Iflfl 0^ fošttii. PRIM *k «41"^““ Cena 200 lir .v^V^ -- nOV * DNEVNIK Lelo XXXIV. Št. 106 (10.018) TRST, sobola, 6. maja 1978 ^IMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od o. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TUDI PO DEVETEM SPOROČILU UGRABITELJEV MNOGO DVOMOV O USODI PREDSEDNIKA KD Brigadisti napovedali usmrtitev Alda Mora Kot prejšnje, so tudi zadnji komunike našli v štirih različnih mestih - Teroristi jemljejo na znanje, da je bila njihova zahteva po izmenjavi Mora s 13 apolitičnimi jetniki» zavrnjena RIM — Po desetih dneh premora so se rdeči brigadisti spet oglasili z objavo 9. komunikeja svoje teroristične organizacije. Tudi tokrat so kopije svojega sporočila pustili v štirih različnih italijanskih mestih: Rimu, Milami, Genovi in Turinu, potem ko so o komunikeju obvestili uredništva nekaterih dnevnikov. O avtentičnosti 9. komunikeja, kot kaže, ne more biti dvomov, saj je napisan v istem blodečem slogu in z istim pisalnim strojem IBM kot dosedanji. Sporočilo se zaključuje z dokaj dvoumno trditvijo: ((Zaključujemo torej borbo, ki smo jo pričeli IG. marca z izvršitvijo kazni, na katero je Aldo Moro bil obsojen.* Prav te zadnje besede so sproži- le vrsto ugibanj in domnev. V italijanščini je izraz še bolj dvoumen: «Concludiamo quindi la battaglia iniziata 11 16 maržo, eseguendo la sentenza a cul Aldo Moro e stato condannato.i) Iz gerundija »eseguen-do» ni absolutno razvidno ali gre komaj za napoved, se pravi, da Mora še niso usmrtili, ali pa za sporočilo, da je Moro že mrtev. Na ta «eseguendo» se nanašajo tudi vse izjave, iz katerih, kot je logično, izhaja upanje, da Morova usoda še ni dokončno zapečatena. Deveto sporočilo morilcev v uvodu pravi, da so rdeče brigade dale možnost krščanski demokraciji in njenim «pajdašem», ki so zahtevali Morovo osvoboditev, da to dosežejo. Za njegovo izpustitev, za izpustitev človeka, ki je eden največjih krivcev «30-letnega ostudnega demo-kristjanskega režima*, so rdeče brigade v komunikeju zahtevale osvoboditev 13 komunističnih borcev^ zaprtih v imperialističnih lagerjih. V teh 51 dneh so krščanska demokracija in tisti, ki jo podpirajo dali zelo jasen odgovor, bolj kot z besedami in uradnimi izjavami, z dejstvi, s protirevolucionarnim nasiljem, s katerim se je tolpa imperialističnih sužnjev znesla nad proletarskim gibanjem. Noben posebni bataljon «usnjenih čelad*, noben nemški, ameriški ali britanski superizvedenec, noben vohun Lamovega ali Berlinguerjevega aparata ni mogel zavretj naraščajoče ofenzive ((komunističnih sil*, je še rečeno v devetem komunikeju rdečih brigad, kar je dokaz poraza RAZLIČNA TOLMAČENJA DEVETEGA SPOROČILA hlitičai komentarji v znamenju Negotovosti o usodi Alda Mora 'Makor pa je vsem jasno, da ni nobenih možnosti za pogajanja b>. da „ . ~~ Včerajšnji dan je bil mor-*o i.-01' najbolj dramatičnih odkar Vs °rist-i 16- marca ugrabili Alda a >n pobili pet članov njegove-__ 'stva. Zločinci rdečih bri-iti ^3U v svojem devetem sporočili t^L^il. nejasni, da bi še pove- fc^toemstva Me f,- *» uv,;|aoiu, UU Ol ^Pfitost. In dejansko je iz ko-kagj,rlev političnega sveta razbrati ključe^1 c*vom- kako tolmačiti za-v6d ,, sPoročila: ali gre za napo-lHog0.srr'rtitve, ki jo je morda še ^ je l,na neki način preprečiti, ali W i a <<0bsodba» že izvršena? hvjja- komentarji, ki jih danes ob-*a dvj!° strar>kina glasila, izražajo pl11' Se najbolj odkrito ga iz-kavbostSil° k4'-’ Popolo»» v nalil s. telegrafskem komentarju, ,^ila ml'a besedilo devetega spo-Natii *^4imo neusmiljenega in ulit I,,, 1ega tona — pravi list — % r}08°dfe potegniti zaključne o-b življenja Alda Mora. Za- bjevaiv *^h urah v nas še stop-^ Pa 3 Oskrbljenost, po drugi sti*a-ne moremo odreči še zad-, Gl4U.pUP^iu.» *obo j1,0 «Avanti» pa z grenka ..b^lje na znanje, da so bila Nnin d^anja. bi med nedo-MsC/ Pristajanjem na zahteve te-e?s'Vn .iri Prav lalrTiogočila, da bi rešili življe-m°krščanskemu predsedniku, -neUsPešna. Deveto sporočilo vtč vsaj navidezno ne pušča 'enega upanja. List ugotavlja '>n tudi, da brigadisti demantirajo same sebe, ko proglašajo Mora za vojnega ujetnika, nato pa napovedujejo njegov 1 ladnokrvni umor. Kdor ubija vojne ujetnike — pravi «Avanti» — pa je vojni zločinec. Po mnenju glasila KPI «Unita» deveto sporočilo dokazuje, da niso možna pogajanja s teroristi, da te možnosti ni nikoli bilo. List ponavlja v zadnjih dneh večkrat izrečeno oceno komunistov, da je med preiskavo prišlo do hudih pomanjkljivosti, da marsikdo med tistimi, ki je v prvi vrsti poklican, da brani državo pred terorizmom, ni storil svoje dolžnosti. Toda kljub temu se brigadisti lažejo, ko govorijo o zmagi, saj jih je enotnost ljudstva popolnoma izolirala. Prav ta enotnost pa je po mnenju «Unita» najbolj trden jez proti terorizmu in najbolj dragocena pridobitev, ki jo je treba ohraniti in varovati. To enotnost ljudstva in političnih sil pa mora sedaj spremljati mnogo boli odločna in učinkovita akcija proti prevratniškim silam, ki jih je treba v najkrajšem času dokončno streti. «La voce repubblicana*. glasilo PRI. pa ugotavlja, da deveto sporočilo ne pomeni samo napovedi umora, pač pa predvsem priznanje resničnih ciljev ugrabiteljev: uničiti republiške u-stanove in pospešiti destabilizacijo države. kar naj bi dosegli predvsem z povzročitvijo razkola v komaj sestavljeni novi večini. Zanimiv je tudi komentar PDUP, ki pravi, da so brigadisti nekatere delne rezultate vendarle dosegli, kot na primer poziva papeža in tajnika OZN Waldheima, Dejstvo, da so se kljub temu odločili za umor, dokazuje. po mnenju PDUP, da pravi namen teroristov ni toliko vnesti razdor v vrstah KD ali nove večine, pač pa v vrstah delavskega gibanja, in da gre torej za izrazito reakcionarno akcijo. (trn) (((Millltlilluii,,illiru,ml,mmili, „ini,m,m,ml,itllllillllllltltllliilllliliillltllllllllttitiilliillHllt včerajšnje razprave o aferi Lockheed f torek zaslišanje Prvih obtožencev pbramba nasprotuje zahtevi, naj bi *ot prva spregovorila brata Lefebvre §?... ^ .................. ^kartuzijanskega* raziskova-a ^tu 'lar)ja dokumentov in zasli-w'ič s 'pomočjo le'dveh.so- Ob 13 uri je sodnik _jl~~ Prebral sodnijsko uvodno Ss 3 ki je rezultat večmeseč- ,0n.ie pred razširjenim sodiščem pa je zahtevalo lanja dokumentov in zasli---,9Vc prič vftio 6,v Ge Stefana in Roehrssena tUl', a veliki inkvizitor a-Nčal ^-'kheed nii ničesar za-L-vš)n IzčrP"« hi natančno prei-vii0 ® Poročilo bo nedvomno ob-. bg , Jrambo obtožencev. J* O tp^kotrajna barvita pavza ■ Uvtiln prekinila govor prei- k henB®.Sa sodnika. V dvorani se sp ■ ma slišala neka popevka, nehote razlegala iz na rt Je 1 televizijsko ozvočenje. »To ZV(-'n programa*, je dobio-vivDriP<>mnil predsednik sodne se ra Paolo Rossi, medtem ačnQ 'e bivši minister Gui iro-Nči: tvasme.hnil kot da hi hotel ^ bi . ITIn.)ih časih se kaj takegij h Hirdil0»' Melj 1 ustavnega sodišča so že ,?**W 'JPustiti dvorano, ko jih je a 4* n„| j'Ora prisilil, da so osta-18i časa. ker bi morali do Arafat za Morovo izpustitev BKJRUT — Predsednik izvršnega odbora PLO Jaser Arafat je sinoči v Libanonu naslovil v imenu palestinskega ljudstva in njegovih borcev poziv na ugrabitelje Alda Mo- ločiti vrstni red zasliševanja obtožencev. DairOra je zahteval, da se najprej zaslišujeta brata Lefebvra. Ta predlog je sprožil val polemik: branilci generala Fanalija so zahtevali, naj sodniki zaslišajo najprej bivšega načelnika generalnega štaba letalstva, ker je njegova izbira letal hercules C130 sprožila Lockheed&vo afero. Branilec Ovi dia Lefebvra pa je zavrnil «častno mesto* za svojega klienta, češ da Ovidio ni še popolnoma okreval od operacije. Med drugim, bi logika narekovala, da je treba kot prva zaslišati bivša ministra Guija in Tanassija. Tudi obramba Antonia, Lefebvra je zagovarjala podobno tezo. Tožitelj pa .je vztrajal pri svojem. pripomnil pa je, da bo zahteval zdravniški pregled Ovidia Lefebvra, če bo ta nasprotoval zaslišanju. «To noc bom premišljeval in skušal bom najti najboljšo rešitev*. S temi besedami je predseelpijv sodišča prekinil nadaljnjo polemiko. Do torka pa se bo moral odločiti o kronološkem zaporedju zasliše- GRAZ1A GASPARI Vrsta ukrepov na včerajšnji vladni seji RIM — Na svoji včerajšnji redni seji je vlada odobrila vrsto ukrepov, med katerimi najvažnejši zadevajo zajezitev stroškov za delovno silo, reformo sistema socialnega skrbstva in reformo vojaškega pravosodja. Za zmanjšanje stroškov za deiovno silo je vlada odredila fiskalizacijo nekaterih socialnih dajatev, in sicer tako da je še posebno favorizirana ženska delovna sila. Ukrep o socialnem skrbstvu se v bistvu omejuje na razmejitev pristojnosti med državo in deželami* Glede vojaškega pravosodja pa je bil pripravljen zakonski odlok, ki pooblašča vlado, da pripravi ustrezno reformo za uskladitev vojaškega zakonika it. vojaške zakonodaje z ustavnimi določbami. Kot je povedal obrambni minister Ruffini, bo reforma okrepila avtonomijo vojaških sodnikov, poleg tega pa bo uvedla možnost priziva drugostopenjskega procesa, ki ga doslej vojaška zakonodaja ni predvidevala. Na včerajšnji seji ie vlada imenovala Gaetana Tempesta za novega predsednika računskega dvora namesto Euae-nia Campbella. ki gre v pokoj. imperialdstičih sil. Teroristi se u-kvarjajo pred zaključkom komunikeja tudi z zadnjimi pobudami tajnika PSI Cratdja, ki so sprožile val polemik ter pravijo, da gre za pobudo, ki je samo prah v oči, saj se ne dotika stvarnega problema, se pravi izmenjave ujetnikov. Craxije-vi dvoumni namigi na posebne zapore, na nečloveške razmere, v katerih živijo politični jetniki v koncentracijskih taboriščih, vse to pravzaprav potrjuje, kar je socialistični tajnik doslej še vedno zanikal: se pravi, da posebni zapori obstajajo in da so jih ustanovili s podporo in sodelovanjem tudi socialistične stranke. Craxijevi predlogi, ki ne upoštevajo izpustitve 13 tovarišev sodijo samo v volilno kampanjo ter nas ne zadevajo, pravi komunike Morovih ugrabiteljev. Ob koncu je še rečeno, da sužnji imperialistov razumejo samo govorico orožja, komunike pa se zaključuje z odstavkom, ki smo ga citirali. Ko se je razširila vest o zadnjem komunikeju morilcev se je pred sedežem krščanske demokracije na Trgu del Gesu začela zbirati množica, ki je v popolni tišini čakala na razvoj dogodkov in katere vrste so se krepile iz minute v minuto. Na sedež krščanske demokracije so prišli vsi najvidnejši demokristjan-ski veljaki od predsednikov poslanske in senatne skupine Piccolija in Barlolomeija do Gave in Bodrata. Odsotna sta samo podtajnika Gal-lond in Gaspari, ki vodita volilno kampanjo. Na Trgu del Gesu je prišel tudi podtajnik pri predsedstvu vlade in Andreottijev najožji sodelavec Evangelisti. Predsednik senata Amintore Fanfani je najprej o-biskal družino v Ul. Forte Trionfa-le, nakar je prišel na sedež krščanske demokracije. Zaccagninija je o devetem sporočilu rdečili brigad obvestil šef političnega tajništva Pisarni. Časnikarji, ki so čakali pred Mo-rovim stanovanjem, so opazili njegovo hčer Agnese, ki je nekaj po 16. uri stopila iz hiše ter se odpeljala z avtobusom št. 446 do Trga Ponte Milvio, kjer je odšla v telefonsko kabino, iz katere je takoj zatem izstopila in se vrnila spet domov. Kaj je delala v telefonski kabini in s kom je govorila, če je s kom sploh govorila, se ne ve. Pozno popoldne sta se v palači Chigi sestal« predsednik vlade Andreotti in notranji minister Cossiga, ki sta najbrž proučila zadnji razplet dogodkov. V torek bi morala biti seja de-mokristjanskega vodstva, na kateri bodo baje odločali o sklicanju vsedržavnega sveta. V 51 dneh, odkar so teroristi ugrabili predsednika KD Mora in poklali njegovo osebno stražo, Sq rdeče brigade izročile dve njegovi fotografiji in vrsto pisem, od katerih so znana samo nekatera. Prvo pismo, za katero se ve z gotovostjo, je tisto, ki ga je Moro pisal 29. marca notranjemu ministru Cossigi. Največ prahu pa je dvignilo pismo, ki ga je Moro napisal 24. aprila tajniku Zaccagniniju in ki je izzvenelo kot obtožba KD, ki ni hotela popustiti pred izsiljevanjem teroristov. Gre za pismo, v katerem v zaključku pravi, da prepoveduje predstavnikom vlade in stranke, da se udeležijo njegovega pogreba. V Rimu so sedaj mnenja, da bo sledilo spet premirje kakih desetih dni, da bi se napetost še zaostrila nakar bodo rdeče brigade zaigrale novo karto. Katera bo, za sedaj ni mogoče vedeti, (if) VČERAJ V GENOVI Odkrili domnevni brlog teroristov GENOVA — V kletnih prostorih poslopja s hišno številko 15 na ulici Šalita inferiore S. Ar.na so policisti včeraj odkrili zločinski brlog, o katerem pa se še ne ve. ali gre za skrivališče teroristov (točneje rdečih brigadistov) ali pa za zatočišče ene od tolikih običajnih hudodelskih tolp. V treh manjših sobah opremljenih z najnujnejšim za daljše bivanje so agenti našli med drugim pištolo znamke smith & vvesson, zbirko ključev in sveženj dokumentov, katerih vsebina ni znana pa še strelivo za pištole kalibrov 9. 7.65 in 38 special, torej tudi za takšno orožje s kakršnim so predvčerajšnjim teroristi ranili v noge funkcionarja Italsidera Alfreda Lambertija. Deveto sporočilo rdečih brigad: o njegovi avtentičnosti žal ne more biti dvomov (Telefoto ANSA) „„.. .................................. NA POBUDO VIDEMSKE POKRAJINSKE UPRAVE Konferenca o etničnih skupinah sama po sebi pomeni priznanje pravice manjšin do zaščite Uvodni pozdrav predsednika Turella - Navzoči številni slovenski pred-Otavniki iz zamejstva in matične domovine - Protislovne izjave predsednika videmske pokrajine na tiskovni konferenci pred začetkom zasedanja Pogled na predsedniško mizo in del udeležencev videmske konference o etnično - jezikovnih skupinah (Foto Magajna) Temeljni referati osvetlili različne aspekte zapletene problematike narodnostnih manjšin ra, naj ga izpustijo, da bi ohranili enotnost italijanskega ljudstva ter zaščitili italijansko demokracijo. HAVANA — Kot poroča kubanska tiskovna agencija «Prensa Latina* bo prihodnje ministrsko srečanje koordinacijskega urada neuvrščenih držav v Havani od 15. do 20. maja, in ne v Kabulu, kot je bilo predhodno domenjeno. DŽAKARTA - Na svoji turneji po azijskih državah je včeraj prispel v Džakarto ameriški podpredsednik Walter Mondale. VIDEM — Po svečanem odprtju se je konferenca o jezikovnih skupnostih v Furlaniji začela z branjem temeljnih referatov. Profesorja Pel-legrini in Dc Mauro bosta nastopila danes, pač pa so v večernem delu konference posegli s svojimi prispevki msgr. Aldo Moretti, prof. Sal-vatore Venosi in prof. Viljem Čer-no. O njihovih posegih bomo še poročali. Prof. Alessandro Pizzorusso, docent na pravni fakulteti v Pizi, je referat posvetil obravnavanju etnič-čno - jezikovnih skupnosti z ozirom na njihovo pravno priznanje v Italiji. Po kratkem uvodu, v katerem je načel vprašanje terminologije, je prešel na obravnavanje člena 6 u-stave. Pri tem je poudaril, da so v zadnjem času pri obravnavanju manjšin zaznavni pozitivni premiki, saj tako Nemce v bocenski pokrajini, Francoze v Dolini Aosta in Slovence v Furlaniji - Julijski krajini, in to zlasti po odobritvi osimskih sporazumov, ščiti sedaj notranja zakonodaja, čeprav je še oster odpor, da bi se ti novi prijemi uveljavili. Glede juridičnih aspektov, ki jih ta zaščita zasleduje, je v glavnem navedel dva kriterija. Po prvem se mora zaščita nanašati ne samo na posameznike, ki bi jo zahtevali, ampak na manjšino kot skupnost. Iz tega izhajata dve stališči: ali se manjšina prizna kot nosilec posamez- nih pravic in jo je torej treba o-bravnavati kot subjekt, zastopajo pa jo lahko krajevne uprave, šolski sveti, politične stranke, kot je zlasti v bocenski pokrajini, ali pa se upošteva pripadnost neki skupnosti po številčni moči in teritorialnem kriteriju. To drugo stališče o pripadnosti pa je vzrok vrste težav. Lahko se upošteva dejansko stanje, torej nekdo pripada neki skupnosti in v njej tudi ostane, ali pa se upošteva svobodna odločitev posameznikov, čeprav se to stališče v praksi zelo težko uveljavlja, saj voljo posameznikov pogojujejo dejavniki gospodarske, sociološke in zgodovinske narave. Nato Pizzorusso obravnava kriterije, ki pridejo v poštev pri določanju primerov, ki so vredni zaščite, saj člena 6 ni mogoče avtomatično uveljaviti in ko ni zadostnih pogojev za njegovo izvajanje, lahko vedno pride v poštev člen 9 o pa z v oj u kulture in kulturnih dobrin. V zaključku Pizzorusso predlaga dve rešitvi: odobritev «sta tuta* jezikovnih manjšin, ki naj bi predstavljal okvirni zakon za posege države in dežel, ali pa neposredno pristojnost dežel na tem področju. Sociolog prof. Paolo Leon je v svojem poročilu obravnaval, izhajajoč iz marksistične analize, sedanji družbeni položaj furlanske in slovenske skupnosti v Furlaniji in pri tem nakazal nekaj možnih rešitev. Glede beneških Slovencev je Leon mnenja, da so bili podvrženi pravi ■»kolonizaciji* klasičnega tipa, ko jim je vladajoči razred odvzel vsako možnost družbenega razvoja in razslojevanja. Tako beneški Slovenci nimajo niti svojega meščanstva in podjetniške osnove, vladajoči razred pa jim je z nacionalističnimi cilji vsilil odpoved kulturni in narodnostni istovetnosti. To pa ni privedlo do končnih posledic. Družbeno prebujanje šestdesetih let je vplivalo tudi na beneške Slovence in ni naključje, da je videmska pokrajina pristala na konferenco predvsem na pritisk manjšin. Leon nato obravnava možnosti reševanja nacionalnega pluralizma v naši dežeLi in meni, da je pri tem potrebno nuditi manjšinski skupnosti sredstva in jamstva za lasten razvoj in uveljavitev lastne enakopravnosti. To pomeni, pripominja Leon, da mora manjšina razpolagati z dobršno samoupravo, ker bo samo tako lahko načrtovala svoj družbeni in gospodarski model brez podrejanja večinskemu narodu in obenem ji mora država zagotoviti sredstva za razvoj brez vsakršnega Daternalizma. Poleg tega je treba manjšini zagotoviti kulturno in jezikovno samostojnost, kar je mogoče predvsem s poukom v materinščini. V svojem zaključku je Leon po udaril, ob primerjavi položaja fur- lanske in slovenske skupnosti, da jih ni mogoče enačiti. Za zahteve Slovencev je dejal, da Slovenci zahtevajo v bistvu svoboščine, pravico do gospodarske obnove, da bodo lahko zaživeli kot skupnost. Sergio Salvi je v svojem referatu o «etnično-jezikovnih skupnostih v zvezi z njihovim zgodovinsko - političnim ugotavljanjem* razčlenil predvsem vprašanje terminologije, obenem pa tudi pokazal, kako je uporaba definicij predvsem sad politične miselnosti. Izhodišče za njegovo izvajanje je bil že sam naslov konference, ki govori o etnično-je-zikovnih skupnostih. Po njegovem mnenju, ki ga je podkrepil z briljantnim izvajanjem (n s številnimi citati (med drugim se je skliceval na znano Stalinovo delo, na analize austromarksistov in nekaterih meščanskih sociologov) izraza etnična skupnost in etnija nista ustrezna, medtem ko beseda narodnost najbolje izraža skupek lastnosti, ki označuje neko narodnostno skupnost. Če ima ta termin za marsikoga nesimpatičen prizvok, je tudj zato, ker so v preteklosti prevečkrat istovetili narodnost in narod z državo. Toda kaj je narodnost? Salvi .jo definira takole: gre za človeško skupnost, ki se razlikuje od ostalih "o jezikovnih, kulturnih, družbeno - (Od naših poročevalcev) VIDEM — V avditoriju zavoda Malignani se je včeraj popoldne pričela pokrajinska konferenca o etnično-jezikovnih skupinah, ki živijo v videmski pokrajini. Kot je v svojem uvodnem pozdravu v imenu organizatorja, videmske pokrajinske uprave, dejal njen predsednik odvetnik Vinicio Turello, je namen te konference poglobiti poznavanje problemov treh jezikovnih skupnosti, ki živijo v Furlaniji: ladinsko - furlanske, slovenske in nemške. Turello je priznal, da bo na konferenci nujno prišlo do konfrontacije različnih stališč in pogledov na to problematiko, vendar je izrazil upanje, da se razprava ne bo zaključila s to konferenco in da bo težila k sprejemljivi sintezi vseh stališč. Vsekakor naj bo namen konference nuditi pristojnim krajevnim, deželnim in državnim oblastem gradivo za uspešno zaščito jezikovnih, kulturnih in zgodovinskih tradicij manjšin. Pri tem se je predsednik videmske pokrajine skliceval na u-stavna določila in še posebej na tista, ki nalagajo državi, da odstrani vse družbene in gospodarske zapreke, ki zavirajo razvoj jezikovnih skupnosti na njihovem ozemlju. Konferenca je sama po sebi pomemben korak krajevnih oblasti in še posebej videmske pokrajine, saj priznava obstoj različnih jezikovnih skupnosti na svojem ozemlju in izrecno tudi obstoj Slovencev v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, obenem pa neodtujljivo pravico do u-strezne zakonske ter družbeno - gospodarske zaščite. O tem, kakšna naj bo zaščita, in o različnih pogledih nanjo, bo spregovorila konferenca sama. Za konferenco se je videmski pokrajinski svet odločil skoraj soglasno, saj so ji nasprotovali samo fašisti. Pobudo zanjo so sprejeli po daljši razprav; v zvezi z resolucijami o problemih beneških Slovencev in na pritisk slovenskih predstavnikov v svetu samem. Vendar je večina sklenila, da konferenco posveti vsem jezikovnim skupnostim, ki živijo v Furlaniji. Aktualnost tega problema se je medtem še povečala po katastrofalnem potresu, ki je še zaostril vsa obstoječa protislovja in soočil vse oblasti in družbene dejavnike z nujnostjo obnove. To pa po splošnem mnenju ne sme biti zgolj obnova starega, pač pa izgradnja temeljev za hitrejši vsestranski razvoj Furlanije in torej tudi ovrednotenja jezikovnega, kulturnega in zgodovinskega bogastva, ki je bilo doslej zanemarjeno. O velikem pomenu in zanimanju, ki ga je konferenca vzbudila, priča tudi močna prisotnost predstavnikov Slovencev, predvsem javnih delavcev in mladine iz Beneške Slovenije. Poleg njih pa seveda sledijo konferenci deželni politični predstavniki (deželni odbornik Mizzau, svetovalca KD Biasutti in Metus, načelnik svetovalcev KPI Colli. načelnik STOJAN SPETIČ VOJMIR TAVČAR (Nadaljevanje na zadnji strani) (Nadaljevanje na zadnji strani1 k TRŽAŠKI DNEVNIK TISKOVNO PGROČILO K Pl, PSI IN SKGZ E 1 L S tretja televizijsko mrežo uvesti udi nov odnos do slovenske manjšine Radijskim in televizijskim oddejam v slovenščini je treba zajamčiti funkcionalno avtonomijo - Vioga RAI-TVpri razvijanju dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo Deželni tajništvi KPI in PSI ter izvršni odbor Slovenske kulturno-grspedarske zveze so sinoči izdali naslednje tiskovno poročilo: Skorajšnja uvedba tretje televizijske mrež ?, ki v naši deželi predvideva specifične oddaje v slovenskem jeziku, predstavlja ugodno priložnost za ponovno obravnavanje vloge te javne storitve v odnosu do narodnostne manjšine, ki naj vnese odločno spremembo v primeri s sedanjimi radijskimi oddajami. Radijska postaja v slovenskem jeziku Trst A, ki jo je Zavezniška vojaška uprava takoj po vojni vključila v program, ki je bil pod vplivom hladne vojne iz tistih let, je ohranila to svojstvo tudi pozneje, ko jo je prevzela RAI, in je pod tem vplivom š? danes, trideset let po vojni ter noti znotraj slovenske narodnostne skupnosti nesoglasja in neskladja. Izvajanje preosnove ni prineslo, v okviru te radijske postaje, niti tistih nevesti, ki jih je opaziti v oddajah RAI, kar je dejansko privedlo do poslabšanja, kateremu se niso prc+ivile sile in ljudje, ki so se vendarle sk'iceva!i na nujnost obnove in načela preosnove. Radio Trst A zaradi tega ne izraža demokratičnega razvoja italijanske družbe, v kateri živi slovenska manjšina: razvoja odnosov med sosednimi državami; ona izraža le ozek izsek zgodovine, kulture, svetovnih nazorov slovenskih ljudi in ni primemo prisotna na vsem ozemlju, na katerem živijo Slovenci: k temu lahko dodamo primere pristranosti pri ob-vešč-nju. i Odprava teh pomanjkljivosti bi povečala in'ores poslušalcev za oddaje te radijske postaje. Uvedba tretje televizijske mreže mtra zato predstavljati pomembno poživitev te javne storitve v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti, tako kar zadeva radijske, kot kar zadeva bodoče televizijske oddaje. Nujno je nejorej potrditi inovator-ska natrla preosnove: dejanski pluralizem ter kulturno in miselno soočanje, nepristranost in izčrpnost poročanja: polno odprtje do političnih, socialnih in kulturnih komponent slovenske manjšine in države. Pdeg tega je treba zajamčiti funkcionalno avtonomijo za oddaje v slovenskem jeziku, se pravi avtonomijo, ki naj ovrednoti profesionalnost operaterjev in omogoči tej javni storitvi, da bo dejansko odražala stvarnost slovenske manjšine. Funkcionalno avtonomijo je treba zajamčiti tako glede sestavljanja p-ogramov kakor tudi glede informiranja, in sicer z opredelitvijo določenih nivojev odgovornosti, pri čemer pa je treba ohraniti enotnost mreže. V tem okviru je zelo važno vprašanje osebja, ki ga je treba izpopolniti in imenovanj, ki bodo sledila izpopolnitvi kadrov; imenovanja se bodo morala opravljati na p"dlagi s*rogih kriterijev profesionalnosti, tako da bosta zajamčena pluralizem in spoštovanje nazorov, prisotnih znotraj slovenske manjšine v deželi, brez vseh diskriminacij, ki so bile znoči'ne za nad tridesetletno o-pravljanje javne storitve postaje Trst A. RAI-TV lahko odigra važno vlogo za nadaljnji razvoj dobrososedskih odnosov z jugoslovansko republiko in za ovrednotenje vloge «mostu» dežele Furlanij; - Julijske krajine med Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo ter mejne dežele med EGS in socialističnimi državami. Polno izvajanje duha osimskega sporazuma tudi na področju radiotelevizije bo ustrezalo dejanskim interesom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. KPI, PSI in SKGZ pozivajo vse demokratične politične sile, naj v sklopu omenjenih problemov, omogočijo t«di v naši deželi široko enotnost političnih in kulturnih demokra- tičnih sil, tako da bo Furlanija - Julijska krajina lahko postala odskočna deska za okrepitev preosnove RAI-TV in dala pozitivne odgovore pričakovanjem slovenske manjšine v Italiji. Kritično stališče KPI o gradnji pokritega bazena V zvezi v vprašanjem, ki so ga vložili svetovalci Cerare, Chersi in Fragiacomo v tržaškem občinskem svetu o možnosti, da bi se takoj spro. žil postopek za gradnjo 50-metrskcga pokritega bazena, je KPI izdala poročilo. v katerem poudarja, da je bilo to vprašanje sproženo s precejšnjo zamudo in da zveni kot predvolilni poseg. KPI je to vprašanje že večkrat sprožila, zadnjič pa na pokrajinski konferenci o športu meseca marca. Najprej bi bilo treba preveriti pravilnost lokacije objekta, kar pa je najvažnejše, poudarja poročilo KPI, ne bo mogel občinski svet razpravljati o tem vprašanju, ker mu b0 9. maja zapadel mandat. Ta izbira pogojuje tudi razpravo o splošnem organskem programu za razvoj športnih struktur in o upravljanju. Zaradi po- manjkanja vsakršne koordinacije na tem področju, je KPI že pred časom predlagala ustanovitev občinske kon-zulte za šport. Proučiti bi bilo treba tudi problem upravljanja in višine finančnega nakazila, ki bo potrebno za gradnjo tega objekta. V ta namen je občina nakazala 400 milijonov lir, vendar manjkajo točnejši podatki, saj je pristojni odbornik govoril celo o stroških, ki bodo dosegri milijardo lir. Manjka tudi ustrezen načrt, na podlagi katerega bi se lahko razvila razprava. Svetovalska skupina KPI zaključuje svoje poročilo, da bi morala podobna vprašanja vplesti rajonske konzulte, ki so še najbolj zainteresirane. Nnva obzorja se odpirajo našemu delovnemu tovarišu MARIJU ČUKU in njegovi izvoljenki GIGLIOLI Vse najboljše in obilo sreče na novi življenjski poti jima želijo uredništvo in uprava Primorskega dnevnika ter nameščenci Založništva tržaškega tiska. SEJA ODBORA ZA SOLSTVO Pili SKGZ Ocena še odprtih vprašanj v zvezi s šolskimi okraji Odbor se bo v tem ineseeti sestal tudi v Benečiji V četrtek, 5. maja, se je sestal na svoji 6. redni saji odbor za šolstvo pri SKGZ, ki je predvideni dnevni red skrčil na obravnavanje najbolj perečega vprašanja in sicer na oceno še odprtih vprašanj > v zvezi s šolskimi okraji. Podani sta bili dve poročili: za Tržaško je poročal prof. F. Škerlj, za Goriško pa prof. Karel Černič. Zaradi priprav na konferenco o manjšinah v videmski pokrajini se predstavniki videmske pokrajine niso mogli udeležiti sestanka. Tržaško poročilo je obrazložilo nastanek in vlogo koordinacijskega odbora za slovenske šole; goriško poročilo pa je poleg sorodnega in dopolnilnega prikaza vsebovalo tudi razmišljanje o smernicah za širši koncept dela celotnega odbora za šolstvo. Ta del poročila bo, komaj bo to mogoče, predan v diskusijo. Glede glavne teme sestanka se je razvila širša diskusija, v kateri so bile točneje opredeljene značilnosti koordinacijskega odbora, ki ni še dokončno oblikovan, saj se je njegov izvršni odbor sam označil kot »začasni*. Poudarjena sta bila odprtost in deželni značaj, ki bi morali biti dve izmed osnovnih značilnosti tega izvirnega slovenskega organa. Preostale točke predvidenega dnevnega reda — stališča v zvezi z reformo višjih srednjih šol in glede iužnega šolskega centra v Go- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiMiiHiiiiMiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiimminiiMiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA @Mri!ev podrobnega načrta m področje bivše pivovarne Veliko podzemeljsko parkirišče - Soglasno sprejeta resolucija o združevanju Evrope Tržaški občinski svet je tudi na sinočnji, po napovedih predzadnji seji pred razpustom, obravnaval v glavnem urbanistična vprašanja. Sinoči so namreč odobrili, ob vzdr-žanju desnice in KPI, podroben ureditveni načrt za področje bivše pivovarne «Dreher», ki predvideva nadaljevanje Akvedota kot peš poti do Rotonde, ohranitev točilnice piva v tradicionalni taverni, izgradnjo, otroških jasli, vrtca, osnovne in srednje šole, stanovanjske -zgradbe za 110 družin (ki jih bodo .vključili v načrt ljudskih stanovanj, o katerem bodo sklepali v ponedeljek) ter veliko podzemeljsko parkirišče v treh nadstropjih za približna 1.000 vozil. Načrt predvideva tudi ureditev Boške-ta, delno v parkirišče za potrebe novega šolskega kompleksa. Kot .je znam, so januarja lani to področje preimenovali od »industrijskega* v cono za javne storitve in delno gradbeno po zahtevi lastnikov bivše pivovarne, trda s pogojem, da se drugje lotilo nove industrijske dejavnosti, ki naj zagotovi delovna mesta zaposlenim. Ker o tem dolgo ni bilo glasu, se je sinoči več svetovalcev (socialist Kervin, komunist C~sta in liberalec Varinil obrnilo na odbor po zagotovila, da se ta pogoj izvaja. Odbornik De Luca jih je v odgovoru obvestil, da je župan prav v teh dneh izdal gradbeno koncesijo načrtu za gradnjo nadomestnega obrata na industrijskem področju. Na seji so tudi odobrili nekaj u pravnih sklepov in izvolili nekaj predstavnikov občine v razne ustanove, med njimi Marčeta Čoka v komisijo za tržnico na debelo s sadjem in zelenjavo. Zaključni del seje so pa posvetili krajši razpravi o resoluciji, ki se ob dnevu, ki je bil posvečen evropski enotnosti, zavzema za pospeševanje tudi političnega združevanja Evrope, katerega pomembno stopnjo predstavlja neposredna izvolitev evropskega parlamenta v letu 1979. Svetovalci so v posegih poudarili celinsko bodočnost našega mesta, ki predstavlja zvezo med EGS in srednjevzhodno Evropo, predlagali čimprejšnji sprejem Grčije, Španije in Portugalske v Evropsko gospodarsko skupnost in so izglasovali resolucijo soglasno. Pred rešitvijo problema posredne zdravstvene oskrbe? Predstavniki sindikalne zveze CG IL-CISL-UIL šo Sč" včeraj sestali z deželnim odbornikom za zdravstvo Romanom da bi obravnavali vprašanje tako imenovane posredne zdravniške oskrbe za upravičence bolniških blagajn INADE1., EN PAS, ENPDEP, ter bolniških blagajn za kmete in obrtnike. Odbornik Romano je sindikalistom za gotovil, da bo to vprašan ie v kratkem rešeno, bodisi zaradi tega. ker so bili že vzpostavljeni pozitivni stiki z zdravstvenim osebjem, bodisi zaradi tega. ker so slednji že izrazili svoj pristanek na dokončna pogajanja. Zavarovalnice nameščajo premalo delovne sile ZADNJE SLOVO 00 ŽARKA RACETA Velika množica tržaških Slovencev in številnih Italijanov je včeraj dopoldne spremila na zadnji poti iz mrtvašnice v Ul. Pieta mnogo prezgodaj preminulega Žarka Raceta. Posebno številna se je od svojega prijatelja in tovariša prišla poslovit šolska in športna mladina, med katero je Žarko preživel še predzadnje ure svojega kratkega življenja. Krsto z venci so nato odpeljali v spremstvu svojcev in mnogih pokojnikovih in družinskih prijateljev na ljubljanske Žale, od koder se je raz vil žalni sprevod do groba, kjer sta mu poslednji žalostinki poklonila mestna godba na pihala in pevski zbor. Poslovilnih govorov ni bilo. Komu bi ob toliki presunjenosti mogla iz grla beseda, ki bi lahko komaj slutno izpovedala bolečino, ki jb vsi, zlasti pa najbližji svojci čutijo v sebi ob tako nenad ni smrti? Le udarci Zemljinih grud in šelest rdečih nageljnov, ki jih je na stotine rok spustilo na krsto, so za nekaj trenutkov zmotili tišino tolikih iskrenih solza. Cbiimki odbornik Ahate je včeraj v imenu župana Spaccinija sprejel predstavništvo sindikalne organizacije CGIL - CISL - UIL, sekcija za zavarovalstvo. Sindikalisti so odborniku predočili vrsto vprašanj, ki zadevajo delovanje zavarovalnic na našem področju. Assicurazioni Generali, RAS, Lloyd Adriatico in Sasa bi lahko vzele v službo večje število mladih ljudi, nasprotno pa se na tem področju vse premalo u-dejsivujejo. Tako je na primer zavarovalnica Assicurazioni Generali u-stavila za dve leti nameščanje novih ljudi in šele v zadnjem času je sprejela v .službo nekaj novih uradnikov. Poleg tega se pripravlja na to. da bi prepustila agentom dobršen del poslovanja, kar bi pomenilo znatno zmanjšanje obsega zaposlenosti pri glavni tržaški agenciji. i Odbornik Abate je sindikalistom j zagotovil, da bo občinska uprava navezala stike z zavarovalnicami, zlasti z Assicurazioni Generali, da bi se to pereče vprašanje lahko rešilo na pozitiven način. Sindikalna zveza CGIL - CISL -UIL pa je v zvezi z zavarovalstvom na našem območju izdala daljše poročilo, v katerem obravnava vse omenjene probleme in nekatera vprašanja notranjeupravne-ga značaja, ki zadevajo poslovanje posameznih zavarovalnic, poleg tega pa naglasa nujnost, da bi tržaške zavarovalnice odvajale večja finančna sredstva za razvoj proizvodnih dejavnosti in nameščanje nove de lovne sile. prometa naj, bi osrednje vodstvo postavilo zahtevo po čimprejšnji dograditvi krožne proge v predoru v našem mestu. Vodstvo naj bi se končno zavzelo pri ministru za finance za dokončno ureditev vprašanja carinske službe na mejnih prehodih, in sicer predvsem s povečanjem števila finančnih stražnikov na meji. Danes v Dolini otvoritev občinske razstave vin Danes, 6. maja, ob 18. uri bo na glavnem trgu v Dolini otvoritev 22. občinske razstave vin. Ob tej priliki občinska uprava prireja srečanje, ki bo Po otvoritvi, v neposredni bližini razstave, s predstavniki družbenega življenja dolinske občine. V sredo so podrli «maj» v Borštu V sredo zvečer so v Borštu podrli «maj», ki so ga domači mladinci in možje postavili v nedeljo ponoči. To lepo tradicijo so v Borštu po tolikih letih spet obnovili lansko leto in domačini upajo, da se bo ta vaška tradicija ohranila in nadaljevala. Pred podiranjem «maja» se je na trgu zbralo veliko ljudi, ne samo domačinov, temveč tudi ljudi iz sosed njih breških vasi in iz Trsta. Godba iz Brega je dalj časa prej igrala vesele koračnice, medtem ko so mladinci ponudili prisotnim domačo kapljico, domače žene pa so pripravile ribe in domači kruh. Okrog 20. ure je ob velikem veselju najmlajših, ki so nestrpno čakali, da bi si nabrali pomaranč, padel poleg boljunskega tudi letošnji borštan-ski «maj». M. M. rici — ki so tudi vedno bolj pere- ča, bodo obravnavali na naslednji seji, ki bo predvidoma že 18. maja v Gorici. Dogovorjeno je bilo tudi, da se bo odbor v teku maja sestal še enkrat, tokrat v Benečiji, da obravnava, v razširjenem sestavu, specifične vzgojno - izobraževalne probleme slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini, (ps) SPD TABOR - OPČINE I. SREČANJE PRIMORSKIH FOTOGRAFOV Sodelujejo fotoklubi i*z Gorice, Nove Gorice, Pirana, Sežane, Tolmina in Trsta. Odprtje bo danes, 6.' maja, ob 20. uri. Uvodna beseda: MARKO KRAVOS. Nastopil bo SOVODENJSKI NONET. Dr. Mario Nardone novi tržaški kv«stor Včeraj zjutraj je pispel v naše mesto višji generalni inšpektor javne varnosti dr. Mario Nardone, ki bo odslej vodil krajevno kvesturo. Dr. Nardone se je rodil leta 1915 v Avellinu, med agente javne varnosti pa je vstopil leta 1944. Leto kasneje je že vodil leteči oddelek v Parmi, nato v Pesaru, leta 1946 pa je bil premeščen v Milan, kjer je vrsto let vodil leteči oddelek. Od leta 1964 do 1970 je vodil najprej kot podkvestor, nato pa kot kvestor, Criminalpol za severno I-talijo. Kvestor je postal leta 1967, višji generalni inšpektor javne varnosti pa decembra lanskega leta. Bil je tudj kvestor v Comu, nazod-nje pa načelnik varrostnih organov za letališča Lombardije. Novi tržaški kvestor se je najbolj proslavil, ko je vodil leteči oddelek v Milanu. Pod njegovim vodstvom so odkrili in izročili pravici številne pripadnike raznih tolp, med katerimi je najbolj poznana tista, ki je zakrivila rop v Ul. Osoppo. Dr. Nardone je tudi častnj državljan mesta New York, ker je v sklopu mednarodnega sodelovanja uničil "osto mrežo razpečevalcev mamil v ZDA. V Doznih popoldanskih urah je dr. Nardone sorejel časnikarje krajevnih dnevnikov, s katerimi se je dalj časa zadržal v prijetnem pogovoru. 91 Drevi ob 18. uri bodo v miljski občinski galeriji «Lo Squero» odprli dokumentarno razstavo • o gospodarskem, kulturnem in političnem življe-niu v Miliali. Prvi del (e razstave zaobjema obdobje odporniškega gibanja, in sicer od leta 1943 do 1945. Odprta bo do 16. t.m., ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. Razstava je na ogled tudi v galeriji Man-dracchio. Predavanje SPDT o pomoči v gorah Sinoči ie bilo v Gregorčičevi dvorani v Trstu v okviru predavatelj ske sezone SPDT zanimivo predavanje dr. Vinka Miliča o zdravstveni pomoči v gorah. To je bila lepa priložnost za prisotne člane. ki so se že večkrat podali v gore, da v bližini poletne sezone ponovijo svoje znanje o prvi pomoči v varavi. Predavatelj je nazorno prikazal vse najenostavnejše elemente pomoči v naravi, to se pravi od zlomov, izvinov, izpahov pa do hujših ran. (dj; NOV POSKUS USTVARJANJA OZRAČJA NAPETOSTI UIL predlaga posege za izboljšanje prometa Te dni se je sestal vodilni odbor sindikalne organizacije UIL, ki se ukvarja s problemi prometa. Na seji je odbor obravnaval vrsto vprašanj, ki zadevajo cestni in železniški promet na območju naše dežele ter delovanje carinskih organov ob meji. Glede cestnega prometa je odbor sklenil nastopiti pri osrednjem vod stvu sindikalne organizacije v Rimu, da bi se to na pristojnih mestih za-zvelo za čimprejšnjo uresničitev avtoceste Amaro-Trbiž. Glede železniškega ZAŽIGALNESTEKLENICE PROTI SEDEŽU MLADINE ACLI V ULICI PASCOLI Hiter poseg gasilcev iz bližnje postaje SINOČI V GLEDALIŠČU VERDI Z Brahmsovim Rekviemom začetek simfonične sezone Sinoči se je v gledališču Verdi začela spomladanska simfonična sezona 1978. Na programu, je bila izvedba Brahmsovega «Nemškega rekviema* za solista, zbor in orkester op. 45. Koncert je vodil nemški dirigent Gustav F. Kuhn, solista sta bila sopranistka Krizsti-na Laki in baritonist Toshimitsu Kimura, zbor gledališča Verdi pa je pripravil Andrea Giorgi. Solista m zbor so peli v nemškem izvirniku. Izvedba tega slovitega Brahmsovega dela je bila na nadpnprečni ravni, pri čemer je bila odločilna vloga mladega, komaj tridesetletnega dirigenta, katerega smo v Trstu že imeli priložnost videti za dirigentskim pultom. Svoje nadrobno poznavanje partiture (vodil je na pamet) je z umirjeno toda intenzivno in jasno kretnjo prenesel na orkester in zbor. ki sta muzicirala v zgledni skladnosti in interpretativni sugestivnosti tako da je prišla dognano do izraza ele-gičnost skladbe v kateri mesta radosti nad posmrtnim življenjem prevladujejo nad mrakom smrti. V orkestru so posebno čisto delovala godala, nekaj manjših notočiinsti je bilo le pri pihalih in opazneje pri trobilih. Oba solista sta dobro odpela svoj del, pri čemer je bil glasovno in intonančno bolj zanesljiv baritonist. Ponovitev koncerta bo danes ob 18. uri, v ponedeljek pa bo že na sporedu drugi koncert sezone z orkestrom Slovenske filharmonije iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta. PD KRAŠKI DOM z Repentabra ■ obvešča, da bo Radio TRST A oddajal jutri, 7. maja 1978, ob 10.30 snemanje srečanja Repentabra s Tržičem pod geslom «Srečujmo se in se spoznavajmo*. SPD IGO GRUDEN - Nabrežina prireja jutri, 7. maja, ob 17. uri v društveni dvorani KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA IZ SLOVENJGRADCA Vljudno vabljeni! , Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 6. maja JANEZ Sonce vzide ob 4.46 in zatone ob 19.17 — Dolžina dneva 14.31 — Luna vzide ob 4.35 in zatone ob 18.34. Jutri, NEDELJA, 7. maja STANKO Vreme včeraj: Najvišja temperatura 17,6 stopinje, najnižja 11,9, ob 13. uri 17.4 stopinje, zračni tlak 1019,9 mb ustaljen, vlaga 66-cdstotna, nebo po-ofclačeno, veter 5 km na uro zahodnih, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 5. maja 1978 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 5 oseb. RODILI SO SE: Irene Sekulič, Elisa Debelto, Marcello Margagliotti, Andrea Luša, Franccsca Marchione, Enrico Giacomello, Peter Padoan. Albert Rebula. Lorenzo Bonin, Elena Gon, Federica Flego, Federico Russian in Walter Balbi. UMRLI SO: 89-letni Federico Gior-gini, 67-letm Marco Benvenuto, 79-let na Maria Bonifacio por. Verardo. 97 letni Antonio Ijonzarich in 86-letni Giovanni Gianoglio. Včeraj popoldne malo pred 15. uro so neznanci vrgli tri zažigalne steklenice proti sedežu mladine AC LI v Ul. Pascoli 32. Tik pred vhodom in pod okni je nastal požar, katerega so kmalu pogasili gasilci iz bližnje postaje, preden bi se plameni nevarno polastili dveh parkiranih avtomobilov. Tako pa ni bilo hujših posledic, razen lahke poškodbe na enem od avtomobilov in ožganih železnih vhodnih vrat sedeža; v notranjosti pa je ostal sedež sploh nepoškodovan. Zažigalne steklenice, naj bi odvrgla skupina petih ali več mladincev z zakritimi obrazi, ki so po /junaškem* dejanju jadrno dvignili pete. Tržaška federacija Demoerazia proletaria izraža iskreno solidarnost združenju ACLI ob provokator-skem fašističnem atentatu proti se dežu v Ul. Pascoli, kjer so imeli mladinci združenja in nekateri študentje in skupine mladih športne, kulturne in rekreativne dejavnosti. Demoerazia proletaria opozarja jav nost na škvadristična dejanji pripadnikov organizacije Fronte della Gioventu, ki so usmerjena proti zbi- rališčem demokratične mladine in imajo za cilj ozračje napetosti Napad na sedež mladine ACLI sodi prav gotovo med dogodke zadnjih dni, ki hočejo biti no\ poskus, da bi te tudi ulice našega mesta sprevrgle v napeto politično, če ga tako lahko imenujemo, prizorišče, in jih kot take Tržačani ogorčeno obsojajo in odklanjajo. Sekcija PSI Trst-ccntcr o četrtkovih dogodkih Sekcija Socialistične stranke (PSI) za Trst-center obžaluje dejanja politične nestrpnosti, do katerih je prišlo v četrtek v Drevoredu 20. septembra in nato na Largo Sartorio. Ob tem se socialistična stranka pridružuje zahtevam lastnikov trgovin in drugih upravljavcev v drevoredu ter občanov, da se drevored vrne mestu s pomočjo učinkovite nadzorne službe pristojnih organov. Na tak način naj se prepreči vsak poskus, da se Trst spremeni v mesto nasilja, kot so to žal mnoga druga mesta v Italiji. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39. Trg. Unita 4, Ul. Commerciale 26 Trg XXV. A-prila 6. (od 8-30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX. Septembra 4, Ul. Bemini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. Septembra 4, Bemini 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. .S« JANCA Dl ČREDITG-Or TRIESTE 1R 2 A Š KA K'R E U 11 M A BANK A rnaT - ijUiOa KfilzIio;-!'' 01-4.se. ‘ TEČAJI VALUT V MILANU DNE 5. 5. 1978 Ameriški dolar 865.- Funt šterling 158«.— švicarski frank 437,— Francoski frank 187,20 Belgijski frank 26,50 Nemška marka 414.— Avstrijski šiling 57.80 Kanadski dolar 730,— Holandski florint 384,- Danska krona 153,50 švedska krpna 187.— Norveška krona 155.— Drahma 22.— Dinar 42.50 MENJALNICA vseh tujih valut STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Danes. 6. maja ob 20.30 v dvorani PD «Slavec» v Ricmanjih in jutri, 7. maja. ob 18. uri v Ljud' skem domu v Križu. EN SREČEN, VESELI IN U TROŠTOV POLN DAN VOŠČIM Večer govorov vipavskega redovnika JANEZA SVETOKKIŠKEGA Nastopa: JOŽE ZUPAN Kino Ariston 16.30-18.20-20.10-22.00 «Ecce bombo*. Nanni Moretti, Luisa Rossi, Fabio Traversa. Barvni film. Mignon 16.00—22.00 «Silvestro e Gon zales: matti e mattatori*. Risani filmi. Nazionale 16.30—22.15 «11 bandito e la madama*. Buri Reynolds. Grattacielo 16.00 «11 grande attacco*. Giulian0 Gemma, Henry Fonda. Bar-vni film. Excelsior 16.00 «La febbre del sa-bato sera*. John Travolta. Glasbo k filmu izvajajo «Bee Gees*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Penice 16.30 «Gli uomini della terra dimenticata dal tempo*. Barvni film. Eden 16.00—22.15 «Ciao maschio*. G. Depardieu, James Coco, Stefania Casini, Marcello - Mastroianni. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 — 22.15 «Salvate il Gray Lady». Charlton Heston, David Car-radine. Barvni film. Cristallo 16.00 »Guerre stellari*. Fan tastični film. Filndraniinatico 15.45 »Justin e Julette, le scxy sorelle*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Aurora 16.30 «L'isola del dottor Mo-reau*. Burt I^ncaster. Barvni film. Capitol 16.30 «Ritratto di borghesia in nero*. Omella Muti. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 16.30—22.00 «Per chi suona la campana*. Gary Cooper. Barvni film. Ideale 16.00 «Sorbole che Romagnola*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.00 «1 nuovi mostri*. Vittorio Gassman. Barvm film. Astra 16.30 «La grande avventura*. Barvni film. Radio 16.00 «11 concerto del Bangla DeShs:1 Lumiere 16.30 22.00 «La mano sple- tata di Bruce Lee colpisce ancora*. Barvni film. ........ Veita 17.00 «Gran bollito*. Renato Poz-zetto, Alberto Lionello. Barvni film. Izleti Združenje staršev in PD Kraški doni z Repentabra obveščata, da bo odhod avtobusov za izlet na Vinico jutri. 7. t.m., ob 6. uri s trga v Repnu. Priporoča se točnost. SPDT obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za avtobusni izlet na Blegoš, ki bo v nedeljo, 14. maja. Vpisovanje na sedežu ZSŠD1 (Ul. sv. Frančiška 20) od 9. do 13. ure. Gledališča Kušais 1 11 Danes, 6. t.m., ob 20. uri. red ‘P"’ sobota* bo Stalno gledališče iz predstavilo «Vergo Damasco*. ftus [ Augui» Strindberga. V abonmaju: kupon Režija Mario Missiroli. Rezert pri osrednji blagajni Pasaže Protti- AVDITORIJ Revija «Invito tcatron. P t ob 20.30 in jutri ob 16. uri uo/ faella De Vita predstavila j «Bertolt Brecht e la donna gente e lei. . . niente!)*. Rezervi pri osrednji blagajni Pasaže Prc VERDI Danes ob 18. uri bo B ponovitev otvoritvenega ^ spomladanske simfonične sezone- kester in zbor gledališča sta pod vodstvom dirigenta F. Kuhna izvajala delo johai^ Brahmsa «Ein deutsches fl*®* V ponedeljek ob 21. uri (za maje A) bo drugi koncert sponl u ske simfonične sezone. V g°s*c j orkester Slovenske filharmonije ^ vodstvom dirigenta Antona Nan“ J solista Anton Grčar in Stanko (M obelita). Na sporedu bo jina# Marjana Kozine, koncert duru za trobenti in orkester valdija in 7. simfonija v C-duri nlngrajkan) D. Šostakoviča. Pri blagajni gledališča (tel Sl r> rvrnrlai v/cf nrvn ino 7.A ** so še na prodaj vstopnice za nji in za ponedeljkov koncert Razstave 20- V ponedeljek, 8. maja, ob bo v prostorih Slovenske P1'05''*; Ul. Donizetti odprl svojo prv° °aj razstavo tržaški slovenski slika* k0 Birsa. UB£M3tt0 Namesto cvetja na prerani vi* Žarka Raceta daruje Silvana ■— za Sklad Sergija T°nC' ,tp na drob d* j. in 5.000 lir Namesto cvetja na grob prijatelja Žarkota darujeta A' Kufersin 10.000 lir za ŠZ Bor' lr Namesto cvetja na grob cela darujeta Aura in Rafael 1C.OOO Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina prerano^, minulega žarka Raceta daruje m ški klub Gaja 60.000 lir za D'1 matico. ^ u spomin na Žarka Raceta,8^ 5.000 lir za Glasm Franc Brus matico. . J Namesto cvetja na prerani ^ Žarka Raceta daruje Milka rt* 10.00( lir za šolo Karel širok- ^ cvetja na prerani Namesto dragega Ramiro 20.000 lir za Dijaško Namesto cvetja na prerani žarka darujeta Dra^,jV žarka Raceta darujejo Dana uL>(jj rei šiškovič 10.000, Tamara i” cveti? 10.000. Daša in Vito 5' )f Malalan Cupin 10.000 in Silvana za Dijaško tnatico. V počastitev spomina Žarka rt* jj) darujeta Elvira in Marko Tence p lir za list kriške mladine 20.000 lir za spomenik NOB v V počastitev spomina draged8 ^o.O^ darujeta Tatjana in Jože Koren ^ Ur za športno društvo sPrimnO Proseku. Kolesarski klub Adria in PD 'i;/ Katinara izražala družini Race no sožalje ob budi izgubi sina •* ta Žarka. --------1^ športno društvo Primorec 1 je ob tet» globoko sož.aljc svojcem gubi Žarka Raceta. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance IN A M in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št 732-627. Aleks Guštinčič, uslužbenec . je športa z družino, Izreka gl0*"' p občuteno sožalje malima Vanji tji ter družini Race ob izgn*’1 gega Žarka. Po dolgi mučni bolezni nas je zapustila naša draga mam8' nona in pranona ANA KOCIJANČIČ vd. GRUDEN Pogreb bo danes ob 16.30 iz hiše žalosti, Samatorca, št. ?. n* domače pokopališče. Žalujoči: hčeri Gizcla in Marija *er sin Viktor z družinami in drU®° sorodstvo Samatorca, 6. maja 1978 P0 dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša JUSTINA PETRIČ vd. ŠTOK Pogreb pokojnice bo danes. 6. maja, ob 17. uri iz hiše ** losti na Colu št. 33 na vaško pokopališče. Žalujoči: sin Roman ter drugi sorodniki Col, 6. maja 1978 (Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3) amaterski oder PROSEK KONTOVEL Ranes, 6. maja. ob 20.30 v Pro-"nem domu na Proseku JAKA ŠTOKA trije tički Veseloigra v dveh dejanjih Rež'Ja STANE RAZTRESEN. Vabljeni! ZADRUGA naš kras ®klicuje v drugem sklicanju da-es' 6- maja, ob 20.30 REDNI LETNI OBČNI ZBOR a Prostorih restavracije Furlan j® Repentabru. Dnevni red: * oročilo upravnega in nadzor-, Pega odbora J1 Razprava ■ Odobritev računov za leto 1977 , ‘P Predračuna za leto 1978 Razno Odbor MAJENCA 78 in XXII. občinska razstava domačih vin 6., 7., 8., 9. maja v Dolini DANES, 6. maja — ob 18. uri otvoritev razstave in od 20. ure skozi vso noč postavljanje «Maja» JUTRI, 7. maja — ob 15. ■ uri začetek kulturnega programa: koncert godbe na pihala BREG iz Doline, nastop ŠALEŠKE FOLKLORNE SKUPINE iz Velenja in pevskega zbora F. VENTURINI od Dom j a Zvečer ples z ansamblom LOJZETA SLAKA V PONEDELJEK, 8. maja — od 20.ure dalje ples z ansamblom SUPERGROUP V TOREK, 9. maja — ob 18. uri nastop godbe na pihala BREG iz Doline — ob 19. uri slovesno podiranje «Maja» Vse štiri dni bo odprta občinska razstava domačih vin. V Torkli bodo razstavljali slikarji amaterji iz dolinske občine DAN JUGOSLAVIJE NA ESPOMEGU Odpirajo se možnosti za kooperacijo med industrijo v obmejnem področju Srečanje zastopnikov gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvaške ter trgovinske zbornice iz Gorice ■ Danes dan Madžarske, jutri pa mednarodni shod avtoprevoznikov >,>IU||||||IU,|||||I||||||,I||,,I, ,1,111111,111,1,III, KHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllUlllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIUIIIIIIIIIII Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA Občutene besede predsednika Pittonija ob drugi obletnici potresa v Furlaniji Tragičnega dogodka se je spomnil tudi predsednik odbora Comelli ■ Skupina odobrila zakon o načrtovanju na zdravstveno socialnem področju fcV potekata dve leti od tiste pdsto{8P^ega dne' ko ->e potres 0 do«o?‘ Furlanijo. Tega tragičnega a se je spomnil predsednik *aan.iemh gledati^naVorihodimsl.' da >?.™s delovanjem občin inj^ občinske uprave že 15. t.m. “a 'I 111 litt Ul IIIVžu Dn ne bodo manjkale, zaupati 'W’0ram° krajeynim . upravitc C doslej smo že dosegli vrsto letcmatov' so se Preci dvema doVa|? zdeli nedosegljivi. To pa ni hg 'J’ ker bo moraia sedaj dežel-ta raf>rava ziJčeti z izvajanjem del ta]a /'v°.i in obnovo; nuditi bo mo-bodo a*!trezna sredstva in paziti, da , *a opravljena v predvide-|lav Fokh. Prav te naloge na bodo Svata‘ i5.a-i prihodnjega deželnega lelna! ki bo izvoljen na bližnjih de 'h volitvah. gorskih skupnosti premostili vse o-, Rajonska konzulta sprašuje, čemu vire ter obnovili Furlanijo in položili j obilna ni pravočasna obvestila prebivalstva na to obveznost, saj predvideva vsedržavni zakon hude denarne globe za kršitelje, rok za prijavo pa določa občina. Zahteva nadalje takojšnje primerno podaljšanje roka in spremembo postopka za prijavo, ki ga je tudi določila občina. Z novim postopkom naj se odpravijo stroški za predložitev dokumentacije z ustanovitvijo posebnega občinskega urada, ki naj nudi vso potrebno tehnično pomoč za izpolnjevanje obrazcev in predložitev dokumentacije s prisotnostjo občinskih tehnikov tudi na nekaterih občinskih izpostavah, zlasti na podeželju. Kotv zulta nadalje obsoja občinsko upra vo, da nj o sprejetem ukrepu obvestila kcnzult. Kot izhaja iz poročila Kmečke zveze, zadeva sklep veliko število prebivalcev tržaške občine, še zlasti v socialno ogroženih krajih, ki niso povezani z javno greznično mrežo. temelje, da bo dežela zaživela. Po Pittonijevem gororu je skupščina začela s svojim rednim delom. Najprej so svetovalci Ermano (PSI), Pascolat (KPlj in Puppini (MF) zaprosili predsednika deželnega odbora Comellija, da bi jim o-brazložil korake, ki jih namerava izpeljati dežfelni odbor, da bi se odpravilo nevzdržno stanje na Ko-kovem. Z glasovi KD, PSDI in PRI (vzdr- Moderno združenje na uslugo aelavcem, študentom in upokojencem potovanje na otok elba OD 12. DO 14. MAJA 3 dni — vse vključeno 59.000 lir ^ogram — vse informacije in podrobnosti na sedežu ^jnteresirani lahko dvignejo pomladanski turistični program *«CI pri deželnih uradih ARCI ali pa pri poverjenih krožkih. ^formacije in vpisovanje: ARCI, Ul. del Toro 12, od 17. do 20. re (razen ob sobotah). Telefon 794-530. Mali oglasi CARI.I VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 300 88 72. 850 68. A 112 72. NSU 1200 72. mercedes 200 D 70. 124 coupe 1600 74, AR 1300 75, 1500 C 66, tau-nus 1300 73, 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7. tel. 826084. Spoštovani naročniki in čitatelji, dragi prijatelji Primorskega dnevnika Naš zamejski slovenski dnevnik je v preteklih dneh- slavil izid svoje desettisoče številke, 13. maja letos pa bo poteklo natanko 33 let od izida njegove prve številke v osvobojenem Trstu. Za tš dvojni jubilej je naš dnevnik prejel visoko in častno priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda. To priznanje, ki se podeljuje za kontinuirano delo v smislu izročil našega narodnosvobodilne-ga boja. nas vse zavezuje, da bomo tudi poslej, kot smo skušali biti vse doslej, vredni nadaljevalci slavnega Partizanskega dnevnika, čvrsto na braniku življenjskih interesov celotne slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi, pobo-r-niki živih stikov z narodnim jedrom v matični domovini ter konstruktivnega sodelovanja med državljani obeh narodnosti na našem področju, pokorni ki vedno bolj odprte meje in vedno večjega prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. V tem duhu želimo počastiti oba letošnja jubileja Primorskega dnevnika in priznanje Osvobodilne fronte s tovariškim srečanjem vseh, ki se čutijo navezane na Primorski dnevnik. Srečanje bo danes, 6. maja, ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah ob slovenski narodni in borbeni pesmi ter ob prigrizku. To sporočilo velja kot vabilo z iskreno željo, da bi vas lahko pozdravili v naši sredi. Ob tej priložnosti bomo tudi skromno nagradili naše zveste raznašalce, ki jutro za jutrom skrbijo, da prihaja Primorski dnevnik na vaše domove. Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika Trst - Gorica Trst. Gorica, maja 1978 skoro 13,000 zaposlenimi. Potem, ko je obrazložil ugodnosti proste cone v goriškem gospodarstvu, je Lupieri omenil gradnjo infrastruktur, kot so obmejno postajališče v Gorici, pristanišče v Tržiču, letališče v Ronkah, tovorno postajališče v Go rici in avtocesta proti Avstriji. Izrazil je seveda željo, da bi avtocesto podaljšali tudi v smeri Razdrtega. Za njim je imel dalje poročilo direktor Friulie Elio Geppi, ki je govoril predvsem o že obstoječi gospodarski kooperaciji med sosednjima državama, s posebnim ozirom na obmejne kraje in upošteva joč osimske sporazume, določila Evropske gospodarske skupnosti in najnovejšo jugoslovansko zakonoda jo. Izrazil je željo, za še tesnejše sodelovanje na tem področju v iška n.ju enakopravnega sporazuma, ki naj koristi obema. V svojem izvajanju je Geppi omenil že obstoječe sporazume med italijanskimi in ju goslovanskimi industrijskimi pod jetji. Zatem je spregovoril vodja jugoslovanske delegacije Boris Zidarič, ki je tudi podpredsednik gospodar ske zbornice SRS. Izrazil je zado vol.jstvo, ker sodelovanje uspeva že več let in poudaril važnost industrijske kooperacije, pri čemer je pripomnil, ti? je tega premalo Indu strijska podjetja na italijanski strani meje kažejo premalo zanimanja za trgovino in izmenjavo z Jugoslavijo. Devetdeset odstotkov blaga, ki se izvaža iz Italije po tržaškem sporazumu je izdelano v tovarnah, ki niso v Trstu, za goriški sporazum in za goriško področje pa prihajamo do 80 odstotkov. Marsikje ne bi bilo, krize, če bi bilo več sodelovanja ’ z jugoslovanskimi part nerji. Zidarič je nanizal še nekaj podatkov o sedanjem sodelovanju in dejal, da nova jugoslovanska za konedaja daje večje možnosti za vlaganja v skupne naložbe. Za njim pa je član jugoslovanske delegacije Mrak podrobno orisal gospodarsko realnost na jugoslovanskem delu Goriške, kjer je cela vrsta uspešnih tovarn, ki zalagajo jugoslovanski trg in ki so na poti širše kooperacije z italijanskimi podjetji. Ta kooperacija bi se lahko še bolj razvijala posebno s podjetji v neposredni bližini meje. Po pogovoru na trgovinski zbornici je člane jugoslovanske-.delegacije sprejel goriški župan De Simone, ki je poudaril, da sp z osimskimi sporazumi omogoči večja Izmenjava med Jugoslavijo in Italijo tudi na gospodarskem področju. Popoldne so si gostje ogledali raz stavišče Espomego. Zvečer pa je bil na gradu sprejem, ki sta ga priredili zbornici iz Ljubljane in iz Zagreba za tukajšnje gospodarstvenike. Danes bo na Espomegu dan Ma džarske. V Gorico pride madžarska delegacija. Jutri pa je na vrsti srečanje avtoprevoznikov iz vse deže le: svoj prihod so napovedali tudi zastopniki avtoprevoznikov iz Slovenije in Koroške. Srečanje bo ob 9.30 v Avditoriju. V ospredju bodo vprašanja, ki zanimajo avtoprevoznike, zlasti v odnosu z mednarodnimi prevozi. Brez dvoma bo govor tudi o problematiki, do katere je prišlo v teli dneh, napetostjo med avtoprevozniki in carinskimi funkcionarji na meji pri Trbižu in tudi v drugih krajih vzdolž itali.jansko-jugoslovanske meje ter italijansko avstrijske meje. IZGOVORI 0 PRISTOJNOSTI... pr- T.r **•> ! pr L 1 » * ** •—mm. r 1 ••• ; Na štandrežkem pokopališču po čivajo trije borci, ki so padli v poslednjih bojih za osvoboditev na še zemlje. Anton Mrak, 36 let. Jože Jeran, 25 let, Franc Taler, 31 let. To in nič drugega ni na skromnih kovinskih tablicah, ki označujejo ZAHTEVA SKUPŠČINE DELAVCEV V POBCORI Dežela se mora vključiti v reševanje tekstilne krize Prihodnji teden v Trstu manifestacija 8.560 podpisov pod solidarnostno izjavo Na skupščini delavcev podgorske tekstilne tovarne, ki se. že tri mesece z nadzorovanjem podjetja borijo za rešitev krize, so preučili različne aspekte sedanjega položaja ter predvsem ugotovili, kako se je reševanje vprašanja zaradi cele vrste okolnosti zaustavilo. Po prvih stikih z delodajalcem je kazalo, da je pripravljen na drugih osnovah organizirati in obnoviti proizvodnji ter prodajo blaga. Pozneje pa je postalo očitno, da vodstvo podjetja ni pripravljeno izpolniti enega izmed prvih pogojev za obnovo proizvodnje: plačati dajatve zavodu za socialno zavarovanje INPS. Podjetje bi moralo izstaviti jamstvo, da namerava postopoma izplačati socialne dajatve. Kakor se položaj v obratu sedaj prikazuje, bo v kratkem prišlo do ponovnega sestanka med vodstvom nodjetja in vsedržavnim vodstvom INPS. Na skupščini delavcev so govorili tudi o drugih vidikih celotnega vprašanja ter med drugim tudi o zadržanju deželnega odbora. Ugotovili so, da je dežela preveč odsotna in da tudi zaradi tega ne bo mogoče proizvodnje hitro obnoviti. Pri sedanji zapori podjetja ter vpi su delavcev v plačilno dopolnilno blagajno so stroji ustavljeni - in se kvarijo, tako dolga ukinitev proizvodnje pa bo kvarno vplivala tudi na tržišče, kjer je tovarna prodajala svoje izdelke; prav tako pa bo nastala škoda, ker tudi novih tržišč ne obdelujejo. Tudi zaradi tega razloga ni razumljivo, zakaj dežel no odborništvo za industrijo 15 dni po pozivu sindikalnih organizacij še vedno ni sklicalo strank, ki so udeležene v sporu. Spričo objektivne nevarnosti, da zaposlitveno stanje v Gorici še bolj poslabša, je potrebno, da se deželni odbor v prvi osebi vključi v reševanje spora, da bi z njegovo hitro poravnavo, če je potrebno tudi s pritiski na gospodarja, zagotovil ohranitev sedanje zaposlit vene ravni. Takšen poseg dežele je toliko nujnejši. če upoštevamo, da je v izredno kratkem času kar 8.560 občanov podpisalo solidarnostno izjavo s tekstilnimi delavci. V tem smislu bo sindikalna stroka FULTA. vključena v sindikalno federacijo CGIL. CISL in UTI,, organizirala prihodnji teden manifestacijo v Trstu. Sindikati so se o zadevi pogovarjali tudi s strankami ustav nega loka ter z odborom županov ki so ga ustanovili v znak solidar nosti s tekstilci. ŽIVAHNA C0CIANNIJEVA POSREDNIŠKA VLOGA Državni organi prepočasi odpravljajo nastajajoče težave Včeraj popoldne na županstvu v Trbižu sestanek vseh zainteresiranih v sporu - Mejni prehod še vedno zaprt Sestanki na tekočem traku v Tr bižu ter napoved novih srečanj med deželnim odbornikom za prevoze Co ciannijem za danes napovedujejo skorajšnji uspeh njegovega posredovanja. Toda mednarodni mejni pre hod Kokovo je bil tudi včeraj zaprt za ves promet in potniki, ki u porabljajo osebne avtomobile, lah ko potujejo v Avstrijo ali preko mejnili prehodov Rateče in Podko-rensko sedlo ali čez Mokrine. Včeraj proti večeru je posredovalec v sporu Gino Cocianni pri sostvoval sestanku na županstvu v Trbižu, kjer so bili navzoči predstavniki avtoprevoznikov, šperliter-jev, carine, sindikatov, občin Trbiž in Pontabelj, videmski prefekt in kvestor. Deželni predstavnik se je nadalje sestal s prvim podpredsed nikoni Koroške Fribauerjem. Danes je napovedano srečanje v Rimu Bressanom in z drugimi visokimi predstavniki carine. Skoda, ki je medtem nastala, je ogromna. Mejni prehod Kokovo v vsej svoji -/.godovi ni kaj takšnega še ni doživel. Avto prevozniki še vedno vzdržujejo bloke na cestah ter vse kaže, da ne bodo popustili toliko časa, dokler ne bo zagotovljen hiter carinski po stopek. V znak solidarnosti s cariniki na mejnem prehodu Kokovo so tudi cariniki pri Rdeči hiši včeraj pre nehali opravljati nadurno delo, ta ko da po 14. uri niso carinili več nobenega blaga. Stanje se je torej tako zaostrilo, da je potrebno čim prej upoštevati zahteve carinikov in zahteve avtoprevoznikov in špediterjev, zakaj vsi imajo po svoje prav in je samo počasnost, s katero se pri nas reagira na določene pojave, kriva, če je prišlo do takšne zaostritve. Mladinski dan v Šleverjanii V Števerjanu se bo danes in ju tri nadaljeval prvomajski praznik. Drevi ob 20. uri bo v Dvoru ples ob zvokih domačega zabavnega an sainbla, odprta bo razstava s po kušnjo briških vin, odprt bo seveda tudi dobro založeni bife. Razstava in bife bosta seveda delovala tudi jutri ves dan, zvečer bo na vrsti tudi ples. Jutrišnji dan bo sicer posvečen mladini. Ob 9. uri se bo pričel orientacijski pohod za mladinske ekipe, ki se bodo zbrale pol ure pred tem v Dvoru. Vsako ekipo se stavlja tri do pet tekmovalcev. Ob 13. urj pa bo na sporedu mladinski e\ tempore. ki ga prireja Mladinski krožek iz Gorice in na katerem lahko sodelujejo vsi mladi, kj niso še priredili samostojne raz stave. Ob 15. uri pa bo srečanje e-kip v igri med dvema ognjema. Pomerili se bodo mladinci do 14. leta starosti. Prireditve bodo sklenili ob 17. uri z nastopom orodnih telovadcev. Prijave za vsa tekmovanja spre jemajo do pol ure. pred začetkom tekmovanja. Zato se lahko vpišejo tudi oni, ki niso doslej tega napravili. Upajmo, da bo vreme danes in jutri naklonjeno marljivim prosvetnim delavcem društva »Briški grič*, ki leto za letom prirejajo prvomajsko praznovanje. Zato naj gre jutrj čim več ljudi na praznik v števerjan. njihove grobove. Nihče od domačinov pravzaprav ne ve, od kod so bili, ne kje so njihove družine. Pač pa se Štandrežei dobro spominjajo 30. aprila 1945. leta. dneva ko so partizanski borci na Kraški ulici pripravili zasedo umikajoči se četni-ški drhali. V spopadu je padlo pet borcev, ki so jih skupaj pokopali na domačem pokopališču. Posmrtne ostanke dveh so svojci prepeljali v domači kraj. za grobove ostalih treh pa vestno skrbijo Štandrežei, ki so jih takorekoč vzeli za svoje. Štandrežei, posebej pa vaška sekcija VZP1 so že pred leti začeli akcijo, da bi trem borcem, ki so padli na pragu svobode, postavili primeren nagrobnik. Ne mavzolej ali večji spomenik, ampak navaden nagrobnik iz kamna, ki naj bi zamenjal dosedanje kovinske tablice. Do uresničitve te humane pobude pa še danes ni prišlo, kakor smo že zapisali pred dnevi, zaradi očitnega nerazumevanja goriškega županstva, ki noče izdati dovoljenja za postavitev omenjenega obeležja, izgovarjajoč se pri tem. da te zadeve urejujejo mednarodni dogovori in da bodo posmrtni ostanki najbrž preneseni v skupno grobnico. Izgovori se ponavljajo iz leta v leto, medtem pa so minila že več kakor tri desetletja. Že več kakor leto dni je na pokopališču kamen, ki ga .je poslala Zveza borcev iz Nove Gorice in ki naj bi služil kot nagrobnik. Občinska uprava trmasto vztraja pri prvotnem tolmačenju. sklicujoč se na mednarodne pogodbe. Trmasto pa vztrajajo tudi Štandrežei. ki so zdaj trdno odločeni, da bodo nagrobnik postavili. To je najmanj kar lahko storijo v znak spoštovanja in hvaležnosti do treh borcev, ki so darovali svoja življenja za svobodo nas vseh. O svoji nameri so pismeno obvestili jugoslovanski konzulat v Trstu. Zvezo borcev v Novi Gorici in go riško županstvo. (Fotoodsek PD Oton Župančič je poskrbel za posnetek kamna, za katerega je poskrbela Zveza borcev iz Nove Gorice in ki že več kakor leto dni čaka spravljen za pokopališkim zidom.) • Na oglasni deski šolskega skrbništva in vseh didaktičnih ravnateljstev je na ogled ministrska okrožnica o suplencah v osnovnih šolah za šolsko leto 1978-79. • Goriško županstvo obvešča, zainteresirane, da so ponovno odprli rok za vlaganje prošenj za povračilo škode, ki jo je povzročil potres. Prošnje je treba vložiti na županstvu do 28. maja. MEDNARODNI SEJEM GORICA 29. APRIL 7. MAJ 1978 C. c. I. A. A. trgovinska zbornica GORICA • TEHNIČNA POMOČ PRI PREVOZIH • NAVTIKA - KAMPING • VINA IN LIKERJI • GASTRONOMIJA Sodelujoče države: ITALIJA - ČEŠKOSLOVAŠKA - AVSTRIJA JUGOSLAVIJA - POLJSKA - MADŽARSKA ROMUNIJA - BOLGARIJA nik za obiskovalce: delavnikih; od 10.0' i praznikih: od 10.0 Odobren proračun zdravstvenega konzorcija Na skupščini goriškega sanitarnega konzorcija so odobrili proračun za leto 1978. Od 23 navzočih je za proračun glasovalo 14 članov. 9 pa se jih je vzdržalo. Pri glasovanju o proračunu so se vzdržali predstav niki KPI in PSI. Svoje ravnanje so utemeljili s tem, da je konzorcij sprejel več njihovih predlogov. Kon zorcij bi bolje deloval, če bi dežela pokazala več smisla za zdrav stveno reformo. To je bil tudi raz log, da se je levica vzdržala. Sestanek je odprl predsednik Er minio Tuzzi. Prikazal je položaj o sebja, posledice dekreta Stammati, organični pravilnik in delovanje storitev. V proračunu je predvideno, da bodo letos imeli 951 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Aprilski promet v tržiškem pristanišču V tržiškem pristanišču Portorose ga so v aprilu zabeležili kar če trtino manj prometa kot v letos njem marcu, kljub temu pa je bilo več prometa kot v lanskem aprilu. Raztovorili so 90.000 ton blaga. Pre peljali so ga z 70 ladjami. V glav nem gre za premog in petrolej, ki je namenjen tržiškj termoelektrar ni, precej pa so raztovorili lesa. Jutri, 7. maja, bo oddaja Dogodki in odmevi, ki je na sporedu ob 11. uri na italijanskem programu v glavnem posvečena konferenci o položaju etničnih jezikovnih skupin videmske pokrajine. Med oddajo bo na sporedu posebna reportaža u rednika odaje Ennia Opassija. Prav tako jutri ob 15. uri bo med rubriko «Stisk rok*, ki jo vodi Pinuccia Politi, na sporedu pogovor s predsednikom dežele Furlanije Julijske kra jine Antoniom Comeliiiem, ki bo med drugim govoril o odnosih s Slovenijo in o položaju slovenske manjšine v deželi. Gledališča Primorsko dramsko gledališče. Nova Gorica, dvorana v Solkanu: ob 20.15: Neil Simon Hotel Plaza >. abonmajska predstava za sindikalni abonma S - Sobota in izven. Kino Gorica VERDI 17.15-22.00 «Good bye & a-rhens. COKSO 17.00-22.00 .Pericoto negli abissi*. MODERN1SSIMO 17.36-22.00 «LulU-ma cena*. S. Frey. CENTRALE 17.30 - 22.00 »Lultima odisseas. VITTORIA 17.15 — 22.00 «Taboo», K. Yll. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 17.30 fPiedone lafricano*. ENCELSIOR 16.30 «Good b>e c amen* Aocm (.urico in okolico SOČA »Mož, ki je prišel na zemljo*, ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA cProdajalka vijolic*, španski film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Gospodar smrti*, hongkon-ški film ob 19.30. Delegacije Slovenije, Hrvatske ln Gorice na včerajšnjem srečanju na sedežu Trgovinske zbornice • Prihodnji četrtek. 11. maja. se bo sestala rajonska skupščina za Straži-ce. Razpravljali bodo o gradnji ljudskih hiš. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Alesam, Ul. Carducci 38, tel. 2268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna AUa Salute. UL Cosulich, tel. 72480. V DNEH PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV Gojenci dijaškega doma pri tovariših na Dunaju V Klubu slovenskih študentov na Dunaju - Solidarnost s koroškimi Slovenci - Ogled zelo lepega in bogatega mesta - Odlično spremstvo Tako imenovani most med nedeljo, 22. in torkom, 25. aprila smo gojenci slovenskega dijaškega doma v Trstu izkoristili za štiridnevni izlet na Dunaj. In zakaj prav na Dunaj, se bo kdo vprašal. Dva sta bila konkretna razloga za našo odločitev. Prvi in tudi glavni razlog je bilo srečanje s tamkajšnjo študirajočo mladino, konkretno s koroški mi slovenskimi študenti, ki se s tolikšnimi težavami borijo za svoje nacionalne pravice. Tem študentom smo tudi hoteli prinesti svojo moralno podporo. Drugi razlog za naš izlet na Dunaj pa je bil ogled zanimivega velikega mesta, ki prav gotovo zasluži obisk. Iz Trsta smo odpotovali v soboto popoldne in smo po dolgi vožnji prispeli v večernih urah v slovensko vas na Koroškem Bilčovs, ki je značilna po tem, da spada med tiste redke slovenske vasi na Koroškem, ki imajo dvojezični napis. Znano je, da so na Koroškem postavili dvojezične napise v mnogih krajih, koder žive Slovenci, toda avstrijske oblasti in neonacistična drhal so te napise odstranili. V Bil-čovsu smo večerjali in prenočili, naslednjega jutra pa smo bili že zgodaj, zelo zgodaj na nogah, saj je bila pred nami dolga pot. Okoli poldne pa smo že bili na Dunaju, v glavnem mestu avstrijske republike, v mestu, ki je bilo nekoč tudi glavno mesto slovenskih dežel, seveda v dobi, ko je bila Slovenija in ko so bili tudi naši kraji še pod Avstrijo. Lepota Dunaja n£3 je pre-vzela, saj se tu prepletajo starinski predeli mesta z modernimi predmestji, ki so lepo in funkcionalno u-re.jena. Na Dunaju nas je pričakala delegacija slovenskih študentov, ki . nas je pospremila v svoj klub, v prostore «Kluba slovenskih študentov na Dunaju*. Po opravljenih nujnih pripravah v začasnem bivališču smo se v spremstvu vodičev odpravili po mestu. Dunaj je prevelik, da bi si ga temeljito ogledali. Kljub temu smo obiskali cesarski dvor, palačo Belvedere, v kateri so leta 1955 predstavniki štirih velesil, Sovjetske zveze, ZDA, Velike Britanije in Francije podpisali državno pogodbo, ki predstavlja tudi nekakšno ustavo ali osnovni zakon za Avstrijo, ki se med drugim obvezuje na čimbolj striktno nevtralnost v odnosih med Zahodom in Vzhodom, v 7. členu pogodbe pa se Avstrija obvezuje, da bo zagotovila vse nacionalne pravice manjšinam v Avstriji, torej tudi koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom, ki pa se še danes, 23 let po podpisu državne pogodbe in po sprejetju teh obveznosti s strani avstrijske vlade še vedno borijo za uresničenje teh pravic, celo za sam obstoj. O posameznih krasnih zgradbah v mestu nam je govoril univerzitetni profesor dr. Zdovc, ki nam je pokazal tudi nekaj palač, za katere so izdelali načrte slovenski arhitekti, znani mojstri kot sta n.pr. Plečnik in Fabiani Ne da bi sploh opazili je na avstrijsko glavno mesto legel mrak in utrujeni a polni lepih vtisov smo se odpravili proti klubu, kjer nam je medtem kuhar Božič pripravil odlično večerjo. Tudi po večerji smo se odpravili na krajše sprehode po mestnih ulicah, nato pa smo legli k počitku. Naslednjega jutra smo se prav tako zgodaj odpravili na pot. Odpeljali smo se v poletno rezidenco nekdanjih avstrijskih cesarjev v Schdnbrunn. Imeli pa smo smolo, kajti ob ponedeljkih imajo uslužbenci dan počitka in je bila torej stara cesarska rezidenca zaprta. Zato pa »o nam bila na stežaj odprta vrata bližnjega zoološkega vrta, ki nas je s svojim bogastvom in urejenostjo presenetil. V zoološkem vrtu smo se zadržali vse do poldneva in še si ga nismo vsega ogledali. Nato smo Gojenci tržaškega Slovenskega dijaškega doma pred palačo na Dunaju, ki jo Avstrija gradi za potrebe Združenih narodov. se vrnili v klub na kosilo, popoldne pa smo si ogledali velikansko poslopje v gradnji, namreč poslopje, ki ga avstrijska država gradi za potrebe Združenih narodov. Zgradba bo veliko stala, OZN pa bodo za najemnino plačale po en šiling — torej 60 lir — na leto. kolesa, po «pristanku» pa smo še porazgubili po zabavišču, ki nudi veliko preproste zabave. Hkrati pa zabavišče prisili manj petičnega o-biskovalca, da izprazne žep. Četrti dan je bil dan vračanja, ki je trajalo nič manj kot 12 ur, tako da smo prispeli v Trst šele ob Kako bi mogli reči, da smo bili 22. uri zvečer, seveda precej u-na Dunaju, a da nismo obiskali trujeni, kljub temu pa zadovoljni Pratra. V tem parku — zabavišču nad obiskom in hvaležni spremlje-je slovito orjaško kolo, ki je tako \ valcem ter članom Slovenskega klu- rekoč obvezna točka vseh turističnih programov. Z vrha tega kolesa se odpira čudovit pogled na ves Dunaj. Samo ob sebi se razume, da smo se tudi mi «prekobalili» na vrh ba na Dunaju za resnično poučno in prijetno srečanje, posebna zahvala naj gre Jožetu Messnerju in Mariji Novakovi. ROMANO PERNARČIČ Iz umetnostnih galerij DIMINIC V GALERIJI «IL BASTIONE» NATALIA ROSSI V «CORSII STADION» V okvir organiziranih in tudi neorganiziranih kulturnih izmenjav med Trstom in sosednjimi deželami onstran meje spada tudi razstava v galeriji ril Baetione» v Ulici Felice Venezian, kjer razstavlja Čedo Di/minič Že samo ime nam pove, da izvira Diminič iz Istre, pa čeprav živi in deluje v Zagrebu, toda rodil se je vred 30 leti v Pazinu. Je to zares pristen naivec, pravi samouk. To posebej poudarjamo zato, ker imamo vedno več naivcev, ki niso pristni, saj gre pogosto za naivce z srednjo ali celo visoko umet niško izobrazbo. Posebno se to opaža v zadnjih letih, odkar se je tovrstna zvrst slikarstva uspešno razvila in prišla posebno do veljave v Jugoslaviji, kjer imamo tudi več šol naivnega slikarstva. Jugoslavija ima mnogo mojstrov, ki postajajo za zgled mnogim tudi tujim slikarjem samoukom. Seveda zasledimo pri Čedu Di-miniču značilne sestavine, ki so lastne vsem naivcem kot na primer lopataste roke. podobna stopala kmetičev s skledastimi klobuki. Zasledimo tudi nekako neokretne kmetice, zelo rogate vole, zasnežene koče, ki jih obdajajo grčati hlodi in debla starih dreves s skrotovičenim vejevjem, ki rine v rdeče ožarjeno večerno nebo. In vendar najdemo pri Dimini-čevih steklih mnogo več tiste kmečke raznoličnosti, ki označuje nekdanje še nezmehanizirano življenje na vasi. Razen tega se pri opazovanju slik zavemo, da se krepko ločijo od standardnega videza pokrajin naivcev predvsem v videzu njihovih ozadij. Tu so ozadja bolj poudarjena, bolj razgibana. Njihovo obzorje ne izginja v ravninah za bližnjim gričem, pač pa more oko opazovalca polzeti za njim preko vmesnih Pogovori o davkih OBRAZCE «740» BODO DELILE IN ZBIRALE OBČINSKE UPRA VE Od 1. do 30. junija bodo morali davčni obvezanci predložiti davčno prijavo za dohodke v J. 1977. Zaradi tega obnavljamo rubriko, ki bo obravnavala to tematiko vse do julija. Kot smo že imeli priložnost povedati, letošnji prijavni predpisi ne beležijo' Velikih sprč'-^ memb, če izvzamemo takojšnje vplačilo na bančnih okencih poleg IRPEF tudi davka ILOR, ki so ga doslej pobirali s kartelami. Bralce prosimo, naj razlagam sledijo od začetka, da ne bomo prisiljeni ponavljati pojasnil za stvari, ki so bile že predmet o-bravnave. Vsekakor poudarjamo nujnost, do se naj vsi seznanijo z osnovnimi pojmi sedanjega davčnega sistema, da bi se izognili nepotrebnim nevšečnostim zaradi zgrešene ali le formalno netočne prijave. Najprej vprašanje, kako bomb prišli do prijavnega obrazca 740 Kakor v preteklosti, bodo tudi tokrat tiskovine prodajali v trafikah. Cena se je dvignila na 250 lir za osnovno tiskovino ter na 100 lir za dodatne pole, ki zadevajo trgovce, obrtnike, podjetnike itd. Osnovni formular bo imel še eno polo, ki bo vsebovala okvire A) in B) za prijavo nepremičninskih dohodkov (zemljišča in zgradbe). V osnovnem formularju je že natiskano tudi besedilo izjave, ki ga bodo morali podpisati morebitni družinski člani z dohodki izpod 960.0000 lir za priznanje zadevnih davčnih popustov v korist prijavitelja. Kdor hoče dobiti obrazec 740 brezplačno, se bo odslej lahko o-glasil na občinskem davčnem ura- du in ne več na finančnem davčnem uradu. Pravijo, da so že skoraj dotiskali 16 milijonov primerkov tiskovine. Pretirana naglica pa je kriva za nekatere napake v številkah postavk v samem obrazcu ter v letos za preproste občane Tiekoliko bdlj ^razumljivih pojasnilih, ki bodo priložena prijavnemu formularju. Razdeljevanje bo letos verjetno bolj zamudno, saj bodo morali tiskani fnaterial razdeliti vsem 8000 občinam, kolikor jih ie v državi. Kakor je znano, ne potrebujejo obrazca 740 odvisni delavci in upokojenci, ki prejemajo plačo le od enega delodajalca ali pokojnino od ene same ustanove. Za te kategorije zadostuje tako imenovani obrazec 101, ki so ga prizadeti že prejeli od svojega delodajalca, v delni zamudi pa je zavod INPS. kjer pa zatrjujejo, da bodo obrazec 101 izročili najkasneje ob izplačilu majskih pokojnin. Pomembna letošnja formalna novost je dejstvo, da prijav, bodisi obrazcev 740 kakor obrazcev 101, ne bodo sprejemali finančni davčni uradi, pač pa občinske uprave. Vsak davčni obvezanec bo moral torej izročiti svojo prijavo na občini, v kateri ima svoje davčno bivališče. Kot vedno bodo prijave v dvojniku. Tiskovine z rumenimi pasovi so namenjene finančni upravi, formularji obrobljeni z zelenkasto barvo pa občinam. Najkasneje v roku desetih dni bodo morale občinske uprave ves zbrani material izročiti okrajnim davčnim uradom. Ostane v veljavi tudsi možnost pošiljanja prijav po pošti, seveda priporočeno. Pri.java mora bili v tem primeru naslovljena na pristojna državni urad (Ufficio Di-strettuale delle Imposte); naslov je že natiskan na ovojih, ki jih bodo vsi prejeli ob prevzemu ali ob nakupu formularja 704, Tudi poštne pošiljke obrazcev 101 v navadnem ovoju morajo biti naslovljene, kot db sedaj, na državni davčni urad in ne na občino. Opozarjamo na to, ker bi morebitno zgrešen naslov utegnil povzročiti zamudo z vsemi ustreznimi posledicami. Gotovo bo namreč naslovljenec, ki bi sprejel tako pošiljko, prijavo zavrnil pristojnemu državnemu uradu, toda če le ta prispe na pravi naslov po 30. juniju. jo bodo smatrali za zakasnjeno. Prijava po pošti bo polnoveljavna, če jo bo prijavitelj izročil na pošti najkasneje do 30. junija, neglede na to, kdaj bo prispela na naslovljenca. Zato pa mora prizadeti hraniti potrdilo, ki mu ga bodo izdali na poštnem uradu, ker je to dokument o pravočasni izročitvi izjave. Poznamo upokojenca, seveda marljivega Slovenca, ki je svoj obrazec 101 že poslal po pošti in nas sprašuje, če ne bo morda imel zaradi tega sitnosti. Zakon predpisuje, da se prijave spre jemajo od 1. do 30. junija. Vsak zakonski prekršek kaznujejo z globo od 50.000 do 1 milijona lir. Seveda bi bilo absurdno, da bi kaznovali pretirano marljivost o-menjenega upokojenca, posebno če vemo, da če bi ne prijavil svojega obrazca 101, ki ga doletela globa v višini 10.000 Kr. Vsekakor priporočamo, naj zainteresirani ne odpošiljajo svojih davčnih prijav pred prvim junijem. ST. OBLAK gozdov in gričev in spet nomh, višjih hribov do visokih gora. Njihovi koničasto priostreni vrhovi pa dajejo Diminičevim slikam svojstven videz, ki spominja na stare slike mojstrov iz Daljnega vzhoda in ustvarjajo pri tem občutek pravljičnosti. * * * Natalia Melgradi Rossi je prišla razstavljat v galerijo cCorsia Stadiom iz Bologne, pa čeprav jč doma iz Ferrare, od koder so tudi njeni spomini na slavnega slikarja italijanske modeme umetnosti De Pisisa, kakor tudi njeni stiki z očetom metafizičnega upodabljanja slavnim De Chiricom. Melgradi Rossijeva pa je začela sama svojo pot v slikarstvo z ekspresionistično uravnanim krajinarstvom, za katero so značilne pestre barve, s katerimi je upodabljal a hiše in rastlinstvo, griče in skalnate gmote. Je pa po letih uspešnega ustvarjanja začela iz njenih olj izginjati oblika takega okolja, tako da na njenih platnih, ki jih je razstavila v tržaški galeriji, ni o tem več niti sledu. V postopni umetniški katarzi je slikarka izčiščevanje različnosti oblik narave v krajinarstvu privedla do tolikšne stopnje, da je pokrajinam vrnila njihov prvobitni geološki videz. S tem se je seveda odpovedala pestrim barvam. ki so bile za njo značilne, v podobah pa je dosegla izredno elementarno usklajeno enotnost, tako v risbi, kot v barvi Z rahlo valovito vzbočeno črto svetlejšega obzorja loči trdnost celine od ozračja neba. So to večinoma samotni izseki v davnih časih obstoječih poščenih nrodov ali pa tudi povsem goli holmi, ki jih tlači težko svinčeno sivo, včasih že skoraj črno nebo, nabito s pretečo silo uničujočih organov, ki so na tem, da izbruhnejo Proti njim pa čutimo, da se zoperstavljajo kljubujoče zemeljske sile, ki napenjajo tla, zemljo. V teh slikah se torej odraža večna borba med mrakom in svetlobo, med zlom in dobrim in s lem že metafizično načenia likovno tolmačenje tajinstvenega problema dualizma, ki se še oddav-na postavlja pred človeštvo, ki je zajeto v ničevno minljivost po-zemskega življenja in brezčutnostjo neskončnega vesolja, kot to zelo zadeto prikazuje slikarka v barmem ovitku revije «Vernice» v sliki spopada svetle in temne površine krogle v inertnem prostoru. MILKO BAMBIČ •iiJiiiiitnmauiiiniiiuiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimuiiitmiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiviunmiiiiimiii Majska slavja v Bregu 1 udi letos so Brežani ostali zvesti svojim tradicijam. Na vrhu bo-ljunska mladina pred «majem», ki so ga postavili v noči na 1. maj, 1. maja je tudi v Borštu stala češnja na visokem stebru. V Dolini pa so v isti noči s topolovimi vejami opleli središče vasi «maj» pa bodo postavili v noči od sobote na nedeljo. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Check-up, oddaja o medicini 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 17.00 Ob petih s... SANDROM MAZZOLO 17.05 Antarktika, vzgojna oddaja 17.30 Potovanje okoli sveta prva oddaja 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Iz parlamenta 19.20 SIJAJNI TARZAN III. del filma 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 BARON IN SLUGA TV priredba. I. nadalj 21.45 Spomini in leta: PLES MORSKIH PSOV Filmska premiera Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 DOC (TV film): «Druga ženska* 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Dnevnik 2 - Lepa Italija 14.00 Odprta šola tedenska rubrika o vzgojnih problemih 14.30 DNEVI EVROPE 15.30 Recco - Waterpolo: PORTO CERVO — GOLF 17.00 TABU’ TABU' 18.00 SOBOTA DVE 18.35 Dnevnik - ŠPORTNE VESTI 18.45 Dober večer z... Superman in Atlas Ufo Robot Vremenska slika 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.40 N. V. Gogolj: REVIZOR, film 22.40 Boks: GALINDEZ — LOPEZ Ob koncu Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.05 Kanalska dolina, dok. 11.35 PAUL GAUGUIN 12.30 Jug. Irimska TV 14.30 Svetovno prvenstvo v boW 14.50 Wembley: Nogometni /in^e za angleški pokal 16.50 Svetovno prvenstvo v 17.05 Nogomet (prenos): RIJEKA — DINAMO 19.00 G. Rossini (uvertura): Vilhelm Tell 19.30 DNEVNIK 20.05 ŠOPEK Z BODEČO ŽICO TV nadalj. 21.00 UBIJALCA . celovečerni film, v katerf5 igrajo I,ee Marvin, Ang1 Dickinson, Ronald Rea8aD in John Cassavetes 21.30 DNEVNIK 21.55 Pregled programa 22.15 Hokejsko svetovno pri*1? stvo SZ — ČSSR, posnet«11 Koper 14.50 Nogomet: WEMBLEY finale za angleški pokal 16.50 Boks: BEOGRAD svetovno prvenstvo 17.05 Nogomet: RIJEKA — DINAMO 19.00 Boks: Slovesna otvorit0" svetovnega prvenstva 19.30 Otroški kotiček 20.15 Odprti .prostor 20.30 DNEVNIK 20.45 Govori obramba: ŽRTEV. KI ŽIVI, TV Wnl 21.35 Samoiniciativa na zahod0, dokum. 22.05 ČAS ZA ŽIVLJENJE, c«10' večerni film Zagreb 20.00 MOULIN ROUGE, čelov«' čemi film 22.00 Najpomembnejša je ljub&* glasbena oddaja 22.50 DNEVNIK 23.05 Svetovno prvenstvo v bo^ ŠVICA 19.45 Risanke 20.45 LA BOCCA DELI.A VER1' TA’, film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Motivi na temo; 9.30 Pregovori tedna; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Kulturno pismo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pa se sliš’, slovenske ljudske pesmi; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Gremo v kino; 15.00 Tekmujte s Petrom; 16.30 Svet o-koli nas; 17.06 Mi in glasba; 18.05 «Lopez», radijska igra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Ili-fi magazine; 9.15 Poje grupa Pro Arte; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 O ljudskih navadah in običajih; 14.15 Folk orkester Borghesi; 14.33 Plošča LP tedna; 15.00 Godba na pihala; 15.45 Popevke; 16.00 Pismo iz. . .; 16.20 Plošče; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Jugoton; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Vročih sto kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigramo; 19.33 in 21.32 Glasbeni week~end; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 10.35 Pevci zabavne glasbe; 11.00 Politična tribuna; 11.30 Ena dežela na enkrat: Benečija; 12.05 Show down; 13.35 Glasbeni program; 14.05 Križanka po radijskih valovih; 14.32 Pogovori o jutrišnji Evropi; 15.05 Velika upanja; 15.40 Popevke ^ njih desetih let; 16.20 Lahka sba; 17.10 Radijska igra; 17.35 Z|a; ta doba; 19.35 Jazzovska 20.10 Zdravnikovi nasveti; 20.30 N ljudje pojejo; 21.05 Plošče; Glasba in dogodki iz Latinske . merike; 22.35 Recital. -.: Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13;J 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poroči3' .6.00 in 7.55 Jutranje razvedri* ' 8.45 .Spomina in dobra glasba; . Radijska nadalj.; 10.12 Zabav spored s Corradom; 11.00 Pop00!), za vsakogar; 12.45 Ne, ni B“h! 13.40 Satirični program; 15.00 L« ka glasba; 16.37 Opereta nek^s/j danes; 17.55 Gran Varieta; U' j Zabavna oddaja; 21.00 Sinko1"0 koncert. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.fio, 9.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 1W 22.00 23.00 Poročila; 6.20 Rekrefi nirsk’ ja; 6.50 Dobro jutro, otroci! Glasbena matineja; 9.05 Pio; tednik; 9.35 Mladina poje — l' šani mladinski zbor gimnaz -Marktoberdorf — ZRN; 10.15 kam, kako in po čem?; 10.45 3U' stični napotki; 11.03 Mi poj«111 ' 11.20 Po republikah in pokrajin3.! 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Km««? ski nasveti; 12.40 Veseli dom3, napevi; 13.20 Zabavna n5 13.30 Priporočajo vam. . .; j?',. Gremo v kino; 14.45 S pevcem D3 kom Domijanom; 15.30 Glasbeni1 termezzo; 15.45 S knjižnega tr®i 10.00 «Vrtiljak»; 17.0 Studio ?!() 17.00; 18.05 Pesem nas druži: 1”'. Glasbena abeceda; 19.20 Zaba',.|l. glasba; 19.35 Lahko noč, otroc ■; 19.45 Minute z ansamblom Mlad' vi; 20.00 Zavrtite, uganite in se P" govorite; 21.00 Za prijetno ra2', drilo; 21.30 Oddaja za naše 12 , ljence; 23.05 Popularnih dvajs«3 00.05 - 4.30 Nočni program — g*aS r MARICA GREGORIČ- STEPANČIČEVA MILENA LAVRENČIČ-LAPAJNE (1874-1954) Po prihodu Italije v Trst 1. 1918 je Marica Gregorič spoznala potrebo po slovenskem čtivu, kajti drugojezična literatura je začela preplavljati zasedeno ozemlje. Svojo skrb je posvetila tudi slovenski ženi, ženski list naj bi prav tako pomagal reševati slovensko narodno zavest. K sodelovanju pa je povabila druge šele na platnicah svojega lista, zato tudi dopisnic ni bilo veliko. V «Jadranki» sta se njeni dejavnosti pisateljska in časnikarska, močno razmahnili. Listu je dala najprej podnaslov »Glasilo zavednega ženstva» (v l. in 2. letniku), nato pa «Glasilo odločnih in neustrašenih« (v 3. letniku). V kazalu je več imen sodelavk, a večinoma so le psevdonimi Marice Gregorič - Stepančičeve. V »Jadranki« je objavljala svoje pesmi in prozo, izvirno in ponatise del iz prejšnjih let, saj je imela izbire dovolj. Izšli so pripovedni spisi, med drugimi »Razglednica« in »Mandlje cve-tejo«, objavljena n. pr. že v »Velikem Jadranu«, »Za samostanskim ozidjem« in povest «Nova zadruga«, že omenjeni potopisi, črtice «Timotej Krušar« in «Srčne kaplje«, zgodovinski spisi »O črnogorskem kralju«, «K Dantejevi 600-letni-ci», »Napoleonova 100-letnica«, «Nikola Tomaseo«, »Poslednji Zrinski«, »Matija Gubec«, »O narodni cerkvi«, «Prvotnost in sedanjost slovanstva«, «Spominek na Poljake«, kjer je med drugim opisala tragiko nacionalnega zatiranja, saj so bili tudi oni «... zavratno ali očitno napadani, opljuvani, za- sramovani ... imetje zažgano ali opustošeno ... vendar so sklenili, da se bodo pripogibali, toda ne upognili, da bodo molčali, a ne pozabljali...» V duši so ostali Poljaki, skrivaj so doma učili svoje otroke materinega jezika. To usodo so kmalu delili z njimi tudi Slovenci pod fašizmom. Posegla je tudi na področje slovenske literature in jezika v člankih kot n. pr.: »Simon Gregorčič«, »Naša književnost do konca njene prve dobe«, «0 drugi dobi slovenskega slovstva«, «Ne kvarimo jezika«, »Čuvajmo narodno pesem!« itd. Seveda ni mogla mimo poučnih oziroma vzgojnih spisov, kot »Vzgojne dolžnosti«, »Ne bogastvo, ampak delo«, »O značaju in dobrem čtivu«, «0 delovanju slovenskega ženstva« itd. Naj se tu dotaknem še dela Marice Gregoričeve, ki ga je opravila kot prevajalka. Nekaj svojih prevodov je objavila že v «Edinosti» in «Slovenki», v »Jadranki« pa prevod iz ruščine “Zdramite se« ter Puškinovi deli “Zamet« iri »Postajni preglednik« («Jadranka» 1. 1921). Tu je objavila tudi prevod iz nemščine L. Hardt «V obrambo časti«, iz francoščine Flammarionove «Slive g. župnika«, iz italijanščine »Prva rana« in “Učitelj iz Sv. Križa«. Prevajanje ji ni povzročalo težav, saj je dobro obvladala sedem jezikov. Njeni so bili uvodniki, n. pr. «Naša svrha«, kakor polemični članki, n. pr. «0 možitvi učiteljic« ali “Duhovniški celibat«, s katerim je izzvala ostre polemike, članki s pravnega področja, n. pr. «Ženska in zakonik« itd. Tu bi navedla kot primer njene misli: «... Zakoni veljajo enako za ženske in moške, ženske nimamo še istih pravic in dolžnosti... Nevednost ni ščit... vsak človek bodi sebi prvi odvetnik... Da pa je žena izobražena.... mora dvigati svoj pogled in svoj duh včasih tu^di iznad zibeli in ponve ter mora čitati knjige in časopise.;:t biti mora sposobna tudi važnega in resnobnega pogovora... Zatorej mislimo z lastno glavo, učimo se, izobražujmo se, osamosvojujmo se z omiko ir. znanjem,..« (Jadranka III., 1923). Zanimive so njene «Gririte» ali zgodbe iz vsakdanjega življenja, pa tudi duhovite sodbe, ki jih je imenovala «Koralčki». Za primer naj navedem enega izmed njih: “Samo tretjina ženstva razsoj uje z lastno glavo. Druga tretjina poroča le prepričanje moža, očeta ali brata; tretja tretjina je brez možgan in zakokodaka in se zrepenči le, kadar hoče izbuditi pozornost petelinovo...« («Jadranka«, letnik III., 1923). Najboljši je II. letnik (1922), kjer povezujeta potopis v nadaljevanjih «lzprehod po Skandinaviji« in drama »Veronika Deseniška« posamezne številke v celoto in dajeta letniku vtis sistematske ureditve. Obenem sta to njeni najboljši deli. Pogumno, včasih tudi drzno s polno odgovornostjo, je s strani svojega lista govorila in polemizirala, vzpodbujala in poučevala, hrabrila in pozivala ter vzgajala, brez kompromisov ali odstopanj. Konec III. letnika, decembra 1. 1923 je urednica potožila, da ji manjka sodelavk in da se poslavlja «za dobo par tednov, znabiti navek!« Slednje se je tudi uresničilo. «Jadranka» je utihnila ne le zaradi pomanjkanja sodelavk, ampak tudi v korist novega ženskega lista »Ženski svet«, ki je pričel izhajati v Trstu 1. 1923 in vzdržal tam do 1. 1929, potem pa je do 1. 1941 izhajal v Ljubljani. Kljub predhodnim zagotovilom Marice Gregorič - Stepančičeve v uredništvo niso povabili oziroma sprejeli in ta nesporazum je bil vzrok njenega dokončnega literarnega umika. Vendar je v “Ženskem svetu« (letnik I. 1923, str. 95) kot Škedenjka objavila poročilo «Stari svatbeni običaji v tržaški okolici«. Posebno mesto v literarnem delu Marice Gregoričeve ima vsekakor njena drama v 5. dejanjih »Veronika De- seniška« s prvotnim naslovom “Zagorski biser«, nas" do leta 1911. Ponudila jo je v otjjavo Slovenski matic'1 je društvo ni sprejelo. Pač pa jo je uprizorilo tržaško l dališče v Narodnem domu v Trstu 30. aprila 191L * zaključno predstavo sezone. Kritika v »Edinosti« 17. ^ ja 1911) ji je bila naklonjena, poudarila je, kljub hib"' avtoričin talent. Tudi publika je delo ugodno sprep* Po besedah v “Edinosti« je Gregoričeva proti Jurčič1®, balistični zamisli »ovila dejanje v nekak mističen id01 #1' zem, kar je morda skvarilo iluzijo o celjskih despod^ Kritik je delu očital nekaj nejasnosti in tehničnih & sicer pa poudaril, da je bilo »aplavzov veliko. ... Ni011 »Veronika Deseniška« nam ne odkriva samo ljubezni, ^ ljenja in smrti te presimpatične žrtve celjskih grofov, več odločno podčrtava socialno življenje takratnih čas° in ... zagledamo tudi moralno propalost tedanjih stanov ■ ■ ^ Drama je potem izhajala v »Jadranki« skozi ves ‘ letnik 1922, 1. 1975 jo je predvajal tudi tržaški slov0" ski radio. r Ob uprizoritvi Kreftovih “Celjskih grofov« v gle<1% ški sezoni 1950-51 v ljubljanski Drami, je publicist Jan j Traven v gledališkem listu 1950-51 št. 1 str. 11-15 v članku »Usode slovenskih celjskih dram« o prvi 0 delavi motiva pri Jurčiču 1. 1886, nato o delu Mar*C Gregorič - Stepančičeve in končno še o Župančičevi čoniki Deseniški« iz 1. 1924. O »Veroniki Deseniški« rice Gregorič - Stepančičeve je zapisal, da se je avtor1® snovno naslonila na zgodovinska dogajanja, da pa je d0^ dramaturško nezadovoljivo. Pač pa njena slika cel)&\. grofov, kot fevdalcev nemškega rodu in mentalitete, 1 bliža zgodovino «brez kipečega nacionalističnega na^d šenja. Gregoričeva ni videla nujnosti, prikazati cel)6^ grofe kot tvorce slovenske narodne zgodovine«. (Nadaljevanje sledi) ODLOČITVE TRŽAŠKE OBČINSKE UPRAVE O ŠTEVILNIH UGOVORIH K VARIANTI ZA PODROČJA, NAMENJENA JAVNIM STORITVAM kratkim \ ?k&n!5ki svet je pred »o o(J0l' .PCHeje 22. aprila, dokonč-v° Pristrf-’ kobkor zadeva njego-to o r„inos.,;.’. urbanistično varian-Oim stL-tr°bj‘b, namenjenih jav-o šteVH„l-um’ s tem da je odioeil !ilip°samwUnxV<>rih' ,ki 80 jih v'° vern .../jezniki m ustanove po pr ki ga . ^unem sprejetju variante, Hora SL,or>ravil junija lani. Sedaj * vzdr>an; ki ga J« svot sprejel Psi, d‘rdnJ.u svetovalcev KPI in tj L. °neno potrditi še dežel-Kttifl jeiVa'. ^ar bo pa storila ver-kakor Pe ct'z uekaj mesecev, vse-% p° volitvah 25. in 26. juti svet Kalerih b(’ obnovljen dežel- b.,nikV0fm Purečilu je občinski od 'Klari] 8,urbanistiko posebej po histični i’Irnanje, ki ga je 'a urba bivaistv. . trument vzbudil v pre-»rga-i ” v njegovih družbenih W«iah. bi je dobilo izraz v bltah aZ‘Urnvah v rajonskih kontih, i[j "‘'zadnje pa v 221 ugovo-Itvaij] j-ie °bčina prejela. Po-te v n?i uf*' konstruktivnost veči-*tiW,1Zraženil' Predlogov, ki Prirnerih C' a belno ali v nekaterih s 'e#i h ce*° Popolno sprejetje in b o ,„lstverio izboljšanje varian-rtleit'bnp-n'b storitvah. Med potil vefu 1Slrn' izboljšavami je omeli . J®,®lastičnost, ki so jo uved-«iativ. , eni pravilnik in v nor-tJzlajA ,er odločitev, da ne bodo V ki J1 obstoječih javnih struk-tJsjuj0 i'b zgradili zasebniki ali sblepali , u'3tva, s katerimi bodo bt!nam konvencije glede ohrani-Ptav p°nibnosti in upravljanja na-t° umj^bej je poudaril drugač-NL„ ev' ki so jo na podlagi določi,? V graškega prebivalstva Področ;.Za iavne storitve na tem ječe «1 , 3 tem da ohranijo obsto-do Lekture, glede novih pa bo-ki niSQ °^nosbi uporabili površine, deiavnosu 3menjene P,'c>’7Vaja*rurn Ce j Spl°šno meb prebivalstvom na nje 2a vladalo precejšnje zanima-ki jo novo urbanistično ureditev, arianta o površinah za jav- ne storitve (skupaj s podrobnim načrtom za zgodovinsko središče in novim načrtom površin za ljudske gradnje) dejansko uvaja v okvir občinskega regulacijskega načrta iz leta 1969, je bilo zanimanje naravno posebno živo med slovenskim prebivalstvom, mestnim, o-koliškim in podeželskim. Ne glede na neposreden osebni interes prebivalcev kraških vasi, ki so skoraj 10 let čakali na sprostitev naravnega razvoja naselij in na možnost primernejše ureditve stanovanja za lastne družine, je vsa naša narodnostna skupnost posebno občutljiva za vprašanja, ki zadevajo ozemlje, na katerem ima sv-o je zgodovinske korenine. To (»sobno občutljivost dokazuje tudi dejstvo, da so skoraj polovico ugovorov vložili ljudje ali organizacije, ki pripadajo naši narodnostni skupnosti. Seznaniti naše čitatelje z vsebino vseli ugovorov in z odločitvijo, ki jo je o vsakem posameznem sprejel občinski svet, potem ko je njihov5 oroučitvi posvetila urbanistična komisija 30 sej, bi bilo v tem okviru preobsežno. Poskusili bomo zato opisati glavne značilnosti ugovorov, ki so jih vložile slovenske organizacije in pa pomembnejše predloge skupin posameznikov. Že uvodoma je prav, da opozorimo, da so praviloma upoštevali, to je popolnoma ali vsaj delno prejeli ugovore, ki so se zavzemali za splošne, načelne koristi, skoraj v celoti zavrnili pa take, ki so zasledovali zadostitev z.aseb nega interesa posameznikov. Tako so zavrnili skupen ugovor skupine Križanov, ki so predlagali razširitev zazidljivega področja v vasi zaradi potrebe po gradnji vsaj sto stanovanj. Prav tako so odbili zahtevo številnih prebivalcev Trebč po premaknitvi predvidenega avtocestnega odseka dalje od naselja (kar sicer ni bil predmet omenjene variante) in po večji možnosti zazidav. Slovensko gospodarsko združenje je vložilo, skupaj z orga- nizacijama obrtnikov, več predlogov, med katerimi možnost umestitve cbrtniških dejavnosti v tovornem postajališču pri Fernetičih in omiljenje nekaterih gradbenih pravil, čemur so ugodili in s tem ugovor delno sprejeli. Obsežen ugovor v obrambo ko risti domačega kmetijstva in v pod poro številnim ugovorom svojih čla nov je vložila Kmečka zveza, ki je predlagala razširitev kmetijskih, področij, večje možnosti za grad njo kmečkiii hiš in prilagoditev cestne mreže potrebam domačega kmetijstva. Ugovor je občina delno sprejela, /.lasti kar zadeva ohranitev in boljšo opredelitev kmetijske namembnosti nekaterih površin na Kolonkovcu in na Kon-tovelu. Delno so ugodili tudi zahtevam svetoivanske rajonske konzul-te, s tem, da so popravili nekatere napake tehnične narave na Katinari in zmanjšali obseg površin za javne storitve v Lonjer-ju. Tudi zelo obsežen ugovor kon-'ulte za Skedenj in Čarbolo o vseh aspektih variante je bil deležen vsaj delnega sprejema. Združenje upravičencev jusar-skih pravic iz Bazovice je zahtevalo možnost gradnje, zadružnih hlevov na »živinorejskih* področjih in izključitev jusarskih zemljišč iz Belcijevih rezervatov. Občina je odgovorila, da so gradnje hlevov možne na desetini razpoložljive po vršine, da ni pa pristojna ukre pati glede kraških rezervatov Gozdna zadruga iz Padrič je tudi predlagala izključitev njene 35-hek tarske parcele iz rezervatov, da bi mogla z njo dalje razpolagati, čemur je občina odgovorila s spremembo pravilnika, ki zagotavlja tradicionalno namembnost zaščitenih zemljišč do uzakonitve izvršilnih norm o kraških rezervatih in s tem smatra oba ugovora za delno sprejeta. Trcbensko športno društvo «Primorec» je predlagalo, naj premaknejo predvideno traso avtoceste, da se ohrani nogometno igrišče, ali naj v ta namen dode- lijo drugo zemljišči v bližini ter naj vključijo zgradbo, kjer prebiva nekaj brezdomcev («hiša učiteljev*) v področja za javne storitve. Ugovoru so ugodili z določitvijo nove površine za igrišče in s sprejemom predloga glede omenjene hiše. Koordinacijski odbor vasi vzhodnega Krasa je predložil vrsto podrobnih zahtev, od povečanja zazidljivih površin pri Banih, ohra nitve sedanje namembnosti otro škega vrtca, šole in Ljudskega do ma v Trebčah, večjo možnost gradenj v Gropadi, vrsto sprememb, pri predvideni ureditvi javnih sto ritev v Bazovici do razširitve tre bonskega in bazovskega pokopališča. Občina ni sprejela razširitve zazidljivih površin, ugodila je pa v glavnem ostalim predlogom. Del no so sprejeli tudi ugovor skuoine prebivalcev zgornjih Barkovelj, s tem da so zeleno področje med Furlansko cesto in železnico spremenili v gradbeno. Popolnoma so sprejeli ugovor Gospodarske zadruge iz Bazovice, ki je zahtevala izključitev društvene gostilne iz co ne, namenjene družbenemu sredi šču in vključitev v zazidljivo staro iedro vasi. Negativen odgovor je pa dobila zahteva openske hranilnice, da bi dovolili zazidljivost sosednega zemljišča glede na potrebe njene razširitve. Združenje «Knl(urni dom Prosek-KontoveU je ugovarjalo vključitv zemljišči, kjer naj bi zgradili slo venski kulturni dom v zelena pod ročja za igre. S tem bi slovensk narodnostni skupnosti odvzeli mož nost neoviranega kulturnega in za družnega udejstvovanja, zaradi če sar so zahtevali odpravo omejitev in vključitev v vaško gradbeno področje. Občina je odgovorila, da je pripravljena upoštevati potrebe slovenske narodnostne skupnosti, s tem da spremeni namembnost na »področje za rekreativne dejavnosti* in tako delno sprejela ugovor. Delno so sprejeli tudi ugovore skupine vrtnarjev s Ko- lonkovca, ki so se zavzemali za o-hranitev svojih kmetij, ki so bile vključene v «rajonski park* in v druga področja za javne storitve. Področje južno od površin, namenjenih gradnji višjih srednjih šol, so namesto rajonskemu parku namenili kmetijstvu. Popolnoma so sprejeli predlog skupine prebivalcev s Trstenika, da se to področje vključi v «izvirno zgodovinsko jedro* in s tem ustrezno spremenijo gradbena pravila. Družba za športne naprave SIS se je pritožila proti vinkulaciji zgradbe in zemljišča na Stadionu 1. maja kot »družbeno središče*, o-ziroma «rajonski šport*, ker je treba obstoječe naprave še izboljšati in razširiti, da bodo služile športni dejavnosti tržaške slovenske mladine. V varianti predvidena namembnost bi namreč grozila z možnostjo razlastitve v škodo slovenske narodnostne skupnosti, kateri so po 'etu 1918 odvzeli vse struk ture, ki so bile namenjene kulturni in šooitni dejavnosti. V svojem odgovoru je občina u-gotovila, da postavlja ta ugovor vprašanje splošnega značaja, in sicer potrebo, da ne potlačijo z grožnjo razlastitve delovanja zasebnih združenj, katerih dejavnost je v skladu z javnim interesom. Sklenili so zato sicer ohraniti za stavbo in igrišča na stadionu 1. maj namembnost «družbenega centra* in «rajonskega športa*, spremeniti pa, oziroma dopolniti pravilnik z na slednjim odstavkom: «Pqvršine, ki so v tej coni zasebne lastnine in so ob času sprejetja variante o javnih storitvah že namenjene uporabi, ki je v skladu z varianto. ne bodo predmet razlastitve, s pogojem, da se lastnik obveže z zadevno konvencijo spoštovati določeno namembnost in o-predeliti z občino kriterije za uporabo omenjenih naprav, razen če niso take, da jih je treba vključiti v občinsko imovino*. S tem smatra občina, da je bil ugovor v bistvu sprejet, saj trdi, da je tudi v zgradbi, označeni kot družbeni center, mogoče izvajati športno dejavnost. Ista družba se je pritožila tudi proti vinkulaciji zgradbe in zemljišča v Križu št. 61 kot «druibeno središče*, kar bi odvzelo, s perspektivo razlastitve, slovenski narodnostni skupnosti v tem kraju strukturo, ki ji je potrebna za kul turne in rekreativne dejavnosti. Z enako utemeljitvijo, da namreč sedanja namembnost strukture ni v nasprotju z določili variante in z enakim sklicevanjem na možnost sklepanja konvencije, odgovarja občinska uprava, da je ugovor v bistvu sprejela. Popolnoma so sprejeli ugovor združenja staršev osnovnošolskih o-trok iz Trebč, ki so predlagali, podobno kot koordinacijski odbor kraških vasi, ohranitev šole na sedanjem prostoru, prav tako otroškega vrtca, s tem, da določijo za potrebe družbenega centra tako i-menovano «hišo učiteljev*, za rekreativne dejavnost' pa Ljudski dom. Posebne omembe je vreden ugovor tržaške pokrajinske uprave, ki ga obravnavamo v tem okviru zaradi nekaterih vprašanj, ki so velikega pomena za slovensko narodnostno skupnost. V zelo obsežnem dokumentu ugotavlja levičarski odbor, ki je bil teda' prevzel upravo na pokrajini, da so nekatera določila urbanistične variante v nasprotju s sklepi pokrajinskega sveta. Na prvem mestu navaja nujnost, da se določ: namembnost «strukture za višjo šolsko izobrazbo* v komprenzoriju bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, «še posebej za potrebe trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom, da se odpravi pomanjkanje učilnic v šoli, ki se čedalje bolj razvija*. V istem komprenzoriju naj bi 0-mogočili ureditev tudi otroških jasli. Za potrebe službe umskega zdravja je pokrajina zahtevala vključitev zadevnega središča v no- vem kompleksu ljudskih hiš pri Sv. Soboti in specifičnega načrta za družbene in zdravstvene storitve, ki naj bi jih upravljala pokrajina v novem kompleksu na Me-lari. Na koncu je levičarska uprava zahtevala še razširitev površine, ki stoji za zgradbo liceja »Prešeren* in trgovske akademije, za potrebe dopolnitve in razvoja slovenskega višjega srednjega šolstva. Ti predlogi zaslužijo nekaj komentarja. Teh specifičnih zahtev si namreč pokrajinska uprava ni izmislila, niti jih ni izdelala na hitro v okviru tehničnih ali upravnih uradov. Bile so plod poglobljenih in dolgotrajnih posvetovanj z zavodnimi sveti in družbenimi predstavništvi ter vnetih razprav v komisijah pokrajinskegr sveta. Kar zadeva slovenske šole, je namreč pokrajinska uprava v soglasju z zavodnimi sveti odločila reševati vprašanje stiske s prostori z nadzidavo liceja »Prešeren*, premestitvi ji trgovskega zavoda »Žiga Zois* v prost paviljon v parku bivše umobolnice, ki bi ga preuredili in mu dogradili telovadnico s finančnimi sredstvi, za katera je levičarska uprava pravočasno zaprosila deželo. Razširitev področja, namenjenega javnim storitvam za zgradbo, v kateri zdaj delujeta lice* in trgovska akademija, je narekovala potreba po ureditvi prepotrebne nove telovadnice in družbenih prostorov. Po tem programu bi našli rešitev tudi za namestitev tečajev za geometre in elektrotehnike, ki jih slovenska narodnostna skupnost zahteva že dolgo in je za njihovo ustanovitev, ki ustreza potrebi po izpopolnitvi slovenskega šolskega sistema, pokrajinska uprava že ponovno vložila zahtevo ori pristojnih deželnih in državnih oblasteh. V tem okviru bi bržkone mogle najti rešitev tudi potrebe strokov ';l- slovenskih tečajev, ki so priključeni zavodu »Galvani*. Odgovor (in sklep) tržaške občinske uprave je v najboljšem primeru nerazumljiv. Sprejeli so namreč vse predloge pokrajine, razen tistega o določitvi površine v parku pri Sv. Ivanu, kjer naj bi premestili zavod »Žiga Zois* in to z utemeljitvijo, ki jo je vredno, navzlic zveriženemu besedilu, objaviti dobesedno: »Pomanjkanje predvidevanja, v notranjosti bol-nišniškega komprenzorija pri Sv. Ivanu, za umestitev struktur za višje srednje šolstvo, izhaja iz u-smeritve, ki jo občinska uprava prepričano zasleduje, da koncentrira vse strukture za tako šolstvo, po gledišču, ki ga navdihuje že pojem okrajne ureditve šolstva, v treh polih v Ulici Rossetti (na področju vojašnic), na Opčinah in na Spodnji Magdaleni. O-hraniti je treba sicer glavne obstoječe strukture, kar ne jemlje vrednosti prej omenjenemu pojmu razdelitve pokrajinskega ozemlja v šolske okraje. Zaradi tega se zdi neprimerna dodelitev enega izmed prostih paviljonov trgovskemu tehničnemu zavodu s slovenskim učnim jezikom*. Potem ko v bistvu sprejema ostale predloge pokrajine. se odgovor tržaške občine zaključuje: «Ugovor je zavrnjen samo v delu, ki zadeva zahtevo po umestitvi trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v bolnišniškem komprenzoriju pri Sv. Ivanu, zaradi prej o-menjenih razlogov*. Torej popolno preziranje zahtev” vseh Slovencev po avtonomnem šolskpm o-kraju in celo predloga deželnega odbora, naj bi ga z državnim zakonom ustanovili pač pa togo sklicevanje na obstoječe 3 teritorialne okraje. V ostalem je občinska uprava, razen delnega sprejema predlogov jusarjev z Opčin in od Banov, zavrnila vse ugovore prebivalcev kraških vasi, ki so zadevali pe-rimetracijo in s tem zazidljivost v naseljih. AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA DEŽELNI POSEGI V KORIST PREBIVALSTVA ter področij, ki jih je Prizadel potres j£?k'iučeno s 30. marcem 1978) ________________ P°DROČJA posega 1976 1977 1978 <2> RAZPOLOŽ. nR\/F7Nnc>Tl RAZPOLOŽ. OBVEZNOSTI RAZPOLOŽ. SKUPNO SREDSTVA (1) SREDSTVA SREDSTVA OBVEZNOSTI (v milijonih) (v milil°nih> (V milijonih) (v mil|lon,h> (v milijonih) (v milijonih) P3 De|a in m. KMETIJSTVO in nujnostni posegi ter hidrdgeo p, ioške naprave.................. p Se9i za zaščito živine............ p ^e9i za zaščito posevkov in kultur Se9i za obnovo kmetijskih posesti *er za ponovno vzpostavitev za p lo9............................ I 'Spevki za obnovo zgradb, sirarn p edni prispevki ustanovi ERSA . . sPevki za kmetijske kredite in po-s°iila za obratovanje............. SKUPNO 8.700 4 380 5 700 2411 3.289 6.791 4.870 3.302 8 167 4311 3 856 7.613 410 310 1.200 307 893 617 3 500 502 11 500 110 11 390 612 1 800 144 17.506 2 042 15 464 2.186 10.800 10.800 6.500 1.000 5.500 11.800 1 000 — 2 000 684 1.316 684 31.080 19.438 52.573 10.865 41.708 30.303 POMOČ gospodinjstvom .... irioč stQrcem in mludoletnikom . b°sredni in posredni posegi (od Pošiljan|e v kolomie, oskrboval $L,nine itd )................. ari za dopolnitev bolnišniške o skrbe................ SKUPNO 1 000 3.000 956 2.953 1.500 4.450 /38 2.713 /62 1.737 1.694 5.666 — — 300 140 160 140 — — 16 300 16 300 — 16300 4.009 3.909 22.550 19.891 2.659 23.800 1976 1977 1978 (2> PODROČJA POSEGA RAZPOLOŽ. SREDSTVA (1) (v milijonih) OBVEZNOSTI (v milijonih) RAZPOLOŽ. SREDSTVA (v milijonih) OBVEZNOSTI (v milijonih) RAZPOLOŽ. SREDSTVA (v milijonih) SKUPNO OBVEZNOSTI (v milijonih) £3 OBRTNIŠTVO Prispevki obrtniškim podjetjem . . . Prispevki za lokacijo (meja 5 anuitet) Izredni prispevki ustanovi ESA . . . .... SKUPNO 6.000 6.000 1.700 1.700 — 7.7C0 ,— — 50 — 50 — 1,800 1.800 — — — 1.800 7.800 7.800 1.750 1.700 50 9.500 INDUSTRIJA IN TRGOVINA Prispevki a fond perdu industrijam trgovskim in turističnim podjetjem Prispevki za operacije predfinansi ranja......................... Prispevki industrijam za lokacije . Prispevki na račun kapitala za pri marno urbanizacijo ..... Prispevki konzorcijem za jamstva . Posebni prispevki družbama Friulia in Friulia-Lis................ Posebni prispevki industrijskim kon zorcijem in trgovinskim zbornicam SKUPNO 22.000 22.000 11.000 10.900 100 32 900 2.500 — 5.000 1.000 4.000 1.000 — — 150 56 94 56 1.000 — 1.000 700 300 700 1.675 1.500 — — — 1.500 11.000 6.000 5.000 5.000 — 11.000 7.950 — 7.950 5.350 2 600 5 350 46.125 29.500 30.100 23.006 7.094 52.506 II m S& JAVNA DELA KRAJEVNE USTANOVE r°$ki dodeljeno ter neposredno fyki?t9**et0 osel:)ie................. Sa;odmna v korist upraviteiiev pri-Honfcle,ih področij '°r)or lov a rji za poveueno dela in sncle- onja (popisne skupine in svo- StJ?0c*n' poklici) ^i za osebie zaposleno pri taj-n'Stvu za obnovo............... 53 SKUPNO 1.299 1.299 600 600 — 1.899 — — 78 — 78 — 2.328 2.328 2 136 1.801 395 4.129 — — 1.140 46 1.094 46 3.627 3.627 4.014 2.447 1.567 6.074 POSEGI ZA FINANCIRANJE CCE, EEI, CECA J*ze, jut posegi za financiranie kmetstva, industriie in infrastruktur v Srr>islu obveznosti CCE, BEI. CECA SKUPNO 20 229 20 223 22.479 22 479 15.120 7.359 15.120 15.120 7.359 15.120 a) Posegi za izredno stanje in javno gradbeništvo Posegi za odstranitev ruševin; popravila naprav in javnih zgradb . . . Premične in montažne strukture za lavne sedeže ........................ b) Zasebno gradbeništvo Popravila zgradb, ki so bile še popravljive ........................... Prispevki na račun obresti za popravila stanovanj....................... Poskusna popravila zasebnih zgradb c) Montažne hiše izdatki za montažne hiše in ustrezne infrastrukture....................... Prispevki občinam za razlastitev zemljišč ............................... d) Šolsko gradbeništvo Izdatki za premične montažne učilnice SKUPNO 30617 10.792 29.000 18 483 10.517 29275 859 755 303 183 120 938 50.000 49.959 40.000 32.127 7.873 82 086 3.000 — 23.700 7.500 16.200 7 500 150 ' 150 149 1 - 149 50.000 49.399 8.800 6.413 2.387 55.812 200 — 3.200 913 2.287 913 7.538 7.538 21.635 19447 2.188 26 985 142.364 118.443 126.788 85.215 41.573 203.658 PREVOZI Povracnu občinam za prevoz učencev Povračilo za abonmaje in posebne službe................................ SKUPNO — — 2 895 2862 33 2 862 — — 700 16 684 16 — — 3.595 2.878 717 ' 2.878 SKUPNO 255.225 182.717 263.849 161.122 102.727 343.839 OPOMBI: (1) Razpoložljiva sredstva prvega leta (1976) predstavljajo kvoto, ki |o predvideva zakon, na katerega se nanaša odgovar|a|oče področje posega V naslednjih dveh letih so dodane vsote, ki so ostale še na razpolago. (2) Koriščenje financirnnj bilance 1978 se |e začelo po sklepih posebne komisije deželnega sveta za potresno področ|e z dne 14. februarja 1973. V tem obdoblu |e vsekakor dcielni odbor odobril posege v prid potresnih področi|, ki so jih začeli koristiti šele ob koncu marca 1978 za skupni znesek ok. 24 milijard in pol večinoma v korist zasebnega gradbeništva. Pravda za Vlfalvis Bay To gospodarsko in strateško pomembno pristanišče pomeni ključ do re-šive namibijskega vprašanja, pa tudi enega glavnih adutov režima v Pretorii OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU \\IROBf, 4. niii.ia — Naj že velja ali ne Izrek nekega obiskovalca, da je Walvis Bay naj-grše. najneprijaznojse pristanišče ob vsej afriški obali, je obenem res, da ta luka pomeni vrata v Namibijo in je zato v marsičem ključ rešitve namibijskega vprašanja. To pristaniško mesto, vkle. ščcno med Atlantski ocean, ki pogosto prinese meglo, ;n med peščene sipine puščave Namib, ki zanašajo pesek, popotniki opisujejo kot gmoto z ravnilom začrtanih ulic, ob katerih stoje škatlaste hiše. Poglavitni vonj večidel leta je smrad po riban, ki jih predelujejo v ondotnih tovarnah ribje moka in ribjih kon-serv. Toda ob vsem tem nepri-jaznem videzu je Walvis Bay dejansko edina prava namibijska luka. Osem pomolov za čezoceanske ladje premore in predvsem je edino pravo pristanišče med Capetow-nom in Lobitom v Angoli ob tem delu afriške zahodne oba le. Od tod njegova izjemna strateška lega, pogojena z znamenito pomorsko potjo okoli Rta Dobre nade, po kateri vozijo številni rankerii nalto, namenjeno razvitim zahodnim državam. Kar zadeva Namibijo samo, je prepričljiv že podatek, da gre ves izvoz rudnin iz te dežele prek Walvis Baya. V celem ta luka poskrbi za devet desetin vsega namibijskega izvoza, kar znese okoli dva milijona ton letno. Mimo sorazmerno ugodne dostopnosti za velike ladje ima \Valvis Bay najboljše pro. metne zveze s ključnimi gospodarskimi središči Namibije. Od tod peljeta cesta in železnica do glavnega mesta Windhoeka, od tod so dobre zveze z glavnimi rudarskimi in industrijskimi središči, predvsem z — za zdaj — največjim uranovim rudnikom Rossing pri Svvakopmundu, koder prevladuje britanski kapital, pa tudi z rudniki družbe Tsumeb na severovzhodu, koder imajo glavno besedo ameriške naložbe. Ribiška industrija je v zad-njih mesecih doživela hud udarec spričo navala južnoafriških ribičev in ribiških la * v dij iz nekaterih drugih dežel. Tako je ulov letos eden najnižjih v zadnjih letih. Lokalna ribiška podjetja — v katerih ima spet južnoafriški kapital pomembno vlogo — so se on dan obrnila na južnoafriškega »glavnega upravitelja« Namibije, sodnika Steyna, naj jih zaščiti s tem, da bi raz širil mejo teritorialnih voda s sedanjih 12 na 22 milj. Obenem se množe glasovi, da Južna Afrika sama namerava prej ko slej raztegniti to mejo na 200 milj. S tem bi zaje li med drugim najbogatejše ribolovno območje zahodno od Walvis Baya — da o morebitni nafti pod morjem ne govorimo. Enklava Walvis Bay, omeje na na jugu z reko Kuiseb in na severu z reko Swakop, meri 1100 kvadratnin kilometrov, zaobsega tudi eno glavnih južnoafriških vojaških oporišč v Namibiji, Ro-oikop, ki leži južno od mesta Walvis Bay. Baza je kombinirana, streže južnoafriški Malverzacija s smrtnim izidom V Kinshasi, glavnem mestu Zaira, so postavili pred sodišče nekdanjega ministra za pravosodje Manpuya. Vrhovno sodišče ga je obsodilo na petnajst let in pol zapora, obtožen pa je bil »denarnih malverzacij s smrtnim izidom«. Prilaščal si je namreč denar, namenjen za nakupovanje hrane v zaporih, zaradi česar je v zadnjem tromesečju lanskega leta od lakote umrlo samo v centralnih zaporih zairskega glavnega mesta 60 zapornikov, piše pariški »Le Monde«. vojni mornarici, letalstvu in pehoti. Med drugim premore moderno letališče, zmožno ne samo za vzletanje In pristajanje izvidniških letal, marveč tudi lovcev in bombnikov. V oporišču tudi urijo vojake v veščinah puščavske vojne in bojnih spretnostih zo-jper partizane — po nekaterih poročilih s pomočjo izraelskih inštruktorjev. V Rooiko-pu so prav tako tankovske in oklepne enote. Niti potrjena niti ovržena pa niso poročila o prisluškovalnih napravah, s katerimi zlasti nadzorujejo namibijsko-angolsko mejo. Vorster in njegovi opravičujejo vztrajanje na ohranitvi Walvis Baya — potem ko bi Namibija dosegla »neodvisnost« pod marionetno vlado ali celo resnično neodvisnost v skladu z resolucijami OZN — na tako imenovanih historičnih argumentih. Ti se glase: enklavo Walvis Eay so Britanci anketirali natanko pred sto leti, leta 1884, ko je Nemčija v Namibiji vzpostavila svojo kolonijo, pa so jo izročili v pristojnost tedanji britanski koloniji Cape. Nato je z zakonom o združitvi kolonialnih posesti v Južno Afriko leta 1910 postala del te dežele. Walvis Bay je torej glavni južnoafriški adut v sedanjem taktiziranju s petimi zahodnimi državami, članicami varnostnega sveta OZN, ki skušajo doseči obojestransko, mednarodno sprejemljivo rešitev namibijskega vprašanja, predvsem pa v dolgoročni strategiji dejanske kontrole nad Namibijo, kakršno koli obliko vladavine bo že imela Ta makiavelistični račun sloni na naslednjih postavkah. Drugo in obenem edi- merjavi z Walvis Bayem. Zato gre skozenj le za troho namibijskega zunanjetrgovinskega prometa, in tudi če bi luko še tako širili in modernizirali, ne bi mogla odtehtati Walvis Baya. Za povrh Juž na Afrika terja suverene pravice nad otočkom, ki uspešno zapira vhod v Luderitz. Z oblastjo v Walvis Bayu m okolici bi Pretoria mimo že omenjenih prednosti (in s tem možnosti izsiljevanja) lahko obvladovala vojsko bodoče Namibije — kratko malo s kontrolo uvoza orožja zanjo prek Walvis Baya. In kar je še pomembnejše: če ta luka ostane v rokah rasističnega režima Johna Vor sterja, je vsa njena prihodnost v gospodarskem pogledu odvisna od Pretorie. Z izjemo zračnega tovora je. namreč ves izvoz in uvoz Namibije odvisen od Walvis Baya in železnic — ki peljejo skozi Južno Afriko. Skratka, ne odvisna Namibija ne bi imela skoraj nobene izbire v boju za gospodarski obstoj. Oblast nad Walvis Bayem pomeni tudi nadzorstvo nad — kot vse kaže — obetavnimi podmorskimi naftnimi polji, ki se, sodeč po nekaterih raziskavah, raztezajo ravno vzdolž obale te luke. Skratka Walvis Bay je ključni adut Južne Afrike v sedanjem obdobju zapletanja in razpletanja namibijskega vprašanja. JOŽE ŠIRCELJ Goce Delcev spet bolgarski junak? Več prispevkov v sofijskem tisku — Tridesetletna primerjava SOFIJA, 4. maja (Tanjug) — Ob današnji 75. obletnici smrti velikega ideologa narodnoosvobodilnega boja makedonskega naroda Goce Delčeva je sofijski tisk objavil več prispevkov, v katerih mu avtor, ji pripisujejo mesto v zgodovini bolgarskega naroda. Prav takšno prilaščanje velja tudi za ilindensko vstajo makedonskega naroda, ki v nobenem od štirih člankov prav tako kot narodnostna skupnost Socialistična republika Makedonija ni niti omenjen. Partijsko glasilo »Rabotni-česko delo« opozarja, da Goce Delčev zaradi prerane smrti ni mogel sodelovati v ilin-denski vstaji, »epopeji«, ki se uvršča med najslavnejša poglavja bolgarske zgodovine in si je ni mogoče zamisliti brez dela in žrtve tega velikega sina bolgarskega naroda«. V številki z dne 6. maja 1948 je na straneh »Rabotni-j češkega dela« pisalo, da je | največji makedonski sin Goce Delčev »prvi apostol makedonske revolucionarne narodnoos. vobodilne borbe«, da je bil njen »ideolog in strateg« ter da se je požrtvovalno boril za »osvoboditev svojega zasužnjenega naroda že leta 1892, ko je nastala notranja makedonska revolucionarna organizacija (VMNRO)«. Takšne ocene o ilindenski vstaji je bilo mogoče prebrati tudi v komentarju »Rabotni-češkega dela« z dne 1. avgusta 1948, torej ob 45. obletnici vstaje. ^AAA^/\AA^yyvAAAAAAAA/WWyWWWWWWVWVWVW BERITE REVIJO no količkaj vredno namibij- s el/rt nriefaniii^A T itriarifiz nrt> ^ sko pristanišče, Luderitz pre-more le ozek kamnit zaliv, predvsem pa so zveze z zaledjem več kot pičle v pri- Nove poti v Daki Legalizacija političnih strank v Bangladešu — Ziaur Rahman je glavni kandidat za novega predsednika republike S DAN WNAVVWsA^/^VWWy\AA/VVW^VWWWVWvwWWWV' Glavni administrator izrednega stanja \ Bangladešu, general Ziaur Rahman je prvega maja potegnil dve pomembni politični potezi, ki bosta nedvomno imeli velik vpliv na prihodnji razplet političnih dogodkov v državi. General Rahman je namreč prek posvetovalnega sveta, ki v tem političnem prehodnem obdobju predstavlja vlado, sprejel odločitev, da je poslej dovoljena dejavnost 19 raznobarvnih političnih strank, ki so morale do naslednjega dne sporočiti tudi svoje kandidate za novega predsednika republike. 2e prej so se v Daki odločili, da bodo predsedniške volitve 3. junija. Prvi kandidat za novega predsednika republike je seveda Ziaur Rahman, njegovo kandidaturo pa je podprla nacionalna fronta, v katero se je združilo šest političnih strank (nacionalistična demokratska stranka, nacionalna Avami — ljudska stranka, združena ljudska stranka, muslimanska liga, stranka dela in hinduistična zveza kast). Deset drugih pomembnejših političnih strank oziroma skupin, ki dopolnjujejo pisan spekter 19 uradno priznanih strank, se ni moglo odločiti za enotnega pred-sedniškega kandidata, ampak jih je izvolilo deset, med njimi pa omenjajo upokojenega generala Ganija Osma-nija kot najresnejšega tekmeca Ziauru Rahmanu. Ganija Osmanija je podprla tudi Avami liga, nekdaj najmočnejša in do krvavega udara proti predsedniku Mudžiburju Rahmanu avgusta 1975 vladajoča politična sila v deželi, ki je po mnenju opazovalcev še sedaj najbolje organizirana stranka v Bangladešu, ne glede na to, da so v dramatičnih dogodkih avgusta pred tremi leti in še v dveh državnih udarih v presledku treh mesecev, docela obglavili njeno vodstvo. Nedvomno je, da je veliko pomembnejše od pod-pore Avami lige Ganiju Osmaniju nekaj povsem drugega, kar potrjuje ocene, da si Ziaur Rahman pred predsedniškimi volitvami ni uspel zagotoviti tolikšne politične podpore, kakršno je želel. Nihče sicer ne dvomi, da general Rahman ne do zmagal na prvih volitvah po dobrih treh letih in pol, zatorej tudi Gani Osmani kot najresnejši nasprotni kandidat nima praktično nobenih možnosti v tej tekmi. Rah-manovo izvolitev t»i lahko preprečili samo resni zapleti pred volitvami, ki Jih je Avami liga posredno napovedala že samo s tem, ker m podprla Rahmanove Kandidature S tem je namreč postalo ja sno, da ni prišlo do tihega političnega sporazuma med generalom in Avami ligo, ki je od Rahmana bržčas zahtevala preveč koncesij. Ziaur Rahman si je na tihem vedno želel, da bi v fe- ZIAUR RAHMAN: tudi poslej na čelu Bangladeša? bruarja formalno ustanovlje no nacionalno fronto pritegnil Avami ligo, le ta pa mu je za »protiuslugo« postavila naslednje zahteve. Sedanja vlada naj prizna Mudžiburja Rahmana za »očeta naroda«, torej za osebnost, ki je ime la odločilno vlogo pri nasta janju neodvisnega Bangladeša po indijsko-pakistanski vojni decembra 1971 in po indijskem vojaškem posredovanju v takratnem Vzhodnem Paki-, stanu, sedanjem Bangladešu. Verjetno je bila že ta zahte. va za Ziaurja Rahmana pre- hud zalogaj, kajti vojaška administracija je po zadnjem udaru oktobra pred tremi le. ti, ki je Rahmana privedel na oblast, prepovedala javno omenjati celo ime Mudžiburja Rahmana. Avami liga pa je poleg tega zahtevala še, naj v bangladeško ustavo ponovno vključijo načelo o verski enakopravnosti usiam je sedaj državna vera), nadalje ukinejo izredno stanje, osvobodijo politične zapornike (po poročilih Amnesty International jih je vsaj deset tisoč, po uradnih zagotovilih pa jih ni) in razpišejo splošne parlamentarne volitve. V Daki so napovedovali, da bo Ziaur Rahman nekaj zahtev sprejel in poskušal z Avami ligo doseči Kompromis, vendar do tega očitno ni prišlo. Po drugi strani je liga tako odločno vztrajala pri sprejetju vseh zahtev tudi zaradi tega, ker je vojaškim oblastem še vedno gorka za neusmiljen pokol vseh članov družine Mudžiburja Rahmana in sa obglav-ljenje vodstva stranke in članov nekdanje vlade. Kljub temu političnemu neuspehu je slejkoprej jasno, da bo odločni general Ziaur Rahman, ki mu ne gre odrekati nekaterih uspehov na gospodarskem področju, doseženih s trdo vojaško oblastjo, nadaljeval začrtano politično j»t. Ta se ra zdaj kaže v legalizaciji političnih strank in v obnovitvi političnega življenja, ki naj bi generalu 3. junija prinesla legitimacijo zakonito izvoljenega predsednika, decembra oziro-ma v začetku prihodnjega leta pa naj bi parlamentarne volitve zakonitost režima še potrdile. Jasno je, da so v Daki s to »politično demokratizacijo« sprožili še druge politične procese, za katere je za zdaj težko napo vedati, kam bodo privedli eno najrevnejših in najgoste je naseljenih držav na svetu in kako jih bo uspiela obvladovati ekipa generala Ziaurja Rahmana. Zagonetno je ne naposled tudi vprašanje, kakšno vlogo bo -m vsem tem Imela vojska, še posebej, če vemo, da je general doslej le s težavo lovil ravnovesje med vplivnimi vojaškimi kro-gi. AVGUST PUDGAR Simbol enotnosti Kot smo že poročali, se je delegacija SZDL Jugoslavije, kt jo vodi Marin Cletinič, v Pekingu sestala z generalnim sekretarjem Politično konsultativne konference Člen Mangom. Cetinič je povabil delegacijo te konference, naj kot gost SZDL lugoslavije obišče našo državo. Kakšno telo je Politična kosultativna konferenca, kdaj Je nastala, ».akšna je bila njena funkcija in kakšna je danes? Kitajska komunistična t>artija je od nastanita 1. julija 1921. do zmage revolucije 1949 posvečala pj. zornost predvsem vodenju revolucionarnega boja. Kljub temu pa je v obdobju sovjetske republike v Kiangsiju (1927 do 1934) 7 novembra 1931 na ozemlju, k,i ga je kontrolirala kitajska rdeča armada, ustanovila tudi državno oblast, sovjetsko vlado, ki je teoretično upravljala z ozemljem vse Kitajske, v resnici pa z nekaj desetinami »hsien« (podpre-fektura) pod njeno kontrolo. Med »dolgim pohodom« (1935—1936) je kitajska rdeča armada izgubila svoje »državno« ozemlje. Ko ga je na severu spet pridobila, vodstvo revolucije ni znova ustanovilo svoje sovjetske vlade, marveč je civilno upravljanje z ozemlji pod kontrolo rdeče armade poverilo vojaškim revolucionarnim komitejem. Razlog za tako ravnanje je bil na dlani: med japonsko-kitajsko vojno, ki se je začeia 1937, je visela v zraku perspektiva koalicijske vlade, ki bi jo sestavljali predstavniki Kuomintanga (KMT) in predstavniki KP. Ko je kitajska osvobodilna armada leta 1949 imela pod svojo kontrolo skoraj vse nacionalno ozemlje in so se kuomin-tanške enote začele umikati na Taivah, se je pa kazala potreba po revolu cionami centralni vladi za vso Kitajsko, in sicer taki vladi, ki bi imela široko pravno osnovo, se pravi legitimnost. Komunistična partija, ki je vodila revolucionarno in osvobodilno gibanje, se je lotila tega vprašanja z vsem potrebnim političnim posluhom. Sklicali so voljeno Politično posvetovalno konferenco, ki naj bi dala legitimnost bodoči zvezni vladi. Konferenca je štela 586 polnih in 77 nadomestnih članov. KP in male demokratične stranke so imele v njej 165 predstavnikov; regionalnih predstavnikov je biLo 116, vojaških pa 71; 235 predstavnikov so dali razni poklici, kulturna združenja in organizacije prekomor. skih Kitajcev ter manjšine; v konferenci je sedelo tudi 75 uglednih osebnosti, ki niso predstavljale nobene organizacije, marveč so nastopale v svojem imenu. Politična posvetovalna konferenca je zasedala v Pekingu od 21. do 30. septembra 1949. Dne L oktobra je bila oklicna ljudska republika Kitajska in imenovana centralna vlada. Proces se je odvijal v treh fazah, kju ferenca je najprej sprjje-la skupni politični program, potem pa zakon, si je urejal dve teme, ;ni vprašanji: opredelil je pristojnosti Politične posvetovalne konference in pristojnosti centralne vlade.' Politična posvetovalna konferenca je potem do sprejetja ustave 1954 opravljala funkcijo parlamenta. Ker se je sestaja, la na plenarnih zasedanjih vsake tri leta, je del svojih pristojnosti prenesla na nacionalni odbor konference. Politična posvetovalna konferenca je preživela prvo kitajsko ustavo, le pristojnosti so se spremenile. Od leta 1954 naprej je politično telo, ki simbolizira enotnost progre sivnih ljudskih sil, v imenu katerih je leta 1949 na septembrskem zasedanju v Pekingu dalo legitimnost centralni vladi. MIRAN ŠUŠTAR ^IIIIIHIHI«lllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllll||lll||||||||||||||||||||||||lll|||mil|||||,|||||||||„||||,tll|l|lltl„„|„H|||||||||„||||||l||||||ll|||||l|||lll|ll||||l„l||||,||,||t||||,|,|||||„„|.. Grob Aleksandra Makedonskega če bo sreča mila, bo človeštvo kmalu zvedelo, kje je pokopan Aleksander Makedonski,, imenovan Veliki, če namreč egiptovski arheolog, prof. Favziel Fahrani nima tolikšne smole kot ducat amaterskih raziskovalcev pred njim, tedaj se deželi ob Nilu obeta nova senzacija. Aleksander Makedonski je umrl pred 23 stoletji, in zdi se, da hoče zgodovina ravno za ta »jubilej« razklati skrivnost njegovega groba. O vzroku njegove smrti pravzaprav ni neomajnih podatkov. Kronisti poročajo, da je po nočni krokariji v šotoru enega svojih poveljnikov in prijateljev dobil visoko vročico in za njo čez nekaj dni umrl. Je bil strup? Je bila malarija? Ali pa se je vojskovodja vojaki kraljevo truplo sežgali na velikanski grmadi, kakor je velevala grška šega, drugi pa trdijo, da so mrtvega vladarja balzamirali z namenom, da bi ga kasneje pokopali v mavzoleju. Precej kronistov — mogoče so bili plačani — sa glaša, da so Aleksandrovi ostanki še dve leti čakali v Perziji, nakar so žaro s pepelom prenesli v Pello. Nemški arheologi, ki so pred 20 leti kopali v Pelli, tega niso mogli ne potrditi ne ovreči. Spet druga verzija pravi, da je Aleksander pokopan v svetem okraju Elevzini pri Atenah, kjer so Grki mislili, da je vhod v zagrobni svet. Trditev, ki jo krajevni vodiči seveda radi razglašajo, se opira na razkošen sarkofag, odkrit v gaju misterijev. Okence v svet na poti v Indijo nalezel kake druge bolezni? Tedaj je — skoraj neverjetno za tedanje razmere — umrl naravne smrti, vtem ko je njegov oče Filip, kralj Makedoncev in Grkov, izdihnil od bodala svojega osebnega čuvarja Pavzani-ja. (Tudi njegov grob so arheologi lani odkrili, nekje v hribih nad prestolnico Pello v sedanji Grčiji, dasi samo po bogatih pridatkih sklepajo, da gre prav za Filipovo zadnje počivališče). Dvajsetletni šin, ki mu je s tem sunkom bodala padla v naročje država, je bil lep in zanesenjaški mladenič, le kako bi bilo sicer mogoče, da bi mu bila helenska mladina slepo sledila čez Malo Azijo v Sirijo, Palestino, tja do Egipta, nato proti Perziji in skozi afganistansko divjino vse do Indije? V Babilonu, ko je 33-letni vojskovodja osvojil že »ves svet« in hotel premešati helensko kulturo s staro perzijsko, združiti zahod in vzhod, ga je dohitela usoda. Nekateri antični pi-soi menijo, da so njegovi Druga poročila omenjajo Babilon in Suze, vendar se sedanja zgodovinarji bolj ogrevajo za Egipt. Verodostojne priče tedanjega časa namreč pišejo, da so se diadohi (nasledniki) po dolgem razpravljanju zedinili, naj bi ostanki osvajalca sveta počivali v Libijski puščavi, v templju oaze Siva, kjer je bil Aleksander zaži-va poveličan v »sinu Amonovega«. Toda Ptolemej I. Soter, nekdanji Aleksandrov general in prijatelj (Kleopatrin prednik) in kasnejši egiptovski faraon, je sklenil drugače: medtem ko je balzamirano truplo počivalo v stari egiptovski prestolnici Memfisu, je dal Ptolemej narediti zlato krsto in heroja zapreti vanjo. Ampak Memfis ni ostal dolgo Aleksandrovo zadnje počivališče. Mogoče, da so zlato kasneje uporabili za kak drug namen, ali pa so heroja želeli razstaviti, kakor koli, balzamiranega Aleksandra so preložili v stekleno krsto, ga prepeljali v Aleksandrijo in pokapali v raz- košnem mavzoleju sredi njegovega mesta. Julij Cezar in Mark Antonij sta na svojih egiptovskih pohodih lahko še videla balzamirano’ truplo. Cesar Aleksander Seve-rij pa je v 3. stol. našega štetja, torej več kot po 600 letih od Aleksandrove smrti, dal grobnico zapečatiti, ne da bi bil svetu zapustil navedek, kje je stala. In tako so se začela ugibanja kasnejših generacij. Po drugi svetovni vojni sta vzdigovala prah okoli aleksandrinskega »zaklada« — saj Aleksandrov grob je »zaklad« — dva iskalca. Prvi je bil grški nacakar Stelio Komutsos, nor na Aleksandra, ki je poti in postaje svojega junaka sledil v natakarskem fraku. Zaposlil se je namreč povsod, kjer se je nekdaj ustavil Aleksander kjer so bile njegove bitke, v vseh mestih, ki jih je ustanovil, in sploh krajih, kjer se je zgodilo kaj »zgodovinskega«. Kajpada se je ustavil tudi v krajih domnevnih grobov Tako je stregel s čajem v Pelli in v bližini babilonskih ruševin in pristal slednjič v Aleksandriji. Tam je bil slednjič prepričan, da je lokaliziral grob. V grozo krajevnih oblasti. Res je odkril antični rov, do vrha zasut s črepinjami. Za natakarja dokaz, da je bila to pot h grobnici Prizadevno, v potu svojega obraza in ob zanemar-janiu svoje službe se je loti! krampanja, kar mu je šlo kar dobro od rok tako dolgo, dokler je rov vodil pod citronovci in dateljnoviml palmami. Potlej pa je dregnil v temelje asfaltirane ceste in ko ie zagrizeni amater hotel spodkopati še avtomobilsko cesto, je zgoraj asfaltna odeia Dopustila — in toliko, da ni pokopala pod seboj iskalca z lopato vred. Komutsos se lahko tolaži, da se bogatemu lastniku hotelov Estiliu čez nekaj let ni godilo nič boljše. Kdo neka je temu laiku zmanevriral v roke dvomljive listine, tega sam noče izdati. Znano je le, da je možak nekega dne za majhen denar kupil karto, na kateri je bil natanko označen Aleksandrov grob. Odpreti ga, se je zdela malenkost — le da bi bilo treba kopati globoko pod središčem Aleksandrije. Ampak tam je stalo lepo število štarih poslopij, ki so jih postavile generacije 'brez pietete. Estilio ni dolgo pomišljal, kupil je hiše, jih dal podreti in sam prvi zasadil lopato Res ie nekaj našel: rimske črepinje, sklede in kupice, zarjavele nože in kurje kosti. Grob to ni bil, bili pa so ostanki bogate pojedine. Profesor Favziel Fahra ni. ki zdaj zatrjuje, daje odkril Aleksandrov grob, pa ni kak amater kot toliko srečolovcev pred njim, marveč profesionalec. Njegovim besedam lahko verjamemo. Po naključju ie namreč pri svojih raziskovanjih naletel na zapis antičnega pisca z imenom Ahiles Tanois, ki popisuje Aleksandriio pred požarom v' letu 272. V tem »mestnem vodniku« omenja Grk tudi Aleksandrov mavzolei, nedaleč od današnjega mestnega središča, med Kraljevsko cesto in Kanopsko alejo. Obe cesti sta arheologom že dolgo znani. Raziskovali in deloma odkooali so ju okoli leta 1900 Profesor Fahrani je lahko začel iskati na zelo orne-ienem odseku. In to uspešno. Kar je prišlo doslej na beli dan, pa spet povsem ne ustreza predstavam o grobnici velikega osvajalca sveta. Prostor, ki ga ie odprla lopata, je velik komaj tri krat štiri metre, stene so obložene z ala-bastrom. Profesor ga ima za predgrobno Izbo: v njej sta dva težja kamnita stebra s pravokotnim tlorisom in kip moškega v nadnaravni velikosti Argeolog predvideva, da je prava grobnica s stekleno krsto pod to vežo. O. R .........................iiiiiiiiiihiiiiiiiihi...iiiihiiiiiiiii.... Prednost sončne energije »Dan sonca« so v ZDA izkoristili za številne manifestacije uporabnosti tega neizčrpnega energetskega vira — Tudi politični boj — Pokopana črpalka OD NAŠEGA NEWYORSKEGA DOPISNIKA NEW TORK, 4. maja — Jimmj Carter je tri dni v tem tednu prebil na ameriškem Zahodu in zastavil besedo za sončno energijo, trudeč se, da bi polepšal podobo o sebi na tem koncu ZDA. Na volitvah leta 1976 je prav tain doživel poraz v devetih od enajstih držav. Povod je bil »dan sonca«, ki so ga v torek praznovali po vsej Ameriki. Pri praznovanju se je pomešalo posnemanje poganskega čaščenja sonca s prikazom futuristične tehnologije. Jimmy Carter, či-gar energetski program še po letu dni tiči v kongresu, je to priložnost izkoristil za to, da je opozoril državo, kakšne težave si bo nakopala, ker se noče spoprijeti z energetskimi problemi. Pred dnem sonca pa je v Ameriko pri-spel nenavaden pozdrav iz Bonna: kancler Schmidt je ameriško energetsko politiko opisal kot »nerazumljivo«. Saudska Arabija je v oglasih čez vso stran, objavljenih v največjih časopisih, pozdravila ameriški dan sonca — prav zdaj v kongresu razpravljajo o saudsko-arabski prošnji za nakup najmodernejših letal — in diskretno opozorila ameriško javnost, v ka likšni meri so ZDA odvisne od bližnjevzhodne nafte in naftnih dolarjev. Predsednikovo priljubljeno temo — zaton naftne epohe — so častilci sonca v Colora-do Springsu zaznamovali tako, da so »pokopali« bencinsko črpalko in zaboj s premogom na slavju, ki so ga opisali kot »rekvijem za fosilnim gorivom«. Na skrajni točki severovzhoda, na otoku Mount Desert ob obali Maina, kjer sonce najprej obsije ameriško kopno, je 3000 planincev pričakalo zoro ob indijanski pesmi, posveče-ni soncu, ki se je razlegala iz radia na solarne baterije. Neki mimoidoči se je v Tuscalo-si v Alabami ponašal z avtomobilom, ki ga žene sončna energija in ki dosega hitrost 80 kilometrov na uro. V Milwaukeeju so nezaup-nim poslovnim ljudem priredili malico: jaostregli so jim z jajci, praženimi s slanino na peči, ki jo kuri sončna energija. V Austinu v Texasu so priredili tekmovanje za najlepšo zagorelo polt, . v Spokanu v državi Washing-ton modno revijo v znamenju sonca, v Siour Fallsu v Južni Dakoti pa ples na čast sončnemu vzhodu. Neki izumitelj v Georgii je kazal, ka-ko ogreva hišo s solarno napravo, izdelano iz 5000 pivskih pločevink. Razkazovali so tudi moderne različice mlinov na vetdr, solarne kolek-torje na strehah stanovanjskih hiš, naprave, ki s pomočjo sončne energije grejejo vodo v pivovarni. Nedavno so s sklepom kongresa razglasi’! 3. maj za »dan sonca«. Toda ne administracija ne kongres ne moreta dosti dlje od tega, kakor da zgolj podpirata slavja. Od 13 milijard dolarjev v zveznem proračunu, namenjenih za energijo, so jih samo pol milijarde odrinili za raziskovanje sončne energije. Bančniki in posredovalci na Wall Stre etu so v torek poslušali za- govornike sončne energije, ne da bi se izrekli, kaj sami o tem mislijo. Poslovna glasila pa se največkrat samo rogajo (»ta naprava ne zmore segreti niti skodelice čaja«, je zapisal »Wall Street Journal« nedavno k pritožbi neke družine, ki je kupila solarno napravo za ogrevanje bazena). Mnogi pa trdijo, da je v sončni energiji prihodnost. Ta vir energije postaja tem zanimivejši, čim bolj so si na jasnem, da ni obetov, da bi Amerika z energijo iz atoma ali premoga krila svoje energetske potrebe. Uradni načrti o razvoju jedrske ener. gije do konca stoletja so se v obdobju od 1975 do 1977 skrčili za dve tretjini, načrt, da hi podvojili proizvodnjo premoga, pa ogroža ne samo ne davna rudarska stavka, najdaljša v ameriški zgodovini, temveč tudi najnovejše svarilo znanstvenikov pred posledicami, ki bi jih utegnilo imeti za zemeljsko atmosfero izgorevanje tolikšnih koli-čin premoga. Znani biolog Barry Commoner meni, da je usmeritev v sončno energijo za Ameriko »enako pomembna, kot je bila odprava suženjstva«. Andrew Young, čmopolti ameriški veleposlanik v svetovni organizaciji, pa pravi, da je premik k sončni energiji prav toliko pomenljiv, kot je bilo gibanje za državljanske pravice. Medtem ko so zastran tehnike in ekonomije sončne energije v dvomih (pristaši dokazujejo, da bi dovolj veliko tržišče za to opremo hitro zbilo ceno te energije, ki bi postala cenejša od drugih vi-rov), pa kaže, da se razpravljanje o tem spreminja v re. i sno politično bitko v več smereh. Prva je bitka med zagovorniki te energije ib domnevno »proatomsko« usmerjenim političnih vrhom, zatem pa bitka med centralisti in decentralisti v taboru »zagovornikov sonca«. Slednji sumijo, da za idejo o lan-siranju orjaških solarnih P°' staj v zemeljsko krožnico -r idejo, katero podpirajo znan; stveni krogi in industrija, K* dela za vesolje — tiči Pentagon s svojimi ambicijami na področju laserskega orožja-Zastopniki »decentraliza-torske« usmeritve trdijo, da šele sončna energija omogoča opustitev sedanjih dragi15 in potratnih sistemov, s Katerimi raztreseno energij0 najprej zbirajo z drago opremo na enem kraju in j° potem po dragih distribucijskih sistemih dobavljajo prav tako raztresenim potrošnikom. Po tej tezi — ki pa ie v Kaliforniji že politika — bi bilo mogoče z novo tehnik0 na višji ravni priklicati °a' zaj čase, ko je Amerika dobivala večino energije od milijonov vaških mlinov na veter ali desettisočev majn’11 jezov, ki so zdaj zapuščen’-Nemogoče je prerokovati, kaj se bo iz tega izcimi10, čeprav je dejstvo, da se iz meseca v mesec množi število družb, ki se ukvarjajo 5 to tehnologijo, tržišče pa se nenehno širi. Pristaši sonca so se 3; maja najbolj bali dežja in posmehovanja. Teda v večjem delu Amerike ni deževalo, Jimmy Carter pa !e sklenil prav na »dan sonca« objaviti, da bo dolgoročni načrt o razvoju sončne energij® predložil do septembra mese- DRAGIŠA BOŠKOVld ......................................................................................................mili..milimi..mi..... S 2* | BERITE PRIMORSKI I DNEVNIK iiilllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllltlllilllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllHIIHIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllMHIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlIlllllllluT ^IMOrski DNEVNIK 7 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 6. maja 1978 NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Jutri bo padla odločitev o usodi moštva Primorja o pomemben bo v 2. AL tudi nastop Bregove enajsterice Enak 1, nogometnega prvenstva odi«.Amaterske lige bodo jutri amateri. zadnjega kola. V 3. te nrwiKl J18* Pa bodo odigrali parno tun' j n^e8a kola. Naj omenili« Dri'.' °a se bodo v nedeljo tek-°b lg gg e Pol ure kasneje in to J' AMATERSKA liga Tot* ~~ PrimorJe «°la L;. ?"srednja tekma zadnjega Ss nrtr jt' končni izid tega dvo-stetici - d usodo obeh ekip. Enaj-H np,!1 uamreč delita 13. oziroma ko šip,na lestvici in imata ena-
  • ko v golih (—5) je ali druo’ ^a le zmaga reši eno s« °beta° ek'p° Pred izpadom. Zato dramatičen dvoboj, saj hj n' lzid odločilen. Res pa je, enaiff v Primeru remija mora-»evtra„ rici srebati še enkrat na stvij ^ em igrišču, vendar v bi-v Pred domačim občin-Nelj^ b° skušala «odkupiti» za ®ajevoi '• sP°drsljaj s tem, da bodo p , tržili vsaj točko, z der« - Breg ^1 1,1 v: bo iziu W)g« UVl/UUJO 8(1 0 njihovi usodi. «Plavi» ni °dl°^a] režane bo izid tega dvoboja k) i,, . 0 njihovi usodi. «Plavi» ni-st4tiek ^rieno še rešeni. Za ob-Prcgffv bgi (ne glede če Op. Su-’ato ,„e zmaga) potrebujejo točko. slavniL.razi>mljivo, da se bodo pred-Jirehii* dolinske občine potrudili in VSe’ da osvojijo to točko, tlet) tri P°zabiti pa ne smemo, da Vedno de*"0 in Bregom., ostajajo še P;!ene ,°df>rti računi; Zaradi preki-t^skev!? ,nato ponovljene tekme v ^rat nu Prvenstva. Ker pa" so' fcli ^."rezani na igrišču prema- he (čeprav s tesnim izi- t°krat s;2 vsi prepričani, da bo tudi , regu šlo dobro. ~~ Primorec dpljo č2fk° igrišče zna biti v ne-lepega in razISjra-vernoy rplja- Obe ekipi nimata prodali : zTlestvico in zato si tokrat Slavic Križmančič ne delata prestaja _ Postavo moštev. Seveda, pa 5° ekipami in navijači ved- 'krbjj: Pralnost, ki povzroča, da so vpočj j^ad našimi ekipami precej h)Sl°viln napetl- ^er Pa gre za v^stv tekmo (sicer uspešnega Naj a za Primorca, nekoliko Nt r,l Zarjo) mislimo, da bi to-*”* zadovoljil obe strani. T0r B. R' 24bnfe Tap. — Juventina ječanje letošnjega prven-ekiD(i -ned štandreško Juventino in N obf rreia bo le formalnost, saj ’ v ekipi že matematično osta-d°sti n°bena pa nima več mož ^ v višjo ligo, za- ^r°ščph °d‘grali to tekmo v dokaj duhu. Juventina je v n ddizir»i k°lu na domačem igrišču T?redovaiZ 2:2 z Lucinicom. ki je i,. rat k v Prvo amatersko ligo. n °d° lahko prišli na račun » itripvg0nictaši Juventine, ki bo-,v°je tako možnost pokazati sp°sobnosti. 3 F- G- Kr’ Amaterska liga * r CamPi Elisl Sn^akovano je disciplinska tamkajšnjo enajsterico. Nasprotniki so v tem prvenstvu nekoliko razočarali, saj so startali kot favoriti za napredovanje v drugo amatersko ligo, trenutno pa zasedajo le skromno osmo mesto. Mladost je v povratnem delu prvenstva popolnoma zadovoljila in tudi popravila svoje mesto na lestvici, kj je bilo po prvem delu zares slabo. Doberdob-ci imajo torej možnost danes odnesti zadnji par točk v letošnjem prvenstvu. HOKEJ NA LEDU SZ in ČSSR vodita PRAGA — Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu v Pragi je V petem kolu SZ presenetljivo lahko premagala Švedsko s 6:1, ČSSR pa Kanado celo s 5:0. Trenutno je lestvica tega prvenstva taka: 1. SZ in ČSSR 10 3. švedska 8 4. Kanada 6 5. Finska, Zah. Nemčija in Vzh. Nemčija 2 8. Združene države Amerike 0 NOGOMET VARŠAVA — Na mednarodnem mladinskem turnirju na Poljskem so dosegli v 1. dnevu te izide: KOŠARKA V RAZNIH PRVENSTVIH TOKRAT MALO TEKEM Bor v gosteh proti ekipi CUS - Jadran z Edero SZ - Grčija 4:0 Nizozemska - Norveška 1:0 Madžarska - Islandija 3:1 Jugoslavija - Belgija 2:1 Španija - Poljska 2:1 Anglija - Turčija 1:1 Italija - Portugalska 0:0 škotska - ZRN 1:1 Doberdobska Mladost je proti Poggiu dosegla neodločen izid 0:0 Večina košarkarskih prvenstev je že za nami. Za naše ekipe ostajajo le še spopadi v promocijskem prvenstvu in v prvenstvu 1. moške divizije. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Borovci bodo jutri igrali v gosteh z ekipo CUS, ki je doslej zbrala o-sem prvenstvenih zmag. «Plavi» pa so bili doslej uspešni dvakrat več. Vseučiliščniki so v tem prvenstvu zelo dobro startali in so bili celo na vrhu lestvice. Nanizali so vrsto zmag, tako da so kaj kmalu zbrali 14 točk. Tedaj pa se jim je nekaj zataknilo, saj so pri 14 točkah o-stali vse do 18, kola, ko so le premagali okrnjeno Barcolano. Borovci imajo torej jutri priložnost, da osvojijo novo zmago na tujem in da tako še izboljšajo že itak zanje dokaj ugoden položaj na lestvici. Njihova naloga pa gotovo ne bo lahka, saj vseučiliščniki še niso matematično zagotovili obstanek v ligi in zato bodo jutri igrali na vse, da bi premagali «plave». 1. MOŠKA DIVIZIJA B SKUPINA V nadaljevanju tega prvenstva bo drevi Jadran gostoval v Miljah, kjer se bo spoprijel z domačo Edero, ki je na zadnjem mestu lestvice. Po odlični zmagi nad Italsidrom bo torej Jadran drevi pred lažjo nalogo. Naši fantje pa bodo odslej morali zaigrati izredno samozavestno in odločno, kajti vsako podcenjevanje bi jih lahko drago stalo. C SKUPINA Medtem ko bo tokrat Polet počival, pa bodo Kontovelci jutri zaposleni v gosteh z Grandi Motori, ki ima isto število točk kot Konto-velova peterka. Kontovelci morajo jutri nujno zmagati, če se hočejo izogniti zadnjemu mestu na lestvici. V 1. MOŠKI DIVIZIJI Dom položil orožje Dom 85:72 Mobilcasa (42:43) DOM: Čubej 4, Dornik 6, Ter-čič 2, Semolič 27, Prinčič 8, Cej 10, Mozetič 11, Dornik Ugo 4, Sancin. PON: nihče. SON: Dom 26, Mobilcasa 12. Tudi tokrat mladim domovcem ni uspelo premagati vodeče ekipe Alba Mobilcasa iz Krmina. Kljub veliki požrtvovalnosti jim ni uspelo zabeležiti prestižne zmage, čeprav ODBOJKA KOSARK* V PRIJATELJSKI TEKMI ~ Beirovkr poairgle' šesi črki Cassane Bor — Cassana 1:2 (7:15, 15:2, 15:11) BOR: Zoch, Zergol, Nacinovi, Montanari, E. in L. Maver, Tomšič, Vigini, Kalc, Živec, Birsa. Pred kratkim je ŠZ Bor gostilo večjo skupino članov in članic dru štva Cassana iz Ferrare Ob tej priložnosti so organizirali tudi prijateljsko odbojkarsko tekmo med ekipama, ki nastopata v 3. diviziji. Po napeti in dokaj razburljivi igri so slavile igralke iz Ferrare, potem ko so prvi set osvojile z izredno lahkoto borovke. Boljši tehnični igri borovk so se gostje upirale s svojo izredno borbenostjo in žilavo-stjo. Pred tekmo in po njej pa so si gostje iz Ferrare ogledali nekaj zanimivosti našega mesta, med katerimi tudi Rižarno. Konec meseca bodo borovke vrnile obisk v Ferrari. SAMO r ■ V NARASCAJNISKI LIGI —f*------------- Poslednja priložnost za Somovo peterko V 1. MD so (okrnjeni) domovci tudi v zadnji tekmi položili orožje 1. MOŠKA DIVIZIJA Do konca prvenstva manjkata še dve koli in veliko zaostalih srečanj. Kljub temu pa je v goriški skupini 1. moške divizije končni zmagovalec že znan. Krminska Mobilcasa vodi na skupni lestvici z dvema tekmama manj, drugouvrščena ekipa Pagnos-sina pa je odigrala vse tekme. Isto velja tudi za slovensko ekipo Doma, ki pa igra zadnja kola v zelo okrnjeni postavi (samo z mladinci). Zaradi tega tudi rezultati niso najboljši in tudi v zadnjem srečanju so kljub zelo dobri igri položili orožje IZIDI 8. KOLA Dom - Mobilcasa 72:83, Pagnos-sin - Begliano 76:82, Villesse - Sa-grado n.o. MED VETERANI KOLESARSTVO Nt! kaznovala Kras, ker se ni V' y nedeljo proti S. Vitu na jU°rai '?->dom 2:0. Poleg tega bo ‘I aras nlaooH 10 mn li* atnkp J! 06,v;ri>s plačati 10.000 lir globe Nboigi 11 mu bodo točko. Da bi Sh a'a »i° ki ekipa Krasa potre-r NtOef adko zmago, vendar jutri niNoi j?nv 8°sto voditelja lestvice ^ t°čkf1Si' k’ ndJn^n0 juriša na JtrS® - Modiano volani1 .sPrejmejo v goste ekipo Nkih a' kl jim ne bi smela delati j,0 posebno če pogleda1 N ehai i n'e uspešne nastope kri-d N čM^er’Ce' k' so Privedli eki--ga mesta lestvice. Ven-, a ima realne možnosti, da Jjhi : °nčno tretje mesto, na ka-(I trenutno CGS (z dvema v^Ko \ Prednosti pred Vesno). Za ž7,,iNa pa Križani ne smejo Ni j P'ti točke, kar pomeni, da Ppičeit 1 računajo na celoten iz- n . B- R> . Wfdnie — Aziurra Sovoden.i 1)0 >Srala v ,Kniu prvenstva pred do-kNšIto ‘rinstvom, saj bo gostila IjNtefpJ^z-urro. Sovodnie so po ir Zfl0etku prvenstva neko- J** sni /aspdaio st>od- Tokrat priložnost za kolesarje Adrie Lonjerci b»do (med amaterji) nastopili jutri tudi v Vittoriu Venetu N hip-,3 ra]e, saj zasedajo spod NNtu,, . 'sstvice. V tem zadnjem h0bw lrnajo Marson in tovariši ^ kotički ,s primernim izidom do- Ml; N letošnje prvenstvo. F. G. Mladost v f?st bo že danes gostovala in “ri- kjer se bo spoprijela s Dva tedna pred dvanajstim pokalom Lonjerja se bodo kolesarji veterani jutri spoprijeli na približno 60 km dolgi progi s startom in ciljem na Opčinah. «Bclo-mcdra» ekipa lonjerske Adrie bo tudi tokrat nastopila v skoraj popolni postavi in trdno prepričana v dobre uvrstitve. Dirka, ki jo prireja s startom ob 10, uri klub SCAT/Cap-poni iz Trsta, bo potekala na trasi Opčine, Sesljan, Mavhinje, Gabrovec, Božje polje, Sesljan, Mavhinje, Gabrovec, Prosek, Opčine in je razmeroma položna ter orimerna za sprinterje. Čeprav bodo nastopili nekateri najboljši kolesarji iz dežele in iz Veneta, pa imajo Lonjerci realne možnosti za zmago in za dobre uvrstitve. V svojih vrstah imajo namreč kolesarje (kot npr. Vergi-nella), ki so skoraj nepremagljivi v sprintih in dopuščajo dobre upe v primeru skupnega prihoda na cilj. Za Adrio bodo nastopili Bonanno, Cerasari, Ferluga, Macarol, Marušič, Poropat in Verginella, ki so kot ekipa med najmočnejšimi na Tržaškem. Precej bo tako jutrišnji rezultat odvisen od ekipnega sodelovanja, da bi najboljši prišli na cilj spočiti in pripravljeni na vse. Amaterja Adrie Godnič in Petelin pa bosta jutri popoldne oh 14. uri nastopila na 154 km dolgi dirki v Vittorio Venetu v ostri konkurenci nekaterih najboljših italijanskih kolesarjev, ki so se udeležili tudi etapne dirke po Furlaniji - Julijski krajini. R. Pečar Dirka po FJK VIDEM — Tullio Bertacco je o-svojil amatersko kolesarsko dirko po Furlaniji - Julijski krajini. Včerajšnjo etapo Arta Terme - Po voletto, dolgo 125 km je osvojil Bia-son, Končna skupna lestvica t. Bertacco, ki je prevozil 425 km v 11.03'48" s p.h. 38,415 km na uro. 2. Verza 3. Biason 4. Tigli 5. Ravasino 8. Bogo 7. Bevilacqua 8 Cazzolato po 34" 47" 50" ros" 1'14" 1’28" 1'31” CALAFELD bil najhitrejši v Belgijec Teirlinck je 10. etapi kolesarske dirke Po Španiji, Italijan Maccali je bil četrti. Na skupni lestvici vodi» Belgijec Van Den Haute. KOŠARKA Italijanska košarkarska zveza je preklicala diskvalificacijo igrišča Mo-bilgirgiju. LESTVICA Mobilcasa 12, Pagnossin 10, Dom in Villesse 6, Sagrado 4, Begliano 2. PREDZADNJE KOLO (7. 5.) Villesse - Dom (v Vilešah ob 11. uril, Begliano - Sagrado, Pagnossin - Mobilcasa. NARAŠČAJNIKI Po zelo izenačenem prvenstvu v goriški skupini tega prvenstva nam niti zadnje kolo ni povedalo, kateri ekipi bosta napredovali v sklepni del lige. Dva zaporedna spodrsljaja Arteja in zmaga Italmonfalconeja nad Pagnossinom sta ponudila zadnjo možnost bodisi Domu, bodisi Gra-dežu. Ti ekipi pa morata osvojiti še zaostale tekme, če hočeta dohiteti tekmeca. Domovci so že na pravi poti, saj so v prvem srečanju v četrtek, čeprav z nepredvideno težavo, le premagali Mobilcaso. IZIDI PREDZADNJEGA KOLA (29. 4.) Grado - Arte 62:59, Turriaco - Pagnossin 54:91, Staranzano - Villesse 58:45, Ardita - POM 57:69, Italmon-falcone - Mobilcasa 93:63. Počitek: Dom. IZIDI ZADNJEGA KOLA (1. 5.) POM - Turriaco 73:52, Mobilcasa -Staranzano 74:54, Pagnossin - Ital-monfalcone 87:90, Arte - Ardita 61:70, Villesse - Dom n.o. Počitek: Grado. ZAOSTALO SREČANJE: Mobilcasa - Dom 70:77. LESTVICA Pagnossin in Italmonfalcone 30, Dom, Grado in Arte 28, Ardita 22, POM 20, Turriaco in Mobilcasa 12, Staranzano 4, Villesr^ 0. ZAOSTALI SREČANJI: POM -Grado in Villesse - Dom. V primeru zmage ekipe iz Grade-ža in Doma bodo na vrhu lestvice kar štiri ekipe. Tako je košarkarska federacija že določila, da bodo v takem primeru, zaradi pomanjkanja časa že v torek odigrali tekmi Dom - Pagnossin in Grado - Italmonfalcone. Zmagovalca bosta nato nastopila na finalnem delu prvenstva. Vladimir bi to zaslužili. Omeniti je treba, da so naši fantje zaigrali v izredno okrnjeni postavi in jim v določenih trenutkih srečanja žoga sploh ni hotela iti v nasprotnikov koš. Pri Mobilcasi pa je bilo vse obratno, saj so zadelj razne koše z nemogočimi meti. , V prvem polčasu je bila opazna lahna premoč «belo-rdečih», ki so ustvarjali up na zmago. Prisostvovali smo res lepi igri, ki je slonela na visokem ritmu in dobri tehnični pripravljenosti. Toda v drugem polčasu so domovci nekoliko popustili in gostje so se oddaljili. V zadnjih treh minutah srečanja so skušali nadoknaditi izgubljeno, vendar so položaj še poslabšali, tako da je znašala končna razlika celih trinajst košev, kar je za naše fante previsok poraz. Prihodnjo tekmo bodo «belo-rdeči» igrali jutri in sicer proti ekipi Villesse. Srečanje bo na odprtem i-grišču v Vilešah s pričetkom ob 11.15. M. Č. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 6. maja 1978 KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 19.00 v Miljah Edera - Jadran NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA 16.00 v Fari Pro Farra - Mladost KADETI 15.30 v Trstu, Ul. Flavia Edera - Primorec ZAČETNIKI 15.30 v S. Canzianu San Canzian - Mladost CICIBANI 15.00 v Gorici Pro Gorizia - Juventina » « » 16.30 na Proseku Primorje - Chiarbola ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 21.15 v Sacilu Libertas Sacile • Kras 18.00 v Gorici Olvmpia - Redarji Videm L ŽENSKA DIVIZIJA 19.30 v Krminu Libcrias Krmin - Kontovcl 2. ŽENSKA DIVIZIJA 20.30 v Prati Prata - Hrast 3. ŽENSKA DIVIZIJA 18.(X) pri Banih Sloga - S. Luigi * # # 18.00 v Dolini Breg - OMA JUTRI NEDELJA, 7. maja 1978 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Pierisu Pieris - Primorje 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Temi d’Aquileia Torre Tap. - Juventina * * » 16.00 na Padričah Gaja - Opiclna * * « 16.00 v Trstu, Ul. Flavia Edera - Breg fmiiitimiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitipiiiiiiiiimiiiiiiinumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiliiimtfiiiiiiiiiiKiiiiiii ODBOJKA DREVI NA RAZNIH IGRIŠČIH Sedaj se borijo za točke le še ekipe v nižjih ligah V 1. MD sta Kras in 01ympia v drevišnjih nastopih velika favorita - Težka naloga Kontovela v I. Z D Na Nevejskem sedlu bodo v nedeljo zaključili letošnjo smučarsko sezono s smučarsko alpinističnim tekmovanjem za Trofejo Kanin in Trofejo Ranucci. Tekmovalci bodo morali opraviti kombinirani smučarski in alpinistični pohod preko več vrhov ter se nato spustili na Nevejsko sedlo: Športne sreče in obilo malih športnikov želi ŠD Breg novo-poročencema GIGLIOLI in MARIJU ČUKU Pretekli konec tedna je bilo sklenjeno tudi odbojkarsko prvenstvo v 3. ligi. Sedaj se borijo za točke samo še šesterke v nižjih ligah. 1. MOŠKA DIVIZIJA Do konca prvenstva v tej ligi manjkajo samo še štiri kola. Vodeči Kras bo igral še trikrat v gosteh in enkrat doma. Drevi se bodo morali podati Zgoničani na pot v Sacile, kjer se bodo pomerili z Libertasom. To bo neposredni spopad dveh povsem različnih zastopnikov. Slovenski odbojkarji so potegnili krajši konec samo enkrat, Libertas pa je bil desetkrat poražen. Ni potrebno posebej poudarjati, da odhaja Kras po šestnajsto prvenstveno zmago, saj je skoraj nemogoče, da na tem gostovanju prekine dosedanjo izredno uspešno serijo zmagovitih nastopov. Po sobotnem spodrsljaju v Nabrežini prihajg x gostg k ekipi 01ympie žejo slaba vrsta redarjev iz Vidma. (l^iajkarjC iz Vidma igrajo res samo za rekreacijo, ker drugače si ne moremo razlagati tako slabe prvenstvene bere. Trenutno šo (in po vsej verjetnosti bodo tudi ostali) na zadnjem mestu lestvice, edini brez točk. Torej več kot idealen nasprotnik za zmago in osvojitev dveh dragocenih točk za obstanek še naprej na odličnem drugem mestu razpredelnice. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Pred izredno težko nalogo bodo drevi odbojkarice Kontovela. Slovenske zastopnice bodo igrale v Krminu z domačim Libertasom, ki je na odličnem drugem mestu lestvice. Izredno težko bo za gostje še naprej nadaljevati z uspešnimi nastopi, ker prvo srečanje na Proseku se je končalo s prepričljivo zmago gostij s 3:0. Glede na to, da so Vodopivčeva in tovarišice v odlični formi, res niso brez upov, da pripravijo še e-no prijetno, presenečenje. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Izredno zahtevna, če že ne prezahtevna naloga čaka tudi odbojkarice Hrasta iz Doberdoba. Igrale bodo namreč v Prati z istoimensko e-kipo, ki je še edina neporažena v tej konkurenci. Kljub temu, da je Hrast na odličnem tretjem mestu, slej ko prej ne bo zmogel prekiniti zmagovite poti domačink, ki se povsem upravičeno potegujejo za napredovanje v višjo ligo. Slovenske odbojkarice nimajo kaj izgubiti in zato bodo igrale sproščeno, brez psihične obremenitve. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Tekma med Slogo in ekipo S. Luigi bo izredno izenačena. Obe šester-ki sta bili v dosedanjih prvenstvenih nastopih po enkrat uspešni. Glede na dejstvo, da igra Sloga doma je favorit za osvojitev izkupička. Povsem drugačno pa bo srečanje med Bregom in OMA. Tržačanke so trenutno (skupaj z Interjcm) na prvem mestu lestvice, Breg pa je zadnji in povrhu še praznih rok. Prav gotovo bo OMA to pot slavila sedmo prvenstveno zmago. G. F. ROKOMET NA MLADINSKIH IGRAH Šola Ciril in Metod bo nastopila v finalu Slovenski šoli Ciril in Metod ter Kosovel sta se pod nadzorstvom prof. Drasiča udeležili mladinskih športnih iger. Šolo Ciril in Metod so zastopali tile igralci: Maurizio in Walter Sos si, Gabrijel Albertini, Kajetan Kravos. Peter de Walderstein, Miha Samsa, Sergij Zettin, Andrej BaJbi, Andrej Pregare. Nevio Toncheila, Sandro Švab in Gordan Tibor. Prvo tekmo so «ze!enj» odigrali v športni palači 19. aprila moti ekipi ACLI C. Že od začetka so bile vajeti igre v njihovih rokah, saj sta Sossi in Albertini bila ved no pred nasprotnikovimi vrati, ta ko da je imel vratar ACLI precej dela. Nasprotniki so bili sredi tekme ob igralca, ker ga je eden na ših fantov nekoliko pretrdo porinil. Ciril in Metod — ACLI C 18:2 (12:2) CIM: W. Sossi 2, Albertini 7. M. Sossi 6, Toncheila E Kravos 2. ACLI C: Varesano 1, Innocenti L Drugo tekmo so odigrali v četrtek, 27. aprila, proti ekipi S. Ser gia. Tokrat so se igralci CIM morali potruditi, ker ,ie nasprotna e-kipa kar‘dobro igrala. Posebno ji je pripomogel mali Hrvatič, ki je zadal kar 9 golov, tako da so ob koncu prvega polčasa celo vodili z eno točko prednosti. Pri «zelenih» sta se spet izkazala oba Sossija in Albertini. Kravos je pripomogel z nekaterimi lepimi podajami pred vrati, ki so .jih soigralci, posebno Peter de Walderstein skoraj vedno pametno izkoristili. Ciril in Metod — S. Sergio 16:13 (8:9) CIM: Zettin 1, Albertini 7, M. Sossi 2, de Walderstein 2, Kravos 4. S. SERGIO: Hrvatič 9, Cafogna 2, Punis 1. Troian 1. Tretje / predvidene tekme ni bilo, ker ekipa ACLI B sploh ni prišla v telovadnico. Ekipa Cirila in Metoda .je tako osvojila prvo mesto v svoji skupini in si zagotovila pot v finale, kjer se bo pomerila z e-kipo Kosovela in Caprin A. kk 16.(K) v Bazovici Zarja - Primorec 3. AMATERSKA LIGA 16.00 v Sovodnjah Sovodnje - Azzurra » » • 9.00 v Križu Kras - Čampi Elisi * * # 16.00 v Križu Modiano - Vesna NARAŠČAJNIKI-9.30 v Štandrcžu Juventina - San Marco ♦ » « 9.30 v Romansu \ Pro Romans - Sovodnje * # # 8.45 v Trstu, Ul. Sanzio San Giovanni B - Breg ZAČETNIKI 11.45 pri Campanellah Chiarbola B - Gaja 10.00 v Trstu, stadion «1. maji Soncini A - Kras KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.30 v Trstu, Ul. Montecengio CUS Trst - B"r 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Ul. della Valle Grandi Motori - Kontovel * » * 11.15 v Vilešah Villesse - Dom KOLESARSTVO VETERANI 10.00 na Opčinah Nastopa tudi Adria AMATERJI 14.00 v Vittoriu Venetu Nastopa tudi Adria ZA ŠPORT IN REKREACIJO Do 29. junija prošnje za deželne prispevke Deželno odborništvo za šport in rekreacijo obvešča, da bo 26. junija zapadel rok za predložitev prošenj za podelitev denarnih prispevkov športnim in rekreacijskim organizacijam po zakonu štev. 27 iz letošnjega leta. Zakon daje na razpolago po 150 milijonov lir na leto od letošnjega leta do vključno leta 1997. Vse podrobne informacije prejmejo interesenti v uradih odbomištva, Trst. Ul. sv. Frančiška 37, telefon 795618 -744945. RIM — V meddržavnem telovadnem ženskem srečanju v Rimu je Romunija premagala Italijo s 388.60:377.20. Med posameznicami je zmagala Romunka Comaneci. Odbojkarski derbi med Krasom in 01ympio je bil poln tako napetih trenutkov, kot je ta na naši sliki ODBOJKA 2. trofeja «A. Beccari» TRST DRUGI V finalu je podlegel Pordenonu Kot je bilo pričakovati je zmagovalec 2. trofeje «Aurelio Beccari* reprezentanca Pordenona. Kot je znano so igrale deklice rojene leta 1960 in kasneje. Zmagovalke so v prvem dopoldanskem izločilnem srečanju premagale Gorico z 2:0 in po tem v odločilnem spopadu za osvojitev prestižne lovorike še izbrano vrsto Trsta z enakim izidom. Reprezentanc.- Trsta v prvem nastopu z vrstnicami Vidma ni imela velikih težav. Varovanke trenerja Cipolle so nastopile nekoliko okrnjene, ker je bila odsotna Debenjakova. V tem dopoldanske: i nastopu se je poškodovala še Slavčeva in tako so morale Tržačanke igrati brez pravega centra, kar se je v odločilnem spopadu za prvo mesto s Pordenonom občutno poznalo. Sklepno srečanje za prvo mesto je bilo tako s tehničnega vidika, kot tudi zaradi bojevitosti najlepše. Že prvi razpleti so takoj pokazali, da so nasprotnice bolj homogena in u igrana šesterka.’ Sestavljale so jo igralke od Liber,tasa Fascine iz Fiu-me Veneta (šest), tri od Libertasa iz Pordenona in ena članica Vol lcya, prav tako iz Pordenona. Re prezentanca Trsta je bila veliko bolj heterogena. Ne glede r to sta si bili ekipi v začetku obeh setov ena kovredni. V odločilnih posegih pa so bile Pordenončanke bolj prisebne in so izbojevale odločilne točke. Daleč najboljša igralka pri izbrani vrsti Trsta je bila članica Bora Viviana Kus, ki je bila ob mreži nezadržna in njen blpk- neprebojen. V malem finalu je Gorica odpravila Videm brez večjega naprezanja. I , Po končanem tekmovanju se je predsednik deželne odbojkarske zveze FIPAV zahvalil vsem nastopajočim in organizatorju predsedniku prof. Pipanu ter ha kratko orisal lik preminulega Aurelia Beccaria, neumornega odbojkarskega delavca in podpredsednika italijanske zveze FI PAV. Nato je sledila podelitev številnih pokalov, plaket in spominskih kolajn. Izidi izločilnega dela: Trst - Udine 2:0 (8, 4) Pordenon - Videm 2:0 (11, 13) Mali finale: Gorica Videm 2:0 (12, 6) Veliki finale: Pordenon - Trst 2:0 (13, 9) Končni vrstni red: 1. Pordenon, 2. Trst, 3. Gorica, 4. Videm Barve tržaške reprezentance so branile naslednje mlade odbojkarice: Ksenija Slavec in Marina Stepančič (Breg), Elizabeta Nacinovi in Vivia na Kus (Bor), Marisa Daneu, Tatja na Cibic in Boty Prašelj (Kontovel), Tirijana Križmančič (Sloga), Rena ta Longo, Dolores Prestifilippo in Patrizia Armani (OMA). G. F. Atalanta - Roma 1 Fiorentina - Genoa X Inter - Foggia 1 Juventus - LR Vicenza 1 Lazio - Bologna 1 Napoli - Milan 1 Perugia - Pescara 1 Verona - Torino X Cescna - Bari 1 Cremonese - Monza 1 Lecce - Palermo X Massese - Pralo X Matera - Pro Vasto 1 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 2 1 X 1 1 1 2 X X 1 2 Delovanje 2SŠDI V torek, 9. t.m., bo na «štafeti bratstva in enotnosti)) v Ljubljani sodelovalo tudi devet ekip iz zamejstva. Ob tej priložnosti ZSŠD1 organizira prevoz z avtobusom in prostih je še nekaj mest za tiste, ki bi si radi ogledali to množično prireditev «Po poteh partizanske Ljubljano). Interesenti naj se obrnejo na urade ZSŠDI. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 48 38 79 58 23 76 14 70 Podružnico Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina ra Inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revl|a »DAN*. V SFRJ številko 3,00 din, ob nedeljah 3.50 din. za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 6. maja 1978 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* * DZS • 61000 Uubllt' Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul fšlr. 1 st., vlš. f3 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnic*, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lit Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije;3"^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh v Italiji pri SPI. izd.f.LJzrr Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskar^trst založnikov rt1’ drugih * PO SKLEPU AVSTRIJSKEGA PREDSEDNIKA KIRCHSCHLAEERJA Nemški nacionalisti protestirajo ob ustavitvi procesa zoper Selane Protesti tudi v vrstah koroških socialistov - Namen kampanje jo na dlani: preprečiti, da hi prišlo do novih ^koncesij» v prid slovenski manjšini CELOVEC — Sklep avstrijskega predsednika Rudolfa Kirchschlager-ja, ki je minuli petek ustavil sodili proces zoper tiste štiri mlade aktiviste iz slovenske vasi Sele, ki so 14. novembra 1976 v znamenje protesta proti preštevanju slovenske manjšine ugrabili skrinjico s popisnimi listi, te pa zažgali, je na Koroškem naletel na pričakovane protislovne reakcije: medtem ko ga je slovenska manjšina sprejela z zadoščenjem ter hkrati ponovno postavila zahtevo, da oblasti ustavijo ne le tega, marveč vse sodne postopke zoper Slovence, pa se je na nemškonacionalističnj strani sprožila kampanja, ki traja že ves teden. Kirchscblagerjev sklep je v zadnjem mesecu tretja bolj ali manj posredna manifestacija nelagodnosti, ki vlada v samem vrhu avstrijske strukture oblasti spričo dejstva, da je manjšinsko vprašanje ns Koroškem slej ko prej odprto in da ta odprtost zapleta ne le politične razmere na samem Koroškem. kjer se počasi ogreva pred-volilno ozračje, marveč ovira tudi normalen razvoj političnih odnosov s sosednjo Jugoslavijo. V tem okviru je 3. aprila letos zvezni kancler Bruno Kreisky po dolgem premoru spet sprejel predstavnike obeh o-srednjih organizacij Slovencev v Avstriji, 22. aprila pa se je državni predsednik Kirchschlager udeležil komemoracije za trinajstimi mučenci iz vasi Sele. ki jih je prav pred 35 leti obglavil nacistični krvnik. Kirchschlager je ob tej priložnosti izrecno poudaril, da so Slovenci, ki so se uprli nacizmu, uporabili tisto pravico do upora, ki jo je protifašistična koalicija držav z moskovsko deklaracijo podelila vsem narodom okupirane Evrope. To priznanje, ki se zdi na prvi pogled samoumevno, se pokaže v pravi podobi šele, če ga soočimo z nenehno gonjo koroške nacionalistične desnice, ki vstajo koroških Slovencev v NOB izenačuje z izdajo Avstrije. Sklep avstrijskega predsednika prav gotovo ne ustreza v celoti zahtevam slovenske manjšine in se je zaustavil na pol poti, pa ne sa mo zato, ker je ustavil samo enega od mnogih procesov zoper slovenske aktiviste, marveč tudi zato, ker se je izognil osnovnemu vprašanju, namreč: kako je sploh mogoče postaviti pred sodišče ljudi, ki so krivi samo tega. da so protestirali zoper očitno kršitev tistih pravde, ki jim jih je zagotovila državna pogodba? Predsednikova pisarna je petkov sklep utemeljila tako, da se je odgovoru na to zadnje vprašanje izognila ter se oprla na ugotovitev, da gre za ljudi iz tiste slovenske vasi, ki je morala plačati nacizmu izjemno veli« krvni davek; iz Sel .je bilo namreč tistih trinajst obglavljencev. katerih spominu se je 22. aprila na Dunaju (»klonil tudi avstrijski predsednik Kirchschlager. Kljub tem omejitvam pa so se v minulih dneh proti sklepu zvez rega predsednika obrnile ne samo koroške opozicijske stranke, marveč celo koroški socialisti, ki so v u-vodniku svojega deželnega glasila predsednika države grajali tako. da so ugotovili, da njegov sklep med koroškim prebivalstvom ne bo naletel «na razumevanje*. Koroška ljudska stranka se .je v sredo na sestanku predsedstva, na katerem je za novega strankinega deželne ga voditelja v skladu s sklep' iz novembra 1977 imenovala člana deželne vlade Stefana Knafla. ki se je v zadnjih tednih nenavadno uspešno profiliral kot glasnik nacionalističnih krogov, postavila na razpolago težnjam koroškega Hei-matdiensta, ki je te dni v posebnem letaku napadel Kirchsciagerje-vo odločitev o ustavitvi sodnega postopka, hkrati pa tudi tiste predsednikove besede, ki se nanašajo n* rehabilitacijo partizanskega boja. V letaku, ki ga te dni delijo po Koroškem, se partizanska vstaja namreč spet enači z izdajo domovine, hkrati pa .je v letaku go vor tudi o grozodejstvih, ki naj bi jih na avstrijskem Koroškem zagrešili partizani. Ker avstrijska državna pogodba ščiti med drugim tudi ugled vojsk protifašistične koalicije, bo tudi tokrat zanimivo videti, kako bo koroška justica u-strezno ukrepala proti tej kršitvi državne pogodbo V ozadju te kampanje, kj traja te ves teden, pa ne stoje samo nacionalistične tendence, marveč tudi predvolilni interesi; prve vdlitve, in sicer občinske, bodo spomladi priliodnjega leta. Posebej opozicijska ljudska stranka vidi v zadnji gestj predsednika republike nasproti Slovencem poskus socialistične stranke, da si na primeren način — ne da bi se pii tem odrekla bistvu sedmojulijskih zakonov, ki jih je slovenska manjšina zavrnila kot pro-timanjšinske — spet odpre pot k volivcem slovenskega materinega je zib«. Predstavniki opozicijske ljudske stranke so že v začetku tega tedna napadli predsednikov sklep, češ da p»meni odstopanje od tistega tristranskega sporazuma, na katerega se je leta 1976 naslonila sed-mojulljska zakonodaja in s katerim so tri koroške stranke (oziroma točneje: nacionalistične sile v njih) dosegle, da manjšinsko vprašanje ni picdmet medstrankarskega tekmovanja, ki bi se lahko izšlo v prid Slovencem. Na seji v sredo je vodstvo koroške ljudske stranke kar naravnost pokazalo na koroške socialiste (ki pa so se cd Kirchschlager-jevega sklepa distancirali v uvodniku na strankinem koroškem glasilu), češ da predsednik takšnega sklepa ne bi mogel sprejeti brez soglasja koroških socialistov. Podobno je tudi tednik najbolj nacionalistične zagnane svobodnjaške stranke včeraj pomenljivo zapisal, da je treba v petkovem sklepu predsednika republike videti ne klep «pred-sednika Kirchschlagerja, marveč socialista Kirchschlager ja*. Namen celotne kampanje seveda ni pripraviti predsednika, da se vrne po svojih stopinjah in da se svojemu sklepu odreče, saj sodi takšna njegova odločitev v krog njegovih ustavnih pristojnosti. Namen celotne kampanje je preprečiti, da bi prišlo do novih »koncesij* v prid slovenski manjšini, oziroma preprečiti, da bi manjšinsko vprašanje postalo predmet predvolilnega medstrankarskega tekmovanja. Cilj kampanje je torej ohraniti sedmojulijsko zakonodajo takšno, kot je. MARJAN SEDMAK Jugoslavija priznala novo afganistansko vlado BEOGRAD —r Tudi Jugoslavija se je pridružila državam, ki so že priznale novo afganistansko vlado. Kakor poroča Tanjug, je jugoslovan- ski veleposlanik v Kabulu Borislav Samonikov včeraj obiskal podpred sednika vlade in zunanjega ministra Demokratične republike Afganistan Hafizullaha Amina in mu izročil noto o jugoslovanskem priznanju nove vlade. V noti je med drugim rečeno, da imata Jugoslavija in Afganistan «že leta prijateljske in tesne stike*, izraženo pa je tudi prepričanje, da se bodo takšni odnosi med državama nadaljevali in razvijali. Tanjug v novici iz Kabula dodaja, da se je Amin zadržal v krajšem razgovoru z jugoslovanskim veleposlanikom in pravi, da je hil ta razgovor »prisrčen*. Delegacija ameriškega vojnega letalstva na obisku v Beogradu BEOGRAD — Na obisk v Jugoslavijo je včeraj prispelo zastopstvo vojnega letalstva ZDA. Delegacijo vodi general Davie Jones, komandant vojnega letalstva. Na beograjskem vojaškem letališču v Batajni-ci je ameriške letalce pozdravil poveljnik jugoslovanskega vojnega letalstva in protiletalske obrambe generalpolkovnik Enver čemalovič s sodelavci. Ameriška delegacija bo imela pogovore z najvišjimi vojaškimi voditelji jugoslovanske armade, obiskala pa bo tudi več enot in u-stanov jugoslovanskega vojnega letalstva. ,;t „ Luigi Gui in Marin Tanassi med včerajšnjo obravnavo na procesu zaradi škandala Lockheed (Telefoto ANSA) DRUGI DAN OBISKA LEONIDA BREŽNJEVA V ZB* BONN: KLJUB SOGLASJU 0 SPLOŠNI RAZLIKE 0 KONKRETNIH VPRAŠANJU Včerajšnji pogovori s kanclerjem Schmidtom posvečeni pretežno razorožitvi (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Leonid Brežnjev, šef sovjetske drž,ave in partije, se v dvorcu Gymnich, ki so mu ga dodelili za uradno rezidenco med njegovim tridnevnim bivanjem v glavnem mestu ZR Nemčije, očitno počuti dobro in sproščeno, pravijo ljud-dje iz njegove bližine. Zjutraj, nekaj minut preden je v salonu baročnega gradu sprejel svojega prvega obiskovalca, kanclerja Helmu ta Schmidta, si je Brežnjev prižgal cigareto, ki si jo je «izpo,sodil* pri šefu protokola. Brežnjev stalni prevajalec, možak oglatega, nezgrešljivega in vedno nasmejanega obraza je zaupal kronistom, ki spremljajo vsako podrobnost visokega o-biska, da Leonid Hjič že dalj časa sploh ne kadi in si je njegovo gesto mogoče razložiti le kot izraz posebno vedrega razpoloženja. Obisk, zaradi katerega se v Bonnu tare več kot deset tisoč varnostnikov, poteka tudi sicer v redu in so odgovorni zaradi tega mogoče že pozabili na neljubi tehnični spodrsljaj, ko je robustnemu oklepnemu mercedesu, ki si ga je zvezna vlada izposodila v Stuttgardu posebej za to priložnost, na poti z letališča v rezidenco počila zračnica in so morali utrujenega gosta presaditi v rezervno vozilo. V včerajšnjem najpomembnejšem pogovoru, ko sta se Brežnjev in Schmidt sestala «med štirimi očmi*, je šlo predvsem za vprašanja razorožitve. Kancler je poudaril pomen dunajskih pogajanj za omejitev kon- OB PODPORI LETALSTVA IN S PADALSKIMI DESANTI Južnoafriška agresija na oporišča borcev SWAP0 na angolskem ozemlju prva slovenska vlada Ostri protesti ZDA, Francije, Velike Britanije in Sovjetske zveze ‘Angola zahteva sklicanje varnostnega sveta OZN JOHANNESBLRG - Le nekaj lupo četrtkovem napadu na oporišča Organizacije ljudstev jugozahodne Afrike (SWAPO) v globini angolskega ozemlja, naj bi se pretorijske oborožene sile vrnile na izhodiščne položaje v Namibiji. Taki so vsaj uradni komunikeji južnoafri škega obrambnega ministrstva, ki prvič prizna obsežno akcijo preko svojih meja na ozemlju Angole. Prodor naj bi izvedlo 300 do 700 vojakov ob podpori letalstva. Angolske oblasti zanikajo, da so se Južnoafričani omejili na napad o poriši SWAPO in zatrjujejo, da so južnoafriški reaktivci bombardirali tudi rudarsko središče Cacinga, 250 kilometrov od namibijske meje, še več, v desantu naj bi ga napadalci celo zavzeli. Teroristična akcija južnoafriške soldateske je že povzročila protest Carterjeve uprave, ki je zahtevala takojšnja pojasnila. Glasnik francoskega zunanjega ministrstva pa je obsodil južnoafriški napad, ki škoduje naporom petih zahodnih velesil, da bi našle miroljuben izhod iz namibijskega problema. V Londonu pa je zunanje ministrstvo poklicalo južnoafriškega veleposlanika, ki so mu izročili protestno noto in zahtevo po pojasnilih. I Sovjetska tiskovna agencija TASS pa med drugim navaja, da predstavlja oborožena agresija južnoafriški odgovor na angolske uspehe na jugu države proti separatistom UNITA. TASS obenem obtožuje ZDA, Veliko Britanijo in Francijo, »ki odkrito podpirajo rasiste*, da so sokrive za nevarni položaj v Namibiji. Te države, pripominja a gencija TASS, so se med devetim zasedanjem OZN o Namibiji vzdržale pri obsodbi južnoafriške poli tike. V New Yorku pa so prepričani, da se bo že danes sestal varnostni svet OZN, saj je angolska misija vložila ustrezno zahtevo že včeraj. Generalni tajnik OZN Waldhcim je tudi izrazil zaskrbljenost za bodočnost pogajanj o rešitvi namibijskega problema. Bržkone se bodo k »besednim* protestom velesil pridružile konkretnejše sankcije OZN proti Južni Afriki, (voc) BRIZCARINSKO UVAŽAL MtSO, UVAŽAL PA GOVNO INDUSTRIJEC MOLTENI OBSOJEN NA PLAČILO 2,5 MILIJARDE LIR GLOBE ZARADI TIHOTAPLJENJA Direktor podjetja Firzi mora odšteti 1,5 milijarde MONZA (Milan) — Na tukajšnjem kazenskem sodišču se je zaključil včeraj proces proti industrijcema Ambrogiu in Pietru Molteniju, ki sta lastnika znane istoimenske tovarne mesnih delikates v Arcoreju. Z ravnateljem podjetja »Molteni s. a.s.* Francescom Firzijem in drugimi petimi osebami sta bila obtožena goljufije na račun državne blagajne, tihotapstva in združevanja v zločinske namene. Ambrogio Molteni je bil obsojen na plačilo 2,5 milijarde lir globe, Firzi bo moral položiti poldrugo milijardo, Ambrogiov oče Pietro pa je bil popolnoma oproščen obtožile goljufije, zaradi pomanjkanja dokazov pa obtožbe tihotapstva. Industrij-ca bosta vsekakor morala poravnati še dolg do države, in sicer 290 milijonov lir zaradi utajenih davkov. Komercialist Giuseppe Mon-trasio. lastnik nekega uvozno-izvoz nega podjetja v Chiassu Emanuele Romano in bivši funkcionar denarnega zavoda Banca Commerciale I-taliana Alessandro Ferro so bili ob sojeni pogojno na zaporne kazne od 3 do 12 mesecev, vendar brez vpisa v kazenski list, industrijčeva šoferja Luigi Maino in Virgilio Panzeri pa sta bila oproščena vsake krivde. Afera, zaradi katere je bila o-smerica prijavljena sodni oblasti (na zatožni klopi ie dejansko sedel le Montrasio, kajti drugi so se poraz- bežali, tako npr. Ambrogio in Pietro Molteni v Švico), je znana pod oznako »mortadela iz govna*. Podjetje- Molteni je uvažalo surovino po brezcarinskem postopku, ker bi moralo končne izdelke ponovno izvoziti. V resnici je mortadela lepo o-stale doma, namesto njih pa so romali po morju v svet zaboji z govnom in raznimi odpadki, ki so jih mornarji v varni razdalji od kopnega metali s krova. Tovarna torej ne le ni plačevala carine za blago, ki je bilo trajno in ne začasno uvoženo, ampak je tudi ogromno služila s prodajo mortadele na notranjem trgu. (dg) Carterjevo sporočilo prebivalstvu Furlanije RIM — Ameriški predsednik Carter je ob drugi obletnici katastrofalnega potresa v Furlaniji poslal prebivalstvu prizadetih krajev sporočilo, ki ga je včeraj prebrat na sedežu furlanskega združenja v Rimu »Fogolar Furlan* ameriški tajnik za zdravstvo in šolstvo Joseph Califano. V sporočilu ameriški predsednik med drugim izraža priznanje prebivalstvu Furlanije, ki se je z voljo in odločnostjo spoprijelo z naravno nesrečo. Tiskovna konferenca predsednika Carterja PORTLAND (Oregon) — Ameriški predsednik Carter je na pred-sinočnji tiskovni konferenci izjavil, da so bili v zadnjem obdobju storjeni precejšnji koraki pri sestavi sporazuma o omejevanju strateške oborožitve (SALT) med ZDA in Sovjetsko zvezo. Zanikal pa je. da bi se velesili že domenili o številu medcelinskih raket, ki bi jih obdržali. Carter je tudi najavil prihod Brežnjeva v ZDA preddpodpi-som sporazuma. Med drueimi notranjimi in zunanjimi argumenti .je ameriški predsednik izrazil upanje, da 1» kongres odobril brez popravkov predlog o prodaji vojaških le- tal Izraelu, Egiptu Saudski Arabiji in Francoski letalski «raid» na kolono borcev Polisaria PARIZ — Francoska vlada je včeraj potrdila, da so njena reaktivna letala napadla kolono borcev Polisaria, ki so se približevali rudarskemu središču Zouerate Štirje reaktivci tipa »jaguar* naj bi uni čili devet terenskih vozil, številni borci pa naj bi bili ubiti. Po uneh od francoskega napada so se včeraj še vedno nadaljevali spopadi med borci Polisaria in mavretan-skimi vojaki. Zouerate je za Mavretanijo bistvene važnosti zaradi rudnikov železa, ki predstavlja glavno postavko mavretanskega izvo za, obenem lahko Polisaria prekine železniško vezo s pristaniščem Nouadhibouom. Borci Polisaria, ld se ob podpori Alžirije in Libije borijo za samostojnost bivše španske zahodne Sahare, so se odločili za dolgi po hod iz svojih oporišč ob alžirski meji, ker so bili prepričani, da so Francozi poslali letalstvo na pomoč čadu v boj i>rot: borcem or ganizacije »Frolinat*. Terorist Piaiiconc vztraja pri molku PARMA — Preiskovalni sodniki Grif-fey, La udi in Caselli so skušali včeraj zaman zaslišati 29-lelnega Cristo-fora Pianconeja, ki je Dil aretiran 11, aprila v Turinu takoj po umoru jetniškega paznika Lorenza Cotugna. Kol. .mano, je bil Piancone tf-laj ranjen, zato leži sedaj v kliniškem centru tukajšnje jetnišnice. Zasliševalcev, ki se jim je pridružil tudi odvetnik rdečih brigadistov Guiso, sc je prizadeti otresel z rezkim »Nočem odgovarjati*. Piancone se izdaja za političnega in vojnega ujetnika ter velja za enega pomembnejših predstavnikov rdečih brigad. SVEČANA PROSLAVA V AJDOVŠČINI Pred 33 leti osno v a na Podpredsednik IS SRS Dragan o velikem razvoju Primorske po priključitvi k matični domovini • Sodelovanje z Italijo po Osimu (Od našega dopisnika) AJDOVŠČINA — Osnovanje prve slovenske ljudske vlade pred 33 leti v Ajdovščini je bil eden od najpomembnejših dogodkov v zgodovini slovenskega naroda. To je poudaril podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Zvone Dragan na včerajšnji slovesni seji, ki so se je udeležili najvišji republiški voditelji. Seja je bila v isti dvorani, kjer je bila 5. maja 1945 osnovana prva slovenska vlada. Ko je govoril o predsedniku prve slovenske ljudske vlade Borisu Kidriču, je Zvone Dragan poudaril, da je delo tega velikega revolucionarja vsajeno v temelje slovenske revolucionarne preteklosti in sedanjosti. Kljub temu, da je bil Kidrič le kratek čas na čelu ljudske vlade, je brez dvoma osebnost, ki je njeni usmerjenosti vtisnila neizbrisen ustvarjalni pečat. Potem je Dragan spregovoril o intenzivnem povojnem družbenogospodarskem razvoju Slovenije in pri tem še posebej poudaril podatek, da so tik pred vojno industrijski proizvodi sestavljali 20 odstotkov družbenega proizvoda vsega slo- venskega gospodarstva, leta 1976 pa se je ta odstotek povzpel že na 45 odstotkov. Podrobneje je omenil tudi gospodarsko sodelovanje s tujino, še posebej z Italijo, ki ima pomembno mesto. Pri tsm se je zavzel za iz-rabitev možnosti, ki jih ponujajo osimski sporazumi, namreč za u-veljavitev novih višjih oblik gospodarskega sodelovanja s to sosedo. Zvone Dragan je še posebej govoril o razvoju gospodarstva, zlasti industrije na Primorskem po priključitvi k matični domovini. Rezultati vključevanja Primorske v materialne tokove in družbeno preobrazbo Slovenije in Jugoslavije so izredni, čeprav je še vedno potrebno, nekatera manj razvita in obmejna območja pospešeno razvijati. S tem in pa z investicijami v nekatere velike projekte, kot sta na primer energetska cona v Kopru in industrijska cona na Krasu, bo Primorska v temeljih spremenila svojo nekdanjo podobo, je dejal podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Zvone Dragan. JURE PENGOV vencionalnega orožja in čet v srednji Evropi, od katerega si ZR Nemčija in zahod obetata zmanjšanje premoči varšavskega pakta na tem področju in redukcijo vojaških potencialov »na načelu paritete in kolektivnosti*. Brežnjev je ponovil pomisleke Moskve proti nevtronski bombi in poudaril, da to novo orožje niti slučajno ni tako pohlevno, kot to poskušajo dokazati nekateri krogi na Zahodu. Izdelava nevtronske bombe bi — tako meni Brežnjev — sprožila verižno reakcijo in pospešila tekmovanje v proizvodnji še bolj grozovitih atomskih uničevalnih sredstev. Spričo tega Moskva predlaga, naj se obe strani odpovesta novemu orožju in se namesto tega poskušata sporazumeti o zmanjšanju ie obstoječih arzenalov. Oboroževalna tekma že danes sproti prehiteva vse dogovore o omejitvi proizvodnje vojaških pripomočkov, je poudaril šef sovjetske države in partije. Predstavnik za tisk bonske vlade, državni sekretar Boelling, in šef propagandnega oddelka CK KP SZ Zamjatin, ki sta novinarjem poročala o pogovoru med štirimi očmi, sta •»udarila, da je bilo srečanje med Schmidtom in Brežnjevom »konstruktivno, stvarno in obojestransko koristno*. Pomembnejše razlike v mnenjih in poudarkih med gostom in gostitelji je bilo mogoče zaslediti v zdravicah, ki sta jih večer po prihodu Brežnjeva v Bonn izmenjala predsednik ZR Nemčije Walter Scheel in visoki gost. Dokaj nepričakovano je Scheel velik del zdravice posvetil tako imenovanemu «nemškemu vprašanju* in omenil dolgoročno težnjo ZR Nemčije po ponovni združitvi obeh nemških držav «na osnovi pravice do svobodne samoopredelitve*. Vljudno, toda nedvoumno, je Scheel spregovoril tudi o položaju zahodnega Berlina in o »popolnem izvajanju četvernega sporazuma o Berlinu*. To po bonski razlagi četvernega sporazuma pomeni, da e-nako kot zahodni del nekdanje prestolnice ni sestavni del ZR Nemčije, tudi vzhodni Berlin ne more biti integralni del Nemške demokratične repuMjkf. Zahodnonemška tiskovna agencija «E>PA» je v poročilu iz Moskve poudarila, da so Iz-vestja, uradno glasilo moskovske vlade, ta del Scheelovega govora »cenzurirala*. Brežnjev je v zdravici, ki je prav tako kot Scheelova izzvenela kot želja po dobrososedskih odnosih in razširitvi sodelovanja, ostro oplazil «do ločene kroge na Zahodu in tudi v tej državi*, ki nasprotujejo popuščanju napetosti v svetu. Ti krogi, kot je dejal Brežnjev, raje verjamejo tistim, ki Sovjetski zvezi podtikajo zlobne namene, ki so ji povsem tuji. Kancler Helmut Schmidt je v zdravici na petkovem kosilu, ki ga je v Bad Godesbergu priredil Leonid Brežnjev, opomnil Sovjetsko zvezo in druge države vzhodnoevropskega bloka na njihove neizpolnjene obveznosti v zmanjševanju propada med razvitimi in nerazvitimi državami. Hkrati je — v spodbudo — poudaril, da razvoj trgovine med Vzhodom in Zahodom krepi medsebojno zaupanje in vero v mir. Krepitev medsebojnega zaupanja, zbiranje neposrednih vtisov in razbijanje predsodkov, starih in tistih novejšega datuma, to je, kot poudarjajo v bonskih političnih krogih, osnovni cilj obiska Leonida Brežnjeva. Nič ne de, če bodo bonska maj- iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniifiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimfdiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sto potnikov ranjenih pri nesreči v madridski podzemeljski železnici Zaradi okvare na zavorah vlak trčil v tirno zaporo MADRID — Na epi od številnih postaj podzemeljske železnice se je pripetila včeraj predpoldne neobičajna nesreča, ki ,le po golem naključju ni zahtevala človeških življenj. Botrovala ji je okvara na zavornem sistemu vlaka, ki je silovito trčil' v zaščitno pregrado ob koncu mrtvega tira, kamor je bila kompozicija pravočasno usmerjena in je bila tako tudi preprečena tragedija. V trčenju je bilo laže ali huje ranjenih približno sto potnikov oziroma članov železniške posadke. Zlasti resne poškodbe je utrpel sprevodnik, kj so ga kirurgi madridske glavne bolnišnice nemudoma operirali na lobanji; zadobil je tudi več hudih ran na prsnem košu in nogah. Gre za eno najhujših nesreč v podzemeljski železnici, odkar je bila ta zgrajena na pobudo zasebne družbe, ki jo še danes upravlja. Vlak s pokvarjenimi zavorami je z dokajšnjo brzino peljal kar skozi tri postaje, predno je vlakovodji u-spelo vsaj nekoliko znižati hitrost z vzvratno prestavo. Pa tudi to ne bi kdo ve kako pomagalo, ko ne bi osebje četrte postaje kompozicije preusmerilo na mrtvi tir. (dg) Na sliki (telefoto ANSA) prenos ranjenega potnika s prizorišča nesreče do rešilea. ska srečanja, kot je svoje bi#1 označil sam Brežnjev, Pe^e kretnih rezultatov in dogovor mršava' ,vo V# i Konferenca (Nadaljevanje s 1. sl trafl'1, ________________________________jfi svetovalcev PSI Zanfagnini. Pvjjj ca Lizzero in Baracetti, sen® hj Jelka Gerbec in drugi), člani vladne komisije o v pr* ^ Slovencev ter njena tajnica o1' $ la Scoz, široko predstavni .• ji GZ, nadalje vidnj predstav®*^, Slovenije (Jože Hartman, E , ..v nik, Marija Vilfan, Bojan W m ter predstavniki koroških Sl°' jri Pozdravu predsednika P0"^ > je sledil oris temeljnih P01^’# so jih pripravili uradni P°rl?L > prof. Pizzorusso, Leon, ®arj! Salvi, o tem poročamo na ® mestu. Pred uradnim odprtjem I... <5 ce je predsednik videmske r ne Turello v palači Belgrad®jjj: jel predstavnike tiska in o®®^ na njihova vprašanja. V P .j, jf je ponovil temeljne misli, ** L|j'; izrekel na popoldanskem Sc konference, vendar je glede "al1 cev v videmski pokraiini z, ,ij: globoka protislovja. Priznal hov obstoj, obenem pa se s vanjem na zgodovinske °^0 '‘;f/ skušal omejiti na nekakšno «statusa quo» in torej ponori®, p ljaviti nevzdržno tezo o dertri p venske manjšine v Italiji na v ,(■ tegorij. Konkretno je Turek0 ^jti varjal stališče, da ni mogoč® ajp* ravni zaščite, ki naj bi j?. 1 beneških Slovencev odklanjaj |V ko je na primer dejal, da a jjj) sprotuje ustanavljanju šol v videmski pokrajini., ^ ljudje to želijo, ni pa — po n!ej" $ — dopustna v beneških dolih® jezičnost v uradnem poslova®1 Odločno je Turellovim sta ,■> ugovarial pokraiinski sVC J prof. Pavel Petricig f KPU' poudaril, da gre beneškim A poj' cem priznati enako ravnanie *%ii' nopravnim članom slovensko t šine v Italiji. Izidor Prt**> Turella, ki -je trdil, da se 'Ajp' Slovenci niso izrekli za P; tr3!' zaščito, scomnil na prav PreCl]j5t'f kim predstavljeno enotno | zahtev, ki so jo podpisali turni krožki in družbene ori?an je beneških Slovencev. jol*’ Protislovnost stališč, ki č"m meri odražajo znani dok j videmske KD. so zabele/’1! tufl šotni italijanski časnikarji- ► Temeljni ref (Na ialjevanje s 1. strtrf gospodarskih in zgodovinskJk ,/ čilnostih. Le-te pa dajejo te skupnosti zavest posebne ‘jj fi tete, ki se uresničuje v teorij# bi samostojno uredili svoj PV ni, kulturni in morda celo “Lb ni prostor. Narodnost; so toro^ lektivne kategorije in ne te posameznikov, ki imajo rodnostne značilnosti. Kot di'ut(llp razredi so narodnosti družbeno ^ nosti, vendar pa so z nekeg® U nega kota bolj podobne d1'2 kot družbenim razredom. V zaključku svojega P°sCL. Salvi še poudaril, da sta s*oVr|#; in nemška skupnost v brez dvoma narodnosti. i bolj vprašljiva je ta definj™ti' Furlane, katerim pa narod11 jji#1 smislu omenjene definicije, ijtf osporavajo le tisti, ki se i* nih razlogov in zakrinkanega nalizma bojijo te definicije. . Geograf prof. Guido Barte^j Vidma, i i ga je KD imenovala^ sebno vladno komisijo za Slovencev, je v začetku ' na polemične pripombe Sa*' zvezi z zmedo v znanstveni js nologiji glede pojavov, kot so nost, etnija, jezikovna narečje in podobno. Barbina ^ j varja namreč predvsem tezo. med različnimi formacijami. Ke|iif narod, narodnostna manjšima, i j'a in tako dalje, globoka i'aZl1 ^ je ne gre prezreti, pač pa na*P ovrednotiti in zaščititi. -.jfif Pri tem je izhajal iz «£ jg tfi jezikov* in poudaril, da obsteP^ na vez med okoljem in jjf skupnostjo, ki v tem okolj11 in dela. O Slovencih v videmski P^uid1 je Barbina dejal, da se zaradi izvirnosti narečja, a družbene organizacije in der0:ih 'f, ske številčnosti. Pr j tem PaAe '' - - t1S*v čuje še na dva dela; kana-beneške Slovence. Po ocenah prof. Valussija- ,t fl. pri tem matematično izhaja1 ; v cen vlade v letih 1950 - 1953.J [J.; v videmski pokrajini bilo tete J približno 17 tisoč Slovencev. ' Vi'S‘ je Barbina opozoril na dete1"^ sko upadanje, ki je posledic® ljevanja v tujino in gospoda razkroja goratih področij. rt)l P Barbina zaključuje z rnne?3jst',°l' je mogoče zagotoviti tem lj^A,r razvoj le, če se zaščiti J1)1'k// zemlje in omogoči specifično gospodarstvo; živinorejo. ^ P kmetijstvo, turizem, storit''® . b cbenem zaščitijo njihove kulte jt jezikovne specifičnosti, (vt, st’5"