in jih puščali obešene, da so jih množice lahko videle dolge dni. Se mi zdi, da je ves svet obsojal to tiranijo. Brez sodbe, brez dokazane krivde, kar obesiti jih! Sydneyčanka Hedviga, ki je s takim navdušenjem pisala v prejšnji številki o Sloveniji v Kew, najbrž ne verjame, da se take reči godijo tudi v Kew. Brez vsake sodbe in brez očitka kakšne krivde je dal p. Bazilij obesiti tri čisto nedolžne, pa zbral je okoli sebe množico ljudi, ki so pripravljeni vse narediti, kakor on hoče, pa so gledali in odobravali obešanje nedolžnih. Tudi v Kew so jih pustili obešene, niso jih vzeli dol in jih pokopali, kot bi se za krščene spodobilo. Res je težko verjeti, da je P. Bazilij tak tiran, pa da je zraven njega še toliko drugih tiranov, ki so brez srca in brez usmiljenja do nedolžnih. Jaz sem bil v Kew en teden Po tistem krutem dogodku, pa lahko pričam, da so obešenjaki še vedno bili obešeni, in potem nisem nič slišal, da bi jih bili dol vzeli, čisto nedolžne in nobenemu nobene krivice želeče — zvonove. — Pričevalec.
Kew. — Bral sem članek v Mislih o “živem mravljišču v Kew” izpod peresa gospe Hedvige Stankovič, ki nas je nedavno obiskala. Res menda tako nekako doživlja svoj obisk več ali manj vsakdo, ki je prvič med nami. Zna ceniti, česar Mel-bournčani ne znamo, ker imamo vsak dan. Prav kot smo doma svoj čas znali ceniti bel kruhek, sadje in meso, tu v Avstraliji “pa ne diši tako |epo’> vse to. Seveda ne, ko je sleherni dan na mizi Jn vsega preveč . . .
Moram ob tej priliki povedati, da sem nedavno obiskal slovenski griček, ki so ga kupili sydneyski Slovenci. Že v prvih trenutkih obiska mi je pri-rastel k srcu. Čestitam Akciji za dom Slovenskega društva Sydney, saj lepše nabranega denarja ne bi mogli naložiti. O, tudi Sydneyčani se imate s čim Postaviti pred melbournskimi obiskovalci.
Ni še dosti v javnosti, da adelaidski Slovenci zidajo svoj Dom. Delo kar lepo napreduje. Žal mi Je samo, da dvorani niso predvidevali odra, upam Pa, da bi se z malo spremembo v gradnji temu dalo odpomoči. Vsekakor tudi adelaidski rojaki zaslužijo čestitke. Enako Canberrčani, ki menda tudi
niso daleč od lastne strehe. Geelongski rojaki imajo že dolgo kupljeno zemljo, z dobro voljo bi lahko začeli misliti na gradnjo. Tudi Brisbane misli na lastno središče. — Tako je marsikje kaj pokazati, ne le v Melbournu, kjer “nam vse te stvari kar Miklavž nosi”, kakor nas rad podraži p. urednik . . .
Zadnji Vestnik melbournskega društva me je prijetno presenetil v novi tiskani obliki .Res bom pogrešal večbarvnih platnic, ki sem jih vselej z užitkom občudoval, a tiskani Vestnik je le napredek in res čedno delo.
Slovensko društvo je o priliki materinske proslave našim sestram poklonilo za njih trud z mladino električne odeje, za kar naj mu bo na tem mestu v imenu sester izrečena topla zahvala. (Električno topla? — Ur.) — P. Bazilij.
“KVINTET BLED”
Kew, Vic. 3101
Iščemo slovenskega fanta, ki bi se nam pridružil z igranjem trobente. Naj se nam javi na naslov:
«
Ivan Petelin, 29 Fernhurst Grove, Kew, 3101.
Tel. od 7h zvečer: 86-8136
SOUTH AUSTRALIA
Port Lincoln. — To moje pisanje je namenjeno mojim staršem v Trstu. Lansko leto sem bila pri njih na obisku in sem imela s seboj naš list MISLI. Tata jih je zelo rad čital in iz njih spoznaval, kako se imamo v Avstraliji. Odločila sem se, da list naročim za moje v Trstu in sem to tudi že napravila. Tako, dragi tata in ljuba mama, bosta odslej dobivala list vsak mesec in še bolj spoznavala, kaj mislimo in počnemo mi v Avstraliji, želim vama veselo branje in vama kar s temi vrsticami v tisku pošiljam najlepši pozdrav skupno z Brankom in Henrikom. Imejte se dobro! — Roža Franco.
Dr. J. KOCE
i	i
S	O P.0. BOX 670, PEKTH, W.A. 6001.	S
<♦<
$	TELEFON 87-3854	t
;;	|
;J;	1.	PRISTNO ŠTAJERSKO BUČNO OLJE najboljše kakovo*ti lahko dobite:
'£	a) v Sydneyu pri g. R. Olipu, 65 Concur St., Woollahra, N.S.W.
:f:	b) v Brisbanu pri g. J. Primožiču, 39 Dickenson St., Carina, Qld.	$
!:!	%
KO BOSTE NAŠE CENE PRIMERJALI S CENAMI DRUGIH FIRM, BOSTE PRAV	h
'$	*
J	HITRO UGOTOVILI, DA SO NAŠE CENE NAJUGODNEJŠE. TOREJ ZAKAJ NE NA-	S
h
£	ROČATI BUČNO OLJE PRI NAS?	v
i ...	.	i
>1	2.	Darilne pošiljke (pakete) izvršujemo hitro in solidno. Preskrbimo pravilne prevode do-	J
kumentov. Pri nas lahko naročite vozne karte vseh vrst.	!♦<
I	I
i	ZASTOPNIK za N.S.W. Mr. R. OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, N.S.W. Tel. 32-4806 >; ZASTOPNIK za VIC.: Mr«. M. PERSIC, 704 Inkerman Rd. Caulfield, VIC. Tel. 50-5391.
i ..............................................................   .	J
PO ŠPORTNEM SVETU
V Mariboru je bil 8. maja teniški dvoboj za Davisov pokal med Jugoslavijo in Francijo. Tekme med obema ekipama so bile precej izenačene, vendar je Jugoslaviji uspelo premagati Francijo s 3:2. Igrali so za Jugoslavijo Franulovič, špear in Jovanovič, rezervi sta bila Zagrepčana Ivančij in Štolrer, ekipo je treniral profesionalni igralec Nikola Pilič.
V Kranju je bil 4. maja končan tridnevni mladinski turnir v vaterpolu. Prvo mesto je zasedla ekipa kranjskega Triglava pred moštvi Jadrana in Mornarja iz Splita, pred Mladostjo iz Zagreba in Partizanom iz Beograda.
V Long Beachu v Kaliforniji je bilo sredi aprila pod pokroviteljstvom ameriške telovadne zveze tekmovanje za svetovni pokal. Tekmovalcev pa je bilo letos iz Evrope bolj malo, ker so se povsod pripravljali za evropsko prvenstvo, ki je te dni v Varšavi. Poleg domačinov so nastopili še dva Japonca, Slovenec Cerar in Finec Nissenen, ki so se v istem vrstnem redu tudi uvrstili v končni klasifikaciji.
Pri damah je zasedla 4. mesto tudi znana ju* goslavanska telovadna reprezentantka Sljepica, ki pa živi sedaj v Torontu v Kanadi.
V	drugi jugooslovanski — zahodni — košar-karski ligi so začeli s tekmovanjem konec aprila; v tej ligi igrajo slovenski klubi Maribor 66, ki trenutno vodi na lestvici, Domžale, Slovan iz LjublJ8' ne in Lesonit iz Ilirske Bistrice.
Na redni skupščini Planinske zveze Slovenye so sklenili, naj bo odslej ‘Dan slovenskih planincev” vsako drugo nedeljo v septembru. Pripravil* bodo 3. jugoslovansko odpravo na Himalajo in prvo odpravo na Karakorum.
PONOVITE NAROČNINO!
TURISTIČNA AGENCIJA
245 Gertrude St., Fitzroy, Vic. 3065	—	Lastnik:
Priporočamo se za potovanja v Slovenijo po naj nižjih cenah, potne liste, vize in druge dokumente.
Pripravljamo za vsak mesec skupinska potovanja v Slovenijo
Pipite, telefonirajte ali pridite osebno.
Priporočite nas svojim prijateljem.
Ako živite daleč od nas, vam vse uredimo po pošti.
P U T N I K ima zvezo z vsemi kraji v Jugoslaviji.
P U T N I K je edina samostojna agencija v Avstraliji.
Odprto imamo vsak dan od 9. dop. do 6. pop. Ob sobotah od 9. do 12, ob nedeljah od 10. dop. do 2. pop.
URADNIKI: Mr. P. Nikolich, Miss Nada Nakovoj,
Miss L. Koren, Mr. R. Manevski.
PAUL NIKOLICH
Urejujemo vse potniške zadeve:
druge kraje v Jugoslaviji
Informacije po tlefonu 419-1584. Po urah 415-978 ali 44-6733.
Nevestam posojamo brezplačno nove poročne obleke.
PHOTO STUDIO
VARDAR
108 Gertrude Street
Fitzroy, Melbourne, Vic. (Blizu je Exhibition‘ Building)
Se priporoča rojakom za naročanje fotografij vseh vrst.
Odprto vsak dan od 9. do 1. in od 3. do 6. ure pop.
Ob sobotah in nedeljah od 9.-7.
Dogovorite se za čas preko telefona: 41-5978. Izven ur: 44-6733
Lastnik: P. NIKOLICH
KONJSKE DIRKE
V AVSTRALSKI SVOBODI
Mira Mar
“VSE IZMEČE ZA KONJE’’, slišimo večkrat o tem ali onem Avstralcu, pa naj bo “pravi” Avstralec ali pa eden “novih’’. Če slišijo take besede nekje v Sloveniji, ne razumejo, kaj hočejo reči. Mislijo, da je reja konj v Avstraliji še vedno do-bičkanosna, čeprav v resnici ni videti konja v tej deželi na cesti, samo pri konjskh dirkah še vidiš to lepo žival.
Tudi ni veliko znano, da se konjske dirke v Avstraliji ne vršijo samo na posebno prirejenih dirkališčih za denar, ampak tudi v Snowy planinah popolnoma zastonj. Pravijo, da je še danes okoli 2,500 divjih konj tam gori, pred leti jih je pa bilo še mnogo več. Dirkajo po hribih in dolinah z velikim zadovoljstvom in uživajo svobodo, kakoršne ljudje ne poznamo. Ljudem se ne razkazujejo radi, umikajo se jim v goščo ali med skale, nevarni niso ne ljudem ne živalim. Vendar jim po pravici pravimo “divji” konji, ker je že več rodov prišlo na svet v planinah in nimajo pojma o sorodnikih, ki spadajo pod lepo ime: koristne domače živali.
Ti avstralski konji niso “divji” v tistem smislu, kot ostala divjačina. Podivjani so. Podobno kot “dingo” psi. Ti konji so dobili ime “brumby” in “brumbies’’ za množino. Pred kakimi sto leti so avstralski kmetje poleg ovc in goveje živine redili tudi cele črede konj, ki so se pasle po obširnih planjavah. Od tam so konji uhajali v svobodo in “podivjali”. Brala sem, da se držijo na ozemlju kakih milijon akrov v hribih med NSW. in VIC. So zelo različnih pasem in barv. Kako se preživljajo?
Zelo zgodaj zjutraj gredo na pašo in se je napasejo za ves dan. Zjutraj menda zato, ker je takrat trava rosna in sočna, pa tudi zato, ker zgodaj zjutraj se še ni bati v bližini človeških obiskovalcev, ki jih konji ne marajo. Pozimi včasih močno stradajo. Pred kakimi desetimi leti je zima s snegom trajala dolgo v spomlad, na tisoče “brumbov’’ je poginilo in njihove kosti so še danes vidno nakopičene po grapah. Ti konji so se tudi naučili dobivati hrano in pijačo iz gozdnih dreves. Odtrgajo lubje in ližejo sok, ki ga drevesna debla izločajo.
V	gorah živi s konji skupaj še druga divjačina, tudi podivjani psi. Vendar se od te strani konjem ni treba bati napadov. Le tu pa tam ne zgodi, da
POZORl
3
POZOR!	$
:♦!
Preden kupite poltrone, divane ali “cou- A che’’, pridite k nam ogledati si kvaliteto in nizke cene.
Izdelujemo jih sami, zato so naše cene	:J
za 50% odstotkev nižje kot drugod.	!*■
VIKTOR ŠTOLFA	jjj
562 High Street, Thornbury, Vic. 3071	jjj
Tel. 44-7380	J
S
Seveda se bomo pomenili po slovensko	jj;
SLOVENSKI MIZAR
JANEZ GODINA
28 Taylor Rd., Albion Park, NSW 2527 TEL.: Albion Park 209
se priporoča za vsa mizarska in tesarska dela pri gradnji novih hiš. Tudi oskrbi popravila pri starih hišah.
Cene zares nizke. Vsa dela garantirana.
8
1
1
>:
%
g
dingi naskočijo oslabelega konja in si ga privoščij0 za pojedino.
Pa tudi ljudje so tem konjem vedno manj ne-varni. Pred leti so jih še lovili in jih s silo udomačili, jih naučili voziti in podobno, nato so prodajali raznim kupcem. Takrat se je še izplačalo« v dobi avtomobilov pa komaj še kdo reče po Fin*' garjevo: Konjička bom kupil ... Le bolj za za' bavo in raziskovanje se včasih kakšni Avstralk spravijo nad te konje in dirkajo z njimi čez hribe in dole. To so dirke, o katerih ne bo nihče rekel-Vse izmeče za konje . . .
PONOVITE NAROČNINO!
::
:.s
3
i}
S
a
s.:
::
::
SLOVENSKE PLOŠČE KNJIGE _ SLOVARJI — MUZIKALNI INŠTRUMENTI
UNIVERSAL RECORD CO.
205 Gertrude St., Fitzrojr, VIC. 3065	$
Tram 88, 89, 90 iz Bourke St. do postaje 13. j-j
g
Kataloge in naročbe pošiljamo s pošto H tj POSLUŠAJTE NAŠO RADIJSKO EMISIJO g ob ponedeljkih 9.07 zvečer na 3 XY — Mel- § bourne, val 1420. v	$
«
A	A
>:
i
i
št
STANISLAV FRANK
74 Rosewater Terrace, Ottoway, S.A. 5013
LICENSED LAND AGENT:
Posreduje pri nakupu in prodaji zemljišč in hiš.
DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduje.
SERVICE ZA LISTINE: napravi vam razne dokumente pooblastila, testamente itd.
ROJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na nas v teh zadevah!
Tel. 42777	Tel.	42777
PRIMBEE AUTO SMASH
Lastnika
SLAVKO IN MILENA VAVPOTIČ
Priporočata se rojakom v Wollongongu »n okolici za popravila avtomobilskih karoserij.
Vsa popravila solidna in po zmernih cenah Vozila so lahko zavarovana ali nezavarovana
2 Shellharbour Rd., Primbee, N.S.W.
TEL.: 42 — 784
$ ♦♦ M :: ♦> § ♦♦ M ♦♦ :: ♦« *• tt
91 M
::
::
>:
>:
>;
>:
>.
::
it
::
::
n
::
::
t.t
::
::
ti
K*
AVTOKLEPARSKO PODJETJE |
IVAN ŽIŽEK
GRANVILLE SMASH REP AIR
10 Rawson Rd.
Guildford, N.S.W.
Tel. 632-4433
Delo opravi v sporazumu z zavarovalnico ali po osebnem dogovoru s stranko.
Ponoči in podnevi "Towing Serriee”
Izučeni avtokleparji lahko dobijo delo Tel.: 632-4433 — 632-0349
is
I
::
s.:
s.:
8
H
::
s:
S
s.t
s.:
3
I
I
!
Tito in Kardelj sta se peljala na Gorenjsko mimo Brezij. Videla sta množico romarjev. Kardelj vzdihne: Kaj naj vendar storim, da se bo ta reč nehala? — Tito odvrne; Veš kaj, kar svojo sliko obesi v cerkev, pa stavim, da ne bo nikogar več blizu.
♦„
s
>;
»
SLOVENSKA MESNICA ZA WOLLONGONG ITD.
TONE IN REINHILD OBERMAN
20 Lagoon St., Barrack Point, NSW.
Priporočava rojakom vsakovrstne mesne izdelke: kranjske klobase, ogrske salame, slanino, sveže in' prekajeno meso, šunke itd. Vse po najboljšem okusu in najnižjih cenah.
Razumemo vse jezik« okoliških ljudi. Obiščite nas in opozorite na nas vse svoja prijatelje!
>■
>;
>:
>:
>;
>;
i
>:
•*••• «w»*» »*«»«»«• •• • * •• «• ••• »***»«** ♦* ♦♦ ♦♦ »* *♦ ♦* *♦ ♦♦ ♦♦ ** ** ♦♦ •• ♦♦ •
t?
ELEKTRIČNI KONTRACTOR
ANGEL BATIČ
54 Payton St., Canley Vale, NSW.
se priporoča za vse hišne, industrijske in trgovske električne inštalacije
§ Prav lahko sprejema popravila vseh :]t električnih gospodinjskih in drugih strojev: likalnikov, grelcev, ventilatorjev, hladilnikov |	in	podobno.
b	Vsako	delo	opravljeno	v zadovoljstvo
g	in po zmernih cenah.
%	TELEFON: 72 — 7335
I
!
J®
»
3
1
I
I
|
1
::
:.t
::
I
g
a
s:
::
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ m »♦♦♦*;;
GLAVNI AGENT ZA FIRMO “PUTNIK”
OLYMPIC EXPRESS
110 A Bathurst St., Sydney, 2000 Tel: 61-7121 ali 26-2191
PODRUŽNICA:
253 Elizabeth St., Sydney Tel: 26-1134
★ Urejuje rezervacije za potovanje po • ■ morju in zraku
★ Nudi možnost dolgoročnega odplače-vanja na nizek depozit
★ Izpolnuje obrazce za sklepanje zako- •• na, razne prošnje in tako dalje.
★ Ima na ponudbo zastopnika, ki vas lahko obišče in vam pomaga v raznih pro- ; blemih.
OBRAČAJTE SE NA NAS!
Gospod Modrijan je prišel iz gostilne in se moč no opotekal po cesti. Srečal ga je gospod Praznik in ga nekaj časa opazoval, čez čas mu je rekel: čudno, čudno! Z vami mora biti nekaj narobe. Meni gre vino v glavo, vam pa v noge.
Gospod Modrijan se je ustavil in se zlobno nasmejal. Veste, je rekel onemu, ta stvar je pac taka. Vino ne sili tja, kjer ni prostora. Hitro naj' de pot tja, kjer je kaj praznega. Jaz se prav nic ne čudim, da ga vi dobivate v glavo.
>;
>:
>:
>:
£
I
NAJCENEJSE POTOVANJE
Z ladjo: MELBOURNE — GENOVA
(izven sezone) $ 350.00 Z letalom: skupine AVSTRALIJA — RIM
—	AVSTRALIJA $ 781.00 Z letalom: skupine AVSTRALIJA —
LJUBLJANA — AVSTRALIJA $ 798.90
SREDI APRILA 1969
polet okoli sveta preko Amerike od $ 783 naprej
Videli bomo: Wellington — Tahiti — Balboa-Cristobal (Panama) — NEW YORK
—	Southampton — Rotterdam — Bremenha-ven — London — Belgijo — Luxemburg — Italijo — Švico — Avstrijo — Nemčijo — Francijo.
Za podrobne informacije in tiskovine:
A L M A POTNIŠKO PODJETJE
330 Little Collins Street (vogal Elizabeth St., Melbourne 3000. Telefon: 63-4001 & 63-4002