Štev. 3
Posamezna številka 50 par. Novo mosto, dne 15. januarja 1922. Poštnina plačana v gotovini.
Leto
Naročnina se plačuje vnaprej in stane mesečno din. 1'50; polletno din- 8’— in letno din. 15'— ; v iuozenmtvo dvojno. — Vse poši-Ijatvenanaslovlista „ Sedanjost". Nezaprte reklamacije poštnine proste. — Jzhaja vsak četrtek z nedeljskim datumom v Novtrn mestu.
Oglasi: V2 strani din. 250'—, V4 in Vs sorazmerno; manjši: mm 40 par; trivrstični in ob-smrtnice 35 par; poslana, reklamne notice itd. v besedilu mm din. 1.—. Koristonosna društvena priobčila 30% popusta. Pri večkrat.oglaševanju znaten popust.
maanBBPsni
FRANC P8ŠEIC. g
Dne G. t. m. dopoldne na svojem domu v Orehovi vasi pri Mariboru je zatisnil irndne oči k večnemu počitku g. Franc Pišek v 66, letu svoje starosti. Kol pos.anec SLS. je bil nepretrgoma 14 let., županova! pa je v svoji občini nad 25 let. N. v in. p ! *
Ne samo kot osebni prijatelj pokojnika, temveč tudi kot lastnik in urednik „Sed.i-bridko občutim to nenadno slovo od prvega n a r o č n i k a, d o 1' r o t n i k a i n — ustanovitelja »Sedanjosti*4.
Kolikokrat sva sedela v klubovi sobi belgrajske zbornice tam v kotu in .se prisrčno razgovarjala o težnjah našega kmetskega ljudstva in o bodočnosti mile nam Slovenije! Idealno' navdušenje ža vse lepo, dobro in pošteno naju je spajalo kot sina z očetom. Često me je pozval k sebi v klop celo mefl sejo v zbornici, kjer sva poluglasno rešetala politična vprašanja. Iz teli razgovorov je nastala misel ustanovitve novega lista v Novem mestu. Tej misli je dragi pokojnik vedno dajal novega ognja in mi podžigal pogum oprijeti s« z vso vstraj-nostjo izdajanja našega lista v Novem mestu. Že okrog Božiča 19i.0. 1. sem izdelal pismen približen načrt ter mn ga izročil med sejo. Vzel ga je po seji seboj v Slo veri'jo ter mi poslal v Belgrad priporočeno s toplo pisanim pismom, kateremu je bila priložena celoletna naročnina na komaj v mislih zasnovan'list. Obotavljal sem s« še vedno. Toda končno na spodbudo svojih prijateljev sem odšel še pred Veliko nočjo v Slovenijo in vse potrebno ukrenil v tem oziru. Po Veliki noči sva. se /opet sešla v belgrajski zbornici. Z vidno radostjo je vzel na znanje mojo odločitev. Ko pa je kmalu nato zvedel da sem kot klerikalec14 odpuščen iz državne službe, kar je pospešilo in končno odločilo ustanovitev „ Sedanjosti". je blagi pokojnik z ostrimi i/.razi obsodil denuncijanstvo nasprotnikov, ocenil obenem mojo žrtev radi naše skupne stvari, za katero se borimo ter pozdravil nov dolenjski list, s toplimi besedami. Ob slovesu pri odhodu v Novo mesto mi je.on in še nekaj drugih njegovih tovarišev izročil večjo vsoto denarja za Sedanjost*.
Od tega časa ga nisem videl več. Živel pa bo, dokler bo živela ..Sedanjost", v njenih predalih kot njen pravi oče, ustanoviteij in dobrotnik. Dasi rodom iz zelene Štajerske, je nepozabni pokojnik bolje, umeval velik pomen našega lista za Dolenjsko kot marsikateri Dolenjec. Tudi smer in pisavo lista je v polni meri odobraval ob drugi pošilja-tvi svojega prispevka iz Belgiada.
Med naročniki ..Sedanjosti" je zabeležen njegov naslov s številko 1. To številko sicer črtamo iz imenika, toda iz hvaležnosti polnega srca bo izbrisala njegov spomin le
smrt, ko mi iztrga krepko zastavljeno pero z a našo slovenske-, katoliško, ljudsko, avtonomistično in jugoslovansko stvar, za katero je tudi dragi pokojnik deloval neustrašeno do zadnjega diha. Naj 11111 Bog dodeli večno plačilo v nebesih, nam pa moči nadaljevati njegovo delo!
Mladina, vzgleduj se nad požrtvovalnostjo in delavnostjo ranjkega! Na delo!
Fran Radešček
lastnik, izdajatelj in urednik „Sed.“
Kdo se ne spominja tistih dni, ko je p\ed dobrimi dvema leti policajdemokratsko časopisje raztrobilo širom sveta ustanovitev j n g os 1 o v a n s k e demokratske stranke! Šlo je tako daleč., da so v Parizu ustanovljeni Jugoslovanski demokratski ligi. katere proglas je podpirala večina članov bivšega Jugoslovanskega odbora, pripisovali očetovstvo. Kmalu nato se je pojavil v javnosti še Agrarni klub, ki je z Ligo vred kmalu zaspal. Jugoslovanska • demokratska stranka je z mogočnim naletom, z bombastičnimi frazami, krasnimi gesli o jugoslovanskem bratstvu, z obljubami najširše demokratične svobode, z revolucionarnimi načeli o agrarni refo>.v.i: v prilog malopo-sestnika, z visokoletečimi gesli v korist male obrti itd. itd. — naravnost porazila vsak poskus najvplivnejših mož postaviti na noge jugoslovansko stranko kot protiutež dobro (bolje slabo) znanemu plemenskemu šovinizmu. Stare, močno^vkoreninjene stranke* se se hipno zatresle v svojih temeljili. Prvi udarec nove stranke je bil prehud.
Novopečeni » Jugoslovani * so začeli s strastno, ra ravnost besno napadalnostjo. Parlamentarna zajednica (radikalci. Jugoslovanski klub, Narodni klub, muslimani in Medakovičeva skupina) je morala vzdrževati v bivšem Narodnem predstavništvu najhujše borbe. Protič, dr.‘Korošec in dr. Laginja ter njihovi ožji somišljeniki niso bili varni niti svojega življenja. Vse mnogoštevilno bel-grajsko časopisje (ra/en »Samouprave** in -Tribune") j<> bilo najeto za najostudnejšo gonjo proti parlamentarni zajednici. Zahrbtne spletke in javno obrekovanje ■ je zavzelo tak obseg, da je Trifkovičevo ministrstvo padlo .še prodno je bilo rojeno. To, kar so takrat pretrpeli nasi poslanci z dr. Korošcem na čelu, je nepopisljivo. Pero se ustavlja popisovati vse tiste duševne muke in samo-zaujevanja, ki so jih morali prestati predvsem naši poslanci. Naj hujše p a je bilo t o, d a s o o s t u d n e 111 u d e n u c i j a 111 s t v u in podlemu obrekovanju dajali vedno novih in p o g r e t i h 1 a Ž n j i v i h snovi slovenski liberalci, ki so itak mojstri v ogahne^i klečeplazenju in zavijanju resnice.
Prišla je na površje Davidovičeva vlada, ki je nve[a v našo državo korupcijo na debelo z izvoznicami in z devizno centralo. Minister trgovine je bil takrat slovenski
liber? ‘ . dr. Kramer. Na dan so prihajale stvari, da se Človeku ježi koža na glavi, če pomisli na vse to. In tega je bilo toliko, da bi ž njimi napolnili cele knjige. Celo Davidovič, kot predsednik vlade, je izjavil odposlancem slovenskega uraoništva, češ, naj si pomagajo s postranskim zaslužkom.
Kdor prej ni videl, so se mu odprle oči že takrat, V tej »jugoslovanski demokratski14 stranki so se zbrale stranke, katerih preteklost je moralo pokrivati novo ime. Tu so bile srbske stranke samostalcev, naprednjakov, dela liberalcev dva radikalna desideiita in Pribič^vičeve samostalne stranke, dalje zmes odpadnikov hrvatskih strank in neštetokrat prebarvana firma slovenskih liberaicev. Ta pestra dražba najrazličnejših političnih stremljenj je mogla imeti, je imela in ima le eno edino skupno nespremenljivo točko: »juriš44 na državno blagajno in na žepe do kosti izmozgal/ ega ljudstva.
In res! Začele so rasti nove tiskarne v Belgradu, v Ljubljani, v Mariboru, v Zagrebu, v Skoplju in v Sarajevem. Časopisje te stranke je preplavilo državo. Dr. Žerjav je vladal v Ljubljani. Pod njegovim pokroviteljstvom je nastala Samostojna kmetijska stranka s podpredsednikom liberalne stranke Pucljem na čeln. Za sredstva ne vprašujte, ker vam dr. Žerjav to lahko dokaže »črno na belem". Liberalci dobro vedo, da njihov še tako pozlačen glas ne prodre med naše ljudstvo. Slovenski kmetje, ne vedoč kaj se godi v Belgradu, so mnogi podlegli sladkim besedam o „libe-ralnem - samostojneškem raju" na zemlji.
In danes? Kaj je ostalo od vseh teh obljub, sin ‘i .. besed, lepih gesel, papirnatih programov? Kup Čepinj! Ali je potem čudno, da se vse zlato, ki pride skozi roke polica jdenn»l< rato v in samostojnežev, na mah spremeni v kurjek?
Najprej je odpadel stranki njen najlepši pridevnik, da je jugoslovanska. Agrarna reforma, s katero so uganjali najhujše zlorabe je šla rakom žvižgat, čim so se ji pridružili muslimani. Ime naši državi Jugoslavija je skopnelo pri prvem glasovanju o ustavi, katero kritizirati Bog obvari! Iti demokracija? Ta je danes — vspričo vladajočega centralizma postala prava psovka za vsakega pošteno mislečega človek«. Dovolj omeniti samo to, da imamo v Sloveniji od prejšnjih 50 kar 600 državnih policajev. Ali je mar tudi to v razmerju naše slabe valute, da je. treba računati 50 predvojnih kron za 600 sedanjih? In s kakšnim ognjem je ta policajdemokracija branila svojo izmenjavo 4 krone za en dinar! Takrat je bila naša krona približno enaka češki kroni, ki je danes enaka dinarju. Komu v korist je šla vsa, ta razlika v razmerju ?
O socialni pravičnosti, o javni varnosti, o medverski napetosti, o zapostavljanju katoličanov in njihove duhovščine, o protiverskem duhu v šolah, o vedno rastoči
draginji, o čimdalje hujšem davčnem vijuku, o poli ičnih sodnih razpra.o kršitvi občinskih avtonomij, o črnorokcih, o belo-rokcih in dolgorokcih ter o razr'' ’”ugih umazanih —rokcih — pisati bi obsegalo časovno več letin ta stranka se danes približuje svojemu — razsulu. Izstopil je prvi dr. Milan Rojc, ki sedaj odkriva karte policajdemokratov. Dr. Tomijenovič zahteva revizijo ustave. Dr. Andjelinovič išče novih vezi. Dr. Šu-škalovič ob izstopu iz stranke pravi, da v klubu vlada samovolja posameznikov, katere dolži, da je danes v južni Srbiji hujše kot v turških časih. Korupcija je dosegla v državni upravi doslej nezaslišano višino. Iz stranke so izstopili dr. Markovič in Groll in njima bo sledilo več mlajših Srbija, 'ev ki bodo najbrže zopet oživeli staro sarno-stalno stranko.
Tako razpada stranka, katero teže naj-večji grehi nazadnjaštva: batine, obznana, odvzemanje poslanskih mandatov, zaplembe časopisja, razveljavljenje zakonov (volilni čed za Slovenijo itd.), razpuščanje občinskih odborov itd.
Najhujši in najtežji njen neodpustljiv greh pa je nesramno g a ž e n j e jugoslovanske ideje in ustvaritev Srbskega in H r v a t s k e-g a bloka.
Ž njo vred pa lazpada tudi njeno pol-mrtvo rojeno dete, samostojna stranka. Volilne krogljice pa bodo zasule smrad razpadajočih inrhovin, da ne okužijo še nadaije državnega ozračja, katero očistiti bo ena najtežjih nalog novega parlamenta z revizijo ustave za avtonomistično Jugoslavijo.
Na volitve!
Širite v svojih krogih „Sedanjost“!
Vaška politika.
France (vnet pristaš SLS sedi za mizo pred kupom časopisja in razlaga Lojzetu, omahljivcu, njihovo vsebino).
Jože: (železničar, po mišljenju socialist komunist in liberalec, samog »klerikalec* ne, drugače pa vse, vstopi): Hudifuana je danes mraz; saj bo še mašina zamrznila.
France: Vladna je že; noče pa noče naprej. (Pogleda skozi okno.) Gjlej, samostoj-než Janez gre tod mimo. (Potrka na okno.) Hej. Janez, pojdi 110 notri!
Jože: Ti, France, ki toliko čitaš, boš pa povedal, kaj je novega po širokem svetu.
Janez (posestnikov sin in hud samo-stojnež, vstopi): Dober dan! No, ^.aj je novega?
France: Bog daj! Novo je vse, kar se še ni zgodilo.
Janez: Hotel sem reči, kdaj bodo prišli tisti srečni časi, o katerih si večkrat prerokoval. Toliko si delal in se pehal za Jugoslavijo, sedaj pa imaš.
France: Ravno zato, ker sem touko delal za Jugoslavijo, v kateri bi ljudstvo imelo besedo, še nisem zgubil npanja v boljše čase. Dokler pa se boste vi, samostojni kmetje, pustili vleči za nos svojim nesamostojnim poslancem, na bo nikdar boljše, pač pa še slabše.
Učimo se iz zpMe!
Stari ljudje še pomnijo, kakšno veselje je zavladalo med narodom, ko je bila leta 1848 revolucija prevrnila stari avstrijski policijski režim in prinesla narodom svobodo. Takrat je vse kipelo bratske ljubezni in sloge, vse stranke so bile edine, da vživajo novo pridobljeno svobodo, pa ta lepa sloga avstrijskih narodov ni dolgo trajala. Ko je prvi strah minul, je reakcija dvignila glavo. Cesarske armade so zadušile revolucijo s pomočjo Rusije tudi na Ogrskem in vpost.a-vile stare razmere. Državni zbor v Krome-rižu je sicer, imel še svoje zasedanje, pa je izgubljal vedno na svoji moči in veljavi, dokler mu ni vlada nekega dne povedala, da ga več ne potrebuje. Navdušenje za svobodo se je poleglo, edinost med narodi v se je razbila, absolutizem, oprt na vojsko, je zopet zavladal v Avstriji. Ministerstvo se je sicer trudilo kaj koristnega napraviti za ljudstvo, pa prave zadovoljnosti ni bilo. Madžari v parlament niso prihajali in so zahtevali samostojnost. Tudi ČJehi so hodili po isti poti, uspeh pa je bil različen. Nesrečna vojska z Italijo 1. Ic59. je prisilila vlado, da je zopet vpeljala 1. 1860. ustavo, ki je bila dokaj federalistična in je dajala kronovinam znatno avtonomijo. To pa Nemcem ni bilo po godu, ki so to ustavo prevrnili »1 vpeljali centralizem pod Schmerlin-govfm vodstvom, ki je skušal vso politično in gospodarsko moč dati Nemcem v roke (1. 1861.) Vs» drugi narodi so bili nezadovoljni. Madžari so delali kar očitno za samostojnost Ogrske. S policijsko silo je skušal centralizem germanizirati, pa je povsod. naletel na odpor. Morala je priti zopet nova nesreča — vojska s Prusi in Italijo — ki je nasilni centralizem podrla in novo ustavo pripravila. — Narodom je bilo treba dati več prostosti za naraven njihov razvoj, a obenem poskrbeti za skupnost s primerno
mmLn-.f-imii- -1' m rm r n rrimrm i Tnniiinr rTn--———-—
Janez: Ti pa zmerom zabavljaš čez kmečko stranko. Če ni zate, pa pojdi med gospodo.
France: Tako so pa naredili Vaši poslanci, ki so vas, nezavedne kmete „na-farbali“, da ste jih zvolili. Potem so pa »podurhali med gospodo.
Janez: Med kakštno gospodo ?
France: Med kakšno. gospodo ? Še vprašaš? I, med tiste poslance so šli in se z njimi združili, ki jih je gospoda zvolila: to so slovenska, hrvatska in srbska mesta. Sedaj pa z njimi glasujejo za same „kmečke1* koristi.
Janez: Ti, France, pa vse verjameš »Domoljubu* in „Sedanjosti*. Ali ne veš, da ta dva lista lažeta, da se kar kadi, kakor trdi naš resnicoljubni „Kmet. list*?
France: No, Janez, pa Ti povej s kom so združeni vaši poslanci. Saj so v vladni stranki in ta ima večino, ker bi sicer ne mogla vladati.
Janez: Z drugimi kmečkimi poslanci so združeni, m Is’im celo, da so tudi s srbsko kmečko stranko.
France: Vidiš, Janez, kako si ti vendar neveden. Ko so vaši samostojni prišli v Belgrad, so res vtaknili nos v klub srbske zemljoradniške stranke. Ko pa je bilo treba se boriti za kmečke koristi in je prišlo do glasovanja, ali naj se razdele večja posestva (namreč grajščine) med male kmete, so pa kar odpovedali in srbski kmetje so jih vrgli iz svojega kluba, češ, vi niste nobena
ustavo. Imeli so 1. 1867 kronski posvet, da to dobro izpeljejo, pa žal da so napravili novo veliko napako. Ogroin sq sicer dali enake pravice, kakor so jih imeli Nemci, za druge narode pa ni kaj preostalo. Centralizem je ostal centralizem z dvema središčema Dunaj in Pešta, ki je deloval toliko hitreje iti pogubneje, da je pokopal med svetovno vojsko staro monarhijo v razvalinah. Stari izkušeni minister grof Belkredi (prav tako kot Protič — op. ur.) je svaril pred tem poskusom in priporočal naravni razvoj v narodni avtonomiji in v federativni državni zvezi, pa ga niso hoteli poslušati. Zli duh in prava nesreča Avstrije iz Bero-lina došli nemški protestant baron Benst je imel prvo besedo pri cesarju in vladi ter je razdelil državo med Nemce in Madžare na škodo Slovanov.
Zdaj pač spoznavajo oboji Nemci in Madžari, kam pripelje državo in narode sebična, krivična državna politika, pa zdaj je prepozno. Nauk pa je tudi za novo Jugoslavijo, kako se ne sme vladati, če hočemo imeti močno, zdravo in srečno državo. Podobnost razmer v Avstriji I. 1848 in sledeče in pa v Jugoslaviji 1. 1918 in naslednje, je velika. Veselje nad dodeljeno svobodo, navdušenje za narodno edinstvo in bratsko siogo je bilo. splošno in iskreno, voljno za brate tudi trpeti in žrtvovati, kakor svojčas v Avstriji, a danes se je navdušenje poleglo in ohladilo, »ujedinjenje* se ne more prav vresničiti in bratske sloge je vsak dan manj. — Odkod ta čudna in žalostna prikazen? Odtod, ker Jugoslavija še ni Jugoslavija. S. samimi policijskimi sredstvi se na dolgo ne more vladati nobena država; take nenaravne spone raztrga piva kriza, v katero zabrede država. — Parlament odrivati in absolutno vladati je zelo nevaren poskus, ki ustvarja-Jiegdrave gnile razmere. Današnji parlamentarizem res ni to, kar bi lahko bil in moral biti: skupščina
kmečka stranka. Vaši „brihtni" samostojni pa smuk v vladno stranko med gospodo. Dva od njih se posadili kar na ministrske sedeže (Pucelj in Vošnjak, ki je opolnomočeni minister v Pragi). Kakor je poročalo celo vladn# časopisje, so samostojni poslanci dobili še 50 milijonov dinarjev. Kaj ne, to pač bolj nese, kot pa se boriti za kmečke volilce.
Janez: Jaz tega ne verjamem.
Jože: Res je to, res. Jaz sem to čital v naših časopisih. Samo za tiste milijone ne vem, če bo res. Kdo je pa bil zraven ? Taka stvar se opravi na štiri oči.
France: Če so Tu.o|i dobili 300 milijonov dinarjev, kar postono priznajo, bi samostojneži vseeno malo več lahko „šacali“ slovensko ljudstvo, ki je vsaj toliko vredno kot turško. Samostojni so izdali svoj narod vso njegovo politično in gospodarsko ter versko svobodo — res, prepoceni so prodali in cenili svoj narod, ravno tako skoraj kot Pucelj nemške vole.
Janez: Za kaj so pa dobili Turki 300 milijonov?
France: Zato, da so tako glasovali, kakor je gospoda hotela. To isto so storili tndi vaši samostojni.
Janez: To je vse skupaj — laž!
Jože: Turki 3e res dobili en tisoč dvesto milijonov kron.
Janez: To je pa več.
Jože: Ni več. 300 milijonov dinarjev je štirikrat toliko kron.	(Pride	Se)
razumnih gospodarsko in politično dobro izurjenih poštenih mož. pravi urejevalec javnega življenja. Vendar pa bi tudi ta parlamentarizem mogel vsaj glavne smeri zarisati vladi in upravi ter zamašiti vire korupciji. To pa, kar zdaj zboruje v Belgradu. se ne more imenovati ljudska zbornica, ki bi zastopala koristi države. Žalostne posledice se. že kažejo na vseh poljih. Bati se nam je najhujšega. Stranke vladne večine so pozabile čisto na skupne državne koristi in iščejo povsod le strankarskih pridobitkov, grde umazane kupčije (Pucljevi voli!)se vrše mirno v vrsteh vladnih pristašev, pa ni nikogar, da bi se ustavil in napravil red.
Javna politična morala je padla nizko, ugled naši državi pri kulturnih narodih gine vitloma. — Kdo se briga zato? Ali naj to tako dalje gre? Kje so razumni pošteni možje, keterekoli stranke in narodnosti, da se vzdignejo in napravijo red? Saj je vendar še mnogo poštenih mož pri vseh strankah, ki žele dobro dr*"vi in narodu, ti bi se morali dvigniti in stopiti v kolo in s skupnimi močmi rešiti državo iz močvirja. Vse strankarstvo in cepljenje naj bi za enčas prenehalo, dokler se ne reši domovino iz ne-va.mosti propada. — Vsi dobii listi bi morali napraviti zvezo, da svarijo in žigosajo. da bodrijo in navdušujejo ljudstvo za skupno delo pri rešitvi domovine. —
Ljudska posojilnica v Novem mestu je
začela 9. januarja t. 1. s poslovanjem v prostorih podružnice Gospodarske Zveze na Glavni, m trgu vhod od strani poleg Fabja-nove mesarije, I. nadstropje. Sprejema vloge in jih obrestuje po 3*/2°/0 Daje' posojila na osebni kredit in vknjižbo pod ugodnimi pogoji. Uraduje se vsak dan vd 8. do 12. ure dop. in od 3. do 6. ure pop. Hranilne vloge se sprejemajo ob ponedeljkih, in ob petkih.
H. vzorčni veliki semenj se priredi v Ljubljani v letu 1922 v dnevih od 2. pa a o 1.1. septembra. Z gotovostjo se more že •sedaj uviditi. da bo sedanji prostor za prihodnji semenj, kateri se bo moral staviti na veliko širšo podlago, dosti premajhen. Zato se ho sejmišče primerno j, ečalo.
Koncem meseca junuarja bo pričel sejm-ski urad razpošiljati interesentom vabila, sejmske rede in prijavnice ter daje že sedaj vse informacije o prireditvi.
vesti«
. Seja okrožnega orlovskega sveta se vrš! v nedeljo dne 15. t.‘ m. ob pol 10. uri v Rokodelskem domu v Novem mestu. Vsak odsek je dolžan poslati dva zastopnika. Pride tudi zastopnik OPZ. — Bog živi!	Predsednik.
Vaditeljski zbor novomeškega orlovskega okrožja
ima sejo v nedeljo 15. t. m, v Rokodelskem domu, po seji okrožnega sveta. Vsak odsek naj pošlje načelnika oziroma namestnika.
. Načelnik.
Novomeško poverjeništvo društva invalidov važi vse invalide, da pristopijo k društvu, ker sicer ne bo mogel noben nevčlanjen invalid uživati ugodnosti, za katere se bori organizacija.
Člani društva invalidov se naprošajo' da se v vseli zadevah zglašajo samo ob nedeljah dopoldne od 10. do 12. ure pri tajniku ali pri predsedniku, ker sta druge dni, posebno ob ponedeljkih, oba službeno zadržana.
ske novice.
Gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar se je dne'3. P-m. o priliki poseta g. ing. Al. Hrovata in zastopnika odbora za zve čevja in Črnomlja z roško progo ponovno izjavil, da je on odločno le za Klodič- Hrovat -Kavčičevo skupno progo, ker mu je na srcu splošna korist naroda in varnost države.
Pisatelja F. S. Finžgarja je v kraljevem imenu odlikoval 7. t. m. pokr namest. g. Iv. Hribar v navzočnosti mongoštevilnih zastopnikov prosvete, občine in umetnosti. Iskreno čestitamo!
Na železniškem shodu v Ljubljani je dr. Mohorič izjavil, da je dr. Kukovec zahteval kot ceno za razkosanje Slovenije — izhod na morje. Če je to res, potem je dr. Kukovec za enotno in nedeljeno Slovenijo. Kdor pa je prepričan o potrebi to in take Slovenije, ta bi ne smel niti za las odjenjati od te svoje zahteve tor celo dopustiti glede bitnega, interesa Slovenije kakršnokoli barantanje. Morda je dr. Kukovcu .idi tega dr. Žerjav spodmaknil ministiski ,,stoiac“. Dolžnost dr. Kukovca je pojastniti to stvar, ker bi sicer morali verovati giusovom, da čaka sedaj na županijski „stolac“ v Mariboru proti svojemu boljšemu prepričanju o potrebi nedeljene Slovenije.
Umrl je v Beltincih tamošnji župnik Stefan Kuhar. Z veliko vnemo je pripravljal Prekmurcem pot v Jugoslavijo in bil radi tega tudi preganjan od Madžarov. R. i. p.!
Umrla je v Novem mestu gdena Marija Pilbach, posestnica, stara 65 let. N. v m. p.! — V Radgoni je umrl Janko Pelci, načelnik tamošnje posojilnice in vri naš pristaš. Pokoj njegovi duši!
Obe nogi je odrezal vlak na postaji Grosu pij n vseučiliščniku Jos. Bradaču iz Semiča. V ljubljanski bolnišnici je izdihnil. Žalujočim starišem naše sožalje. N. v. m. p.! — Menda se bo vendar zgenila železnišnika uprava, da napravi red na tej postaji, kjer je toliko nesreč.
V črnomaljskem okraju se vrše v zadnjem času razne tatvine in vlomi. Bila bi na mestu poostrena pozornost oblasti.
Vsled boiehavostl bo g. Bojane iz Šempetra začasno prekinil izvrševanje gostilniške obrti. Ponovna otvoritev se bo pravočasno naznanila.
Pozdrav iz vojašnice. Prejeli smo: Hvala Bogu, kmalu bomo odslužili svoj rok, odnosno kazen orožnih vaj. ki so jo nam naklonili liberalni časopisi. Pozdravljamo vse dolenjske fante in dekleta. Bog živi! Matija Kranjc in Anton Brulc v imenu drugih. Maribor.
Vidrove kože. kdor jih ima, se kupijo. Vprašati v Krajčevi knjigarni v Novem mestu.
Dijaški ples se je vršil v soboto v Narodnem domu. Vprašamo samo od kdaj in s katerim zakonom je odpravljen zakon z dne 24. okt. 1878. štev. 4587, ki najstrožje prepoveduje šolski mladini udeležbo pri plesnih zabavah? — Če se sme katerikoli veljavni zakon teptati in ne ozirati se nanj, naj se potem enako postopa tudi z drugimi zakoni, — bomo vsaj. vedeli, da vlada anarhija.
Radikalna stranka za Slovenijo bo imela tekom tega meseca svoj prvi kongres v Ljubljani kjer se bo volil izvrševalci odbor- Pričakuje se ogromne udeležbe z vseh strani ter bo zadnja sobica Narodne kavarne končno vendarle premajhna.
Povest o gnjilih jajcih na rotovžu smo že lani čisto rahlo omenili. Ta jajca, zaplenjena našim kmeticam še poleti, čakajo še vedno, d „e jih kdo usmili in vrže na gnoj’šče. Vprašamo g. župana: ali je to njegovo „vzorno gospodarstvo"? Če so se že jajca po predpisih morala zapleniti „akaj jih g. župan ni prodal in izkupiček vložil v mestno blagajno. Tudi kmetom zaplenjeno koruzo čaka najbrž ista usoda. Sedaj hoče g. župan pa še okoliške občine »obrnažiti" za prebivalstvo z nasilno priključitvijo okolnih vasi. Odločno zahtevamo pojasnila o vseh teh zadevah. Sicer pa bomo o stvari obširneje govo.ili, ker so nam znane še mnoge druge zanimivosti. S preziranjem in omalovaževanjem, g. župan, ne boste daleč prišli.
G. Malovič, pojasnite nam, kako je to, da ste raouuali krsto za neko, ženo iz Bučne vasi 900 kron, dočim g. Umek prodaja enake krste po 550 kron. Ker vemo, da ste še samostojnež
in da bodete jutri zopet presedlali med zamljo-radnike, ki vas že komaj čakajo, bi želeli vedeti, če poznate tudi stranko navijalcev cen.
Kralj Aleksander je odpotoval v Sinajo k rumunski kraljevi družini v goste, kjer se bo baje vršila zaroka z rumunsko princezinjo iz rodu bivše nemške vladarske hiše Hohenzollernov. Rumunski kralj je pozdravil našega kralja na postaji v Sinaj i ter v tem pozdravu govoril izključno le o srb s k e m narodu, o srbskem kralju, o srbski državi in o srbski vojski. Vprašam o s r b s k o - h r v a t s k o- s 1 o v e n s k e ga zunanjega ministra, če mu je to znano in kaj misli storiti, da se v bodoče preprečfjo take protiustavne netaktnosti glede imena naše države in njeuib narodov ter institucij? Vsaj mi Slovenci nismo nič več in nič manj kot ravnopravni državljani Jugoslavije in če že hočete kraljevine SHS.
Poslanca Brodar in Sušnik sta na vojnega ministra naslovila vprašanje glede vštetja v avstrijski vojski odsluženih let vsem letnikom, ki pridejo v poštev.
Srbska zemljoradniška stranka se je začela pridno gibati. Na vseh straneh so njene tipalke na delu. Izkustvo pa, ki ga imamo z demokratsko stranko, opravičuje našo bojazen, da bo njen trenuten uspeh, ki temelji na nezadovoljstvu s protidržavno in protikmetsko politiko policaj-demokratske in policajsamostojneške stranke, enak uspehu novoustanovljenih že razpadajočih se strank. V gospodarski in kmetski politiki bo zemljoradniška stranka našla v SLS vnetega sobojevnika. Ne dvomimo niti v to, da bodo skorajšnji dogodki zahtevali skupnega nastopa v tem oziru. Odkrito pa moramo izjaviti, da slovensko ljudstvo, ki se bori za svojo avtonomijo in za ravnopravnost katoliške vere, 'ne more imeti simpatij za stranko, kateri je vera postranska privatna stvar in ki je z glasovanjem za centralistično ustavo pokazala, da je nasprotnica avtonomistično urejeni jugoslovanski državi. Če in v koliko bo spremenila dosedanjo svojo politično in protiversko smer, se bo pokazalo šele po volitvah in po glasovanju za — revizijo ustave.
Kdo j« kriv in odgovereu? se vprašuje .,Sl. Narod", nato hinavsko zavije oei in pokaže na duhovščino in na „klerikalno“ časopisje, češ, da dosledno ščuva proti državi in državnim odredbam. — Največji državnik v Jugoslaviji Protič, dr. Trumbič kot voditelj jugoslbvanskega gibanja za ujedinjenje v emigraciji, demokrat dr. Milan Rojc in cela vrsta drugih poštenih mož dan za dnevom z dejstvi na odredbah in zakonih dokazujejo, da je politika policajdemo-kratov pogubna za državo. In če stoji slovenska duhovščina in »klerikalno" .-asopisje v družbi teh mož ter proti pogubni policajdcmokratski politiki — alal ji vera! Bog živi take »proti-državne elemente"! Dol s protidržavno policajdemokracijo!
0 orožništvu in teneljmih pravicah državljanov razpravlja v več Člankih ,.Radikal", zahtevajoč, da se orožništvo izloči izpod vpliva vojaške uprave, h kateri doslej pripada kot sestavni del. — Tudi to je upravičena zahteva, ki jo je treba, posebno v časih raznih „rok“, krepko podpreti. Orožništvo naj spada samo v delokrog notranjega ministra, številno zmanjšana vojaka pa naj bo pod civilnim vojnim ministrom, dasi to, „NavOstim" in „Vremcnu“ ne gre v glavo in bo moral Protič še večkrat zastaviti pero in besedo.
0 poiicajdemokratski stranki daje Trumbičeva »Sl. Tribuna" to-le spričevalo: V demokratski stranki se vrši nagel in viden razkroj. PribiČe-viČev položaj ni zavidanja vreden in je moral utihniti. Ko je še ta stranka bila na vrhunen svoje moči, se so njeni pristaši vedli objestno in vsakogar smatrali za protidržavnega. Sedaj so protidržavni elementi izginili iz stolpcev dem tiska. Ta stranka se je izkazala kot nepoštena in zgrešena formacija. Svoje nasilno in korupcijsko vladanje je ta stranka krila z idejami demokratizma, jugoslovanstva in unitarizma. — Ne pišemo komentarja, opozarjamo pa na naš uvodnik.
Najostudnejši lažimaterijalizem je zavladal v Sloveniji, trdi „ Jutro". Ali nam ve pevedati policaj iz delniške tiskarne, kdo je kriv temu? Krivci so tisti, ki trgajo iz srca ljudstva vero v Boga, ki mladino zastrupljajo s svobodomiselnim
sokolskim materijalizmom. Hic Rhodus . . . (Tu skači . . .)
,,Kdor je proti samostojni korupciji, naj gre za
menoj!“ Tako je zaklical Malino v Celju ter odvedel dve tretjini saraostojniških zaupnikov v Novačanovo stranko, čez leto in dan bodo pa dr. Novačana ravno tako zapuščali kot sedaj Puclja.
„Nova doba" piše: Demokrati smo tvorili pred letom dni napako, da smo pustili vzrasti pod kmečkimi gesli Samostojno kmetijsko stranko seveda z dobro namero, da ubijemo klerikalizem kar se je v znatni meri doseglo. (Nasprotno, okrepili ste nas. — Op. ur.) Danes vidimo, da je to stranko zadela usoda, da jo boče ubiti druga kmečka stranka, namreč Avramovičeva zemljoradnička stranka, ki ji je že rezcepila njen zaupi sliod v Celju dne 28. dec. 1921. in ki boče nastopiti zoper skupino g. Puclja v najkrajšem času z velikimi napadi, češ, da je zatajila kmečki program."
Razni znaki in gibanje strank pokazujejo, da bo v kratkem prišlo do velikih političnih dogodkov. Baje pripravlja Ilrvatski blok obširno proklamacijo na nar vi, kjer bodo navedene zahteve hrvatskega naroda. Tej proklamaeiji bi sledil Protičev kabinet, sklep zbornice za revizijo ustave, rapust parlamenta in razpis novih volitev.
— Bomo videli!
Belgrajsko „Vreme-< grozi Slovencem in Hrvatom, češ, če jim ni prav, pa si naj pomagajo.
— To grožnjo smo že večkrat slišali, toda radi bi poznali tistega, ki bi imel poguma vreči nus iz te hiše, iz te državne skupnosti, ki je tudi naša last. No, ta bi bila lepa, da bi nas kdorkoli smatral za najemnike v naši državi ter nam odpovedal stanovanje kot hlapcu! Tako daleč pa še nismo, dragi čokorilovci in policaj-demokratje!
Samostojneži se na vse kriplje prizadevajo, da .ne ne pride do vzakouitve novega volilnega reda, ker se boje volitev. Pa ne bo pomagalo. Ljudstvo bo prej ali siej sodilo in razsodilo!
Proti upravni razdelitvi države, kakor je predlaga vlada, ne nasprotujejo samo Slovenci in Hrvatje, temveč tudi Srbi in sicer celo nekateri policajdemokratski poslanci in njihovi listi. To ugotavlja tudi Protičev „Radikal“ in vidi v tem nov dokaz in tehten razlog za revizijo ustave.
Število prebivalstva naše države je točno 11.406.628 in sicer 9,546.000 Srbov, Hrvatov in Slovencev,. 190.121 drugih Slovanov, 508.494 Nemcev, 494.263 Madžarov, 379.890 Arnavtov, 178.345 Romunov'in 9585 Lahov.
V Zagrebu je policija ukazala, da se v dneh pravoslavnega božiča ne sme delati. Te prepovedi za katoliške praznike ni bilo. Tudi zakonodajni odbor je deloval za časa naših praznikov.
— To je ravnopravnost!
Zanimiva brazglavost. Kdor ima fijakarski obrtni list, plača 40 kron letnega davka, kmet pa, ki ima kak star polomljen koleselj, ki ga
rabi. komaj vsake kvatre enkrat, mora plačevati letno 800 kron davka. Kaj ne, še bolj kot zanimivo je to poglavje — žalostno!
Poslan®«
Izjava. Tem potom iziavlja podpisani odbor z ozirom na poročanje o železniškem shodu, katerega je sklical dne 29. decembra 1921 Upravni svet dolenjskih železnic, sledeče:
1. Ugotavljamo, da je predsednik Upravnega . Aa g. Fran Suklje. ko jo zagledal prisotnost našega polnoštevilnega odbora (katerega je on sam osebno povabil na novomeškem zborovanju). hotel našim edbornikom zabraniti vstop na ta shod, češ. da nimajo pismenega povabila. G. predsedniku Fran Šukljetu se je zdelo število naših odbornikov preveliko in se je zbal, da ne bi on kot odločen Kajfežev prista« Musilove proge propadel pri glasovanju njegove resolucije, za katero je že prej vse prebrisano aranžiral.
2. Ni res, da bi g. iuženir Miillcr govoril v imenu Udruženja jugoslovanskih inženerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana, pač pa je res, da to Udruženje o tem železniškem vprašanju ni še nič sklepalo in je bila od g. ing. Miillerja prečitana izjava le subjektivno mnenje treh inženerjev južne železnice, ki so že od prej pristaši Musilove proge. O tem bo Udruženje jugoslovanskih inženerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana gotovo razpravljalo na svojem bodočem zborovanju.
3. Ugotavljamo dalje, da se g. Fran Suklje v svoji pristranosti boji glasovanja občin in hoče graditi železnice po bivšem avstrijskem sistemu, t. j. kakor zahtevajo nekateri magnatje in ne večina našega ljudstva. Seveda ni slišal v Avstriji nikoli o železniškem plebiscitu, ker je takrat kratkomalo obve'jal le tisti projekt, katerega so priporočali pri bivši avstrijski vladi dobro zapisani gospodje.
4. Ni res. da je bila končna resolucija g. Frana Sukljeta sprejeta, pač pa je res, daje sijajno propadla kljub tamu, da so uekaten njegovi pristaši glasovali z obema rokama in se je proglasilo resolucijo pri glasovanju 7 za in 19 proti za sprejeto.
Odbor za zvezo dolenjskih železnic
iz Kočevja in Črnomlja preko Severina na Kupi
z reško progo.
SCmetska Zvesa.
Občni zbor KZ za novomeški sodni okraj se je
vršil v ponJ ,Ac ob napoljeni dvorani Rokod. doma. V imenu prejšnjega odbora je predsedoval preč. g. kanonik Žlogar. G. kaplan Gornik je omenil delovanje prejšnjega odbora in pojasnil velik pomen KZ. Sledila je nato debata o no-
tranji organizaciji KZ. Urednik Radešček je pojasnil razmerje organizacijskega omrežja med posameznimi organizacijami. JKZ je organizacija ki obsega celo državo. Tej vrhovni organizaciji so podrejene KZ v sodnih okrajih, a tem poslednjim pa krajevne KZ, odnosno podružni odbori KZ, katerih delokrog naj v bodoče obsega največ eno župnijo. V odbor KZ za novom. sodni okraj so bili nato izvoljeni sledeči gg: načelnik Alojz Vovk šmihelstopiški župan, podnačelnik Jožef Judež iz Cikave, tajnik Fran Radešček urednik „Sed.‘‘, njegov namestnik č. g. župnik Vovko, blagajnik č. g. kaplan A. Gornik, njegov namestnik Ivan Košak iz Novega mesta, ter odborniki Janez Šporar iz Harinje va3i, č. g,, župnik A. Žitnik, Pavček iz Prečne, Fr. Berkopec iz Težke vode, F. Kos izŽalovč in A. Pezdirc iz Toplic. Pri slučajnostih se se sklenili še drugi važni sklepi, tako tudi glede „ Sedanjosti", ki nadomestuje krajevno glasilo KZ ter jo je zato treba čimbolj razširiti. V-ak naš pristaš naj si jo naroči. — Nato jc g. posl. Stanovnik, po pojasnilih o organizaciji KZ ter o njeni potrebi .za kmetsko ljudstvo, očrtal žalosten sedanji politični položaj in krepko delovanje Jugoslovanskega kluba. Ko je še na predlog urednika Radeščeka, ki je uvodoma omenil bridko izgubo našega poslanca Pišeka, kar so zborovalci stoje poslušali, izjavljena zaupnica in zahvala Jugoslovanskemu klubu — imenoma gg. dr. Korošcu, dr. Šimraku in dr. Hohnjecu — ter še posebej g. posl. Stanovniku ki ne žali truda, da pride večkrat med nas, je preč. g. kanonik A. Žlogar po kratkem lepem nagovoru zaključil skoraj štiriurno zborovanje.
V domovino so se vrnili iz Clevelanda Ben. Pajk v Zagradec, Jož. gmolej v Javornik. Franc Kvas in Hinko Bole v Postojno in Fr. Baloh v Tolmin: iz Arnove Al. Petek v Ribnico; iz Anaconda Anton Kovač v Ajdovec; iz Waukcgana Fr. Ogrin na Vrhniko in Jož. Kržič v Rakitno; iz Miivvakeje Iv. Žibert v Š-marjeto; iz Hia-wat.hu Iv. Zupančič v Grosuplje; iz Win-tondale Mat,. Bož mir v Škofjoloko; iz Tria-delphije Iv. Kralj v Dobropolje; iz La Salle Franc Kastelic v Brežice; iz Lorainh Jan. Panian v Stariirg pri Črnomlju; iz Jokn-stvovvua Jan. Klajder v Brusnice in iz Conemaugba Ant. Sadar v Št. Snpert.
Umrli so. V Calumetn se je ustrelil Jos. Štrucelj; v Clevelandu je ustrelil svojo ženo in sebe Jos Oklešen, hčerka, ki je tudi zadeta, bo okrevala; istotam je umrl Ign. Barnik iz Št. Jerneja.
Ps*eklicD
Podpisani Franc Medvod, užitka i' iz Krko št. 12, Franc Staniša, pos. v Višnji vasi, Terezija Kobe, pos. žena na Pristavi pri Podgradu in .Tožef Klobučar, pos. na Grmu pri Podgradu preklicujemo, kar smo žaljivega govorili o pok. Antonu Cimer-mančiču iz Gor. Težke vodo št. 2, da bi bil namreč umoril svojega svaka Franceta Mauserja ter-se zahvaljujemo Frančiški Oi-mermančič. da je odstopila od zasebne obtožbe.
Novo mesto, 4. januarja 1922.
Franc Medved.	Terezija Kobe.
Franc Stauiša.	Jožef Klobučar.
Ti5karna — Knjigarna Knjigoveznica
j. Krajec nasl,
Dovo mesto se priporoča.
H*
osioiarska Zveza
r. z, z o. z. v Ljubljani
FesiMMj©
staro 16- 18 let k malemu detetu
in sBu&kinjo,
ki zna tudi nekaj kuhati, se sprejme v malo slovensko družino na Hrvaškem. — Plača dobra. Služkinji 400 —500 kron in pestunji 800 — 350 kron mesečno z vso oskrbo. Naslov v uprav. <Sodanjowti>.
16 letnega dečta
Lekarna Bergmann, Nnvo mesto.
Jabolčne in hru eve divjake
za [napravo drevesnic nudi drevesnica Ivan Dolinšek, Št. lij, Velenje.
Pozor Umerlkanci!
Proda se gostilna z dvonadstropno hišo in 10 mernikov posetve polja ter 3 gozde.
Kje pove upvavništvo „Sedanjosti11
ima v zalogi vse špecerijsko in koloni-jalno blago, izvrstno domačo svinjsko mast, razna umetna gnojila, žveplo za trte, galico, cement itd.
Vala zalaga manufaktumega blaga,
Umetno gnojiio kajraif«
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Fran Radešček.
Tiska J. Krajnc nasl. v Novem mestu.
/