Božična skrivnost SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN MiR LJUDEM NA ZEMLJI..." Tak je od>inev»od in tako delajmo, poleni se nam ne bo videla ne težka ta dolžnost ne odveč ta pravica! Naše življenje bo samo po sebi dobilo pravo ceno, ker ga bomo preživeli tako, da bomo z njim res dajali slavo Bogu na višavah ... »I n in i r ljudem na zemlji...« Mir! Kaj je mir? Kako si danss vsi želimo miru in vendar kako različno si vsak predstavlja mir! Kaj je mir? Lahko rečemo, da se še nikdar ni toliko govorilo o miru, da pa se še nikdar ni tako mio storilo za m i r j n da se še nikdar ni toliko' storilo proti m i r u I To je gola ugotovitev, kdor ne veruje, nai le odpre ušesa in oči in naj t» 2UÜ193E Tetelon uredništva: 2549 D h C E M B R A 19 3 2 L L 1 O 4*5 , , , .. .........•• «.-»ita ni i (i Jtr IHIISIOI Ml Ulli Izllilitl narornina reklamacij in inserali Unruvnišivu »t)i»in.iliiibrt. v Linl>linii> _____'Felelou uprave: 2902 Cen» vx Ilm zu celo leto. /.« inozemstvo Ml Dm Pimh-ikviiu ili-villo, i Ilm v ... ... . , , Uo «red« NMS, ... I„„is. „«, se ,H,*il,a,o Ure,Ev""l>!mol„nJ. ''i" ^^r^JlA^,v»k <"»?">.' "> '«"«i» Zukaj si Deleče nebeiko. pn ilo na mrzli Irili svet, na zemljo, kjer je vse nestalno, kjer mrje spi v in vene cvet ? Zakaj si. Jezuitek premili, tu fin stil lile s k in soj neba? 7,nkaj ubog v boiitni Ptiči, prišel v dolino si solza? Anton Skodlar. M ur nisi vedel, da bo zemlja : bridkostjo napojila te; ft sala križ. ti svila krono, Mesar dala, vzela vse. Vse lo sem vedel — jaz vsevedni, n jtr i šel tebe sem iskal: le eno hofem, da v ljubezni ti um-: in -mi si brat. — mato pogleda okoli sebe, j>a bo tffkoj videl, Če yr> re« «H ne. \ Kaj je torej mir? Zakaj ga ui? In a« je ree tako težko priti do miru in ga ohraniti? ... Pravi mir bi užival človek, ki bi imel vse do-brote, M si jih želi, tako da si ne bi želel ničesar več in se ne bi bal, da bi jih i-zgubil. Takega miru na tem svetu ne bomo dosegli, k^r na zemlji ni stvari, ki bi nas popolnoma zadovoljila in osrečila. Pravo blaženo srečo in popoln mir bomo dosegli le pri Očetu, »zato j« nemirno naše srce, dokler ne najde pokoja v Bogu«, kakor je lepo povedal sv. Avguštini. Doseči pa moremo in moramo vsaj takšen mir z Bogom, mir z bližnjim in mir s samim seboj, da bomo lahko rekli, da smo storili, kar je bilo v naši moči... Z Bogom bomo dosegli in i r , ako bo naše življenje v skladu z njegovimi neskončno modrima zapovedmi, ako se bomo ve<Šii do njega kot do svojega vsemogočnega in predobrega Očeta, ako bo skratka naše življenje — kakor som malo prej rekel — takšno, da bomo z njim slavili Boga na višavah. Ko bo tako najlepše urejeno naše razmerje Oh, časopisje! 6 vedno ni pravega pojmovanja med nami, ko like važnosti je ta naprava. Ne verniki in n duhovniki je ne upoštevajo tako, kot bi ji morali. Večkrat slišim, kako ta ali oni toži češ, da je časopisje nepotrebna potrata in d moremo duše zveličati tudi brez časopisja. ( da, v prejšnjih časih je pač šlo tudi brez Cas nikov. Danes pa moramo to upoštevati, di slabo časopisje prej ni bilo tako razširjeno kot je sedaj in da torej tudi protiutež dobregi časopisja ni bila tako neobhodno potrebni kot je današnje dni. Sicer pa ne smemo mislit preveč na to, kako je bilo nekdaj, predvsen moramo gledati, česa potrebujemo danes. Ua nes je pa dejstvo, ki ga ne more nihče utajili da slabo časopisje kvari in zastruplja ljudstvi na debelo. Kaj nam pomaga zidati cerkvf prirejati inisijone, ustanavljati šole; vsa na& prizadevanja, vse oaše naprave bodo zaston, če ne boste znali obenem uporabljati napa dalnega in obrambnega časopisja.« Toda še ni zadosti, da smo samo na?0 čeni na dobro časopisje, ampak moramo tu« druge nagovarjati, da to storijo. Koliko je družin in oseb, zlasti po mestih in trg'li. j nimajo nobenega dobrega časopisa. Pa tll( to še ni dosti, dobro časopisje moramo t« fitati, da se bomo vedno bolj utrjevali v sv» jem verskem prepričanju in se vedno w oboroževali za obrambo svoje vere in cerK^ Po čitanju dobrega časopisja in dobrih Mil bomo postali neustrašeni borci in neprem»» Ijivi vojščaki Kristusovi in naš vpliv se pokazal tudi v javnem življenju. Sajaste lonce ali ponve.. očisti kot bi trenil čistilka Vim! Gospodinji se ni treba več mučiti, ako hoče svoje lonce in ponve očistiti od nesnage in saj. Saj za to je tukaj VIM! VIM z močno vsebino mila je enako dober za snaženje vse kuhinjske posode, naj bo iz aluminija, stekla, sklenine ali kovine. V-J-10-3» CISTI LKA VIM CISTI VSE! Pusiuisi »Hupeuoga piina na iivih ljudeh. Laboratorij londonske tvornice za strupeni plin. 'In sale delavci iz dneva v dan » plinskimi maskami v jzo-liranih prostorih. Z lastnimi življenji poskušajo n>liv strahotnega orožja, ki ga pripravljajo za bodoče vojske. Zraven te sobe je pripravljena Uer-Hotično zaprta sobica, kjer čaka zdravnik za vsbk slučaj. Toda moderni plini so, tako učinkoviti, 'ia J» slolierna pomoč odveč, če le dospe strupeni plin do pljuč. » «rf I iizernu v Svici, t'rva izvirna slika o * traini železniški nesreči v predoru r^ch ori "Luzernu v Svic Mrtv/In ranjen« nosijo iz predora. Sedaj se üm ie Pačilo tobte Gutscb pri Luzernu v o oJistili preclor Ja ,, Uhko že vrši promet Aviouiubilska cusu ji« tnajsUeii, e zaslišali in timdalje bolj naraščali vzkliki: Dol s fašizmom. dol z diktaturo.-* Nastala je velika «iieäDj*ya, a protifašistično ogorčenje mas. ki so s=e valile po sredi mesta in se vai-pale preti morski obali, je vsak trenotek naraščalo. l'oüeijske obiasl«, ki so bile prvu tre-Boiel pfesea£3tee la se.'niso mogie znajti, *ó komaj brsaiile uradna poslogpja ki so hitro za-stražile glauco centrato fašistične stranke, ca bi jo ljudAe mase ne rasniSil«. Policijski k c v mišicah. j I>, A "i Dobiva se u vseh LEKARNAH in DROdb KlIAH (J.J >%\\ SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine * »Odobreuuod Ministrstva socijalne politike tn narodnega zdravja Sanitetsko odclenje z rešenem S br. 4497 od 15. marca 1"32.« , , .(oje na kolodvoru'"gS^vnega"mest'^ Soriške dr,ave Portorike. Namesto Ta posebna vozl^letto^rab!ja°o1i vozniki sini, katere vlečejo voli laže kot vozove. Proli pctrolejskemu požaru. Magdcburški rm nateli oL'iijegascev. Stein, je izumil iiniverznliio Malto. s katero se da pogasiti vsak pctrolcjski „.žar ker t« črpalka od v/.a me petroleju |h>-,r(.i,ei'i kisik. Slika: Požar, ki zajema in v 4„l/"ni in 1 metra v širino, se dn v liiiui ixisrositi litiujte ori fypdlifih. hi inseplpaio » JomHiIui!" Moderna moška moda. Pripravna blazinica za živanike... Proli živalskim mučilcem. Tajnik kluba za varstvo živali predaja nekemu J« -stavi -^^ja^ÄSÄ ^jer ie nad 300.000 podpisov." Naročajte in čitajte naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis! Stran tm »DOMOLJUB«, dne 21. decembra 1032. Ali je vse to res? Naj mi bo dovoljeno malo podebatirati. V »Učit. Tovarišu« sem pred kratkim bral d'anele, katerega sem se ustrašil. i Statistično je dokazano, da dosedanje obiskovanje šole naravnost uničuje zdravje otrok. Iz šol izstopa večji odstotek bolnih (cz. bi rekli bolehnih) otrok, kakor jih vstopa v šolo. Tuberkulozni slučaji se pojavljajo zlasti pri učencih, ki posečajo šolo že dalj časa; prav tako poraščajo in se vedno večajo tudi druge bolezni. Zato se ne smemo čuditi izjavam, da je šola večkrat neposreden vzrok bolezni otrok, da celo resnično je, da je otrok že prinesel kal bolezni iz šole.« Tako članek. Šola je torej*na zatožni klopi. In so, če se ne motitn, od strani nekega učitelja, morda cele učiteljske konference. Ali je pa res tako htido? Iz vseh besed namreč veje duh, da je le dosedanja šola kriva vseh napak in bole-havosti šolske mladine. Ne pretiravajmo! Koliko časa pa otrok presedi jv šoli! Kaj pa izven šole? Alkohol, nikotin, nezdrava stanovanja, preobkladanje nekaterih otrok s pretežkim delom, prezgodnje dozorevanje, razbrzdanost mladine. Ti strašni kvarilei otroškega zdravja so porinjeni kar vstran. Vsega bodi kriva le šola! Ali. je dotični pisec že kdaj opazoval, kako hodijo otroci iz Šole? Ne vsi seveda, ampak v veliki množici. Nekaj časa drve, ka';or bi jih podil sam vrag, potem pa obstanejo, se nekam zagledajo, in gledajo, gledajo, pofiopajo, iščejo: vse za prazen nič. Koliko se jih pri tem nespametnem tel-anju in postopanju pošteno prehladi in oboli. Zadnji čas še eno : pomanjkanje primerne obleke. Saj veste, kako težko je danes kmetu in delavcu in obrtniku in uradniku in še drugim pošteno obleči svojo družino. Kar pridela kmet, je brez cene; delavec postopa, l;er nima dela in kjer ni dela ni denarja; obrtnik gleda skozi okno in postaja pri vratih, da bi privabil naročil za svoje izdelke, nan čil pa ni; uradništvo, zlftsti nižje, ima pa tudi v svojih prejemkih do skrajnosti pristrižene peruti. Blago za obleko ima pa še vedno stare cene, cene dru«im potrebščinam se tudi dvigajo ... Kako bo ta nered vplival na zdravje mladine, ni težko uganiti. In mimogrede povedano: ves zakon o varstvu kmeta, ki bi se moral raztegniti tudi v varstvo delavca in drugih, bi se moral usmeriti v pot izravnan ja eene vsem življenjskim potrebščinam s plačo ali zaslužkom delavstva in s kmetskimi prihodki. Vse' drugo je odveč. Ce bi terej prav preiskali izvir otroškim telesnim napakam in boleznim, bi prav gotovo prišli do zaključka, da je obisk šole in posedanje v šolskih klopeh glede tega še najbolj nedolžna stvar. Članek nosi naslov >Več prostosti v šolo« in zato v imenu zdravja šolskih otrok zahteva : več gibanja v šoli. Tudi v teh zahtevah gre mož odločno predaleč. Otrok, ki ima vedno le živo težnjo po gibanjn, naj hodi kakor stara ženica: slišite, kdo pa zahteva kaj takega od Kater ira i* unrcian t, potem (Dino li «gnau sIwmsIm VZAJEMNA ZAVAROVALNICA * Uubjanl, nasproti glavnega kolodvora savaruje: požar, vlom. nezgode, jamstvo, steklo, avtomobile, zvonove, živi enje na vse inoine načine in posmrtninsko zavarovanje .Karitas, Pojasnila dajejo zastopniki, ki so v vsaki fari, ali glavna pisarna v Ljubljani, Miklošičeva cesta tt. 19 otrok. Pojasnilo za potepanje šolskih otrok vidi v tem, da se otroci hočejo navžiti solnca in svobode. Čudno, da ni pripisal še zahteve, naj bodo zamude radi potepanja vselej opra-vičene; saj je otrok iskal le solnca in svobode in recimo še zraka. Kolikor imam jaz vpogleda v življenje šolskih otrok in kolikor se spominjam svojih šolskih let, vem, da so šli na potep samo priznani lenuhi in da jih je na potep gnal strah zaradi tega, ker so se zavedali, da niso izvršili svojih dolžnosti. Dalje beremo tam: Rekel bi, da je sedanja stroga šol sica kazen največji greh proti otroški naravi. Zato ne smemo od otrok zahtevati nemogočih stvari (mirno sedenje, roke na klop, tihe hoje) in jih ne opominjati »Hodi tiho! Ne šepetaj! To se ne spodobi! Obnašaj se dostojno!« Vse to naj bi bilo nekaj nemogočega!? Kje pa smo? Na šolah naj torej gospodarijo otroci. Po mili volji naj delajo, kar hočejo. Učitelj mora vse mirno potrpeti. On naj uči po svoje, otroci naj pa delajo po svoje. Eden naj šepeta, eden naj gleda skozi okno, eden naj lepo kruh jé, eden naj se tepe s svojim součencem, potem naj se eden splazi pod klop in draži tiste, ki bi radi poslušali, eden bo prešteval muhe na stropu, vse zato, ker otrok vedno teži po gibanju in premikanju. Potem se ne bomo nič ! "čudili, če otroci ne bodo znali po 14. letu ne brati, ne pisati, ne računati, ničesar. Človek bi res rad vprašal: čemu potem zidamo dra^e šole, čemu plačujemo učileljstvo; saj se otroci tudi brez šol in brez učiteljev lahko nas'a-čejo. Nikar ne recite, da pretiravam. Vse na podlagi članka: Več prostosti v šole. Otroci hodijo v šolo zato, da se priuče najpotrebnejših naukov za življenje. Ali bo pa to mogoče storiti, kjer ne bo na šoli nobenega reda? Kjer bo vsak otrek delal, kar bo sam hotel. Poznali smo še v nemoderni dobi tako šolo. Otroci so bili samim sebi prepuščeni. Učitelj se je sprehajal pred šolo, učenci so pa peli, telovadili, skakali kakor so sami hoteli. Prišel je čas, ko so šli izvoljeni k sprejemni skušnji za sredilie šole in so vsi prav pošteno padli. Izpita niso položili, bi se izrazil z moderno besedo. Ali ne bo po zahtevah omenjenega članka prišlo do enake polomije? Nikakor ne zahtevamo za šolo kake pretirane strogosti, samo red mora biti. Pri taki svobodi kakor je tam opisana, pa reda nikdar ne bo. Kjer pa ni reda, tudi ne bo napredka. Zakaj v taki zmedi, kjer bo vsak učenec lahko sam delal, kakor bo hotel in kar bo hotel, je vsak pouk nemogoč. Tako vsaj mora govoriti zdrava pamet. V šoli se otroci uče tudi za poznejše življenje. Življenje pa je polno žrtev, trpljenja, premagovanja, samozatajevanja. Tudi v to smer je treba otroka vzgojiti in ga pripraviti za življenje. Kako bo pa otrok pripravljen za to, če bo v šoli smel početi, kar bo hotel! Taka vzgoja vodi v mehkužnost. Taki ljudje bodo potem brez vsake podlage na življenjske boje in zapreke, vsaka težava jih bo tirala v obup, v smrt. Kandidati smrti, revolverja, vode in vrvi. Brez odločnosti, brez poguma, brez volje. Zdi se mi, da g. pisatelj vidi pred seboj samo otrokovo telo in razvoj telesa, za vzgojo srca in duha pa ne čuti nobene potrebe. ! Cisto napačno je tolmačenje Leva Tolsto- I ja, da more šolska vzgoja mladine le tedaj biti uspešna, ako je otrok v šoli popolnoma I svoboden. Ali pa besede drugega pedagogo- | __ftlev^si Otroška sreča je mogoča samo pri svofc Pameten človek bo v tej svobodi videl to v »Slovencu« z dne 18. nov. t. 1. pripove( prof. Iv. Dolenec o mostarskih dijakih, i nuje se zaupanje do vzgojitelja. Taka svot je več vredna kakor samo svoboda giba kakor samo, da bi šola morala negovati o kov naravni dar gibljivosti, katerega prij otrok na svet s seboj kakor vse ostale priro darove. Kadar bodo naše šole znale otr tako vzgajati, da bi otrok v svojem učit videl človeka, ua katerega ee bo lahko obr z zaupanjem tudi še po minulih šolskih le takrat se spomnimo besedi in navodil prer iz Jasnaje Poljane. Svoboda gibanja I Oprostit«, U gremo sledno po teh izvajanjih, potem moramo t odobravati svobodo pobojev in pretepov, kaj fant na vasi je tudi svoje vrste otrok, ima naraven dar gibljivosti in v razvoju t daru je segel po polenu in je premiati! i jega nadležnega tovariša. Ker je Imel popo svobodo gibanja v šoli, ja hoče imeti tudi vasi. Ker mu v moderni šoli moderno učit stvo ni smelo reči: »Dostojno se obnai Hodi tiho!« mu tudi moderno orožništvo moderno sodstvo ne bo smelo reči: >Ne i ja j! Ne smeš kaliti nočnega miru! Dostr se obnašaj!« Svoboda gibanja! Kjer jo bo šola pre poudarjala, tam ne bo kmalu našel odi g. minister prosvele, ki je z okrožnico z 4. febr. 1932 izrazil željo "po krepitvi in ra janju verskega in moralnega čuta in kjer p vi: Učitelji in veroučitelji, posebno po vas se poživljajo v prvi vrsti, da po svojem klicu in dolžnosti delajo za povzdig vere morale in za pobijauje grdih razvad. Učiteljstvo, ki bo v tem smislu delalo, i in bo imelo zaupanje ljudstva na svoji stri kjer se bo gojil samo razvoj naravnega pi nja brez gojitve duhovnih vrednot, pa t zaupanja ne bo. Med ljudstvom in med tal učiteljstvom bo zazijal nepremostljiv prep Saj vemo, kako ljudstvo ceni dobre učite ki so znali otroke učiti za življenje in ti pravilnega gibanja niso zatirali. Stritarjev I netič, — tudi Šuklje ga pozna, Mlakar Furlan, Praprotnik, Vavken, Rant in še dri to so imena, ki ne bodo še kmalu zamrla. Resnica bo tudi, da so le tisti starši tisti učitelji največji sovražniki otrolra, ki kar vse vprek dovolijo. Tak otrok ne bo z nikdar prav obvladati samega sebe. Zal kdor se do izstopa iz šole tega ne bo nau ta tudi v poznejših letih tega ne bo doseg — Razvade bodo rastle ln naraščale v br končnost. En stavek v tistem članku o svobodi pa resničen in ga bo vsak podpisal i obei rokama. Otroka zapiramo v šolo, kakor ptii v kletko, kjer mora poslušati najrazlične predavanja, ki niso čestokrat v nobeni zvez življenjskimi potrebami.« To je pa res. Osni ne^šole so prenatrpane s predmeti. Iz otro hočejo narediti učenjaka ne pa človeka. Mo ■ PLANINKA ČAJ Batiovec je edini In na!-bo l&f regulator za c-Stenje In obnovo k«1-Zav.tek Din 20— vapo tekati. biti 5e fino razgibanega telovadca, ne pa člo-veški drtiCbi koristnega delavca. Iu prav v jjgli Številki »Učit. Tovariša<■ se oglaša nekdo i novi in predlogom, naj postane učni predmet še fotografiranje. Kdo drugi se bo ogreval za strojepisja za zrakoplovstvo, za hribolastvo _ predmetov je na izbiro. Tu bi bilo potreba raklicati: Bolje manj, pa tisti dobro kakor pa preveč obkladati mlade duhove. Ozirajte se na potrebe ljudstva, pa tudi na želje ljudstva. Vemo, da otrok potrebuje pri rasti mnogo gibanja, tudi to vemo, da so otroci, ki mir- Učitelj Lep jo bil ti.-.!i kraj tam v bližini sončne Gorice in stari Ferjan ga je ljubil. Kad je imel drobne šrlarje, ki so čebljali v prijaznem goriškem narečju in vesel jih je učil. Pa mu j® umrla zvesta /ona Agata in žalost mu je legla v srce. Štirideset lei sta živela skupaj in zdelo se mu je, da sta poslala eno: njegova mjsel je bila njena želja, njena želja je bila njegova be--eda. Ferjan je žaloval za svojo ženo in plakal kakor dele. Star "je že bil in leta po ga težila. Preje ni taiko zelo čutil peze let, saj sta jo nosila dva, a zdaj je oslala samo njemu. Pobožno je 'obiskoval ženin grob. Vsako leto o l>ožiču je prinesel zeleno smrečico, jo okrasil s svečanimi in jih o mraku prižgal. Svečke so prijazno mežikali in starčku se je zdelo, da ga pozdravljajo mile, jasne oči njegove pokojne Agate. Zadela ga je še druga bolečina. Njegov dom je dobil tujec. Skoro vsi učitelji so odšli. Ferjan je pa preveč ljubil svojo vasico in mislil si je, da ne bo mogel obstati brez nje. In oslal je. Pričeli so hoditi k njemu rojaki: >Gospod Ferjan! Bili »te nam dober učitelj. Učite še našo deco, da ne bo pozabila materne besede!« Starček se je nasmehnil: »Pri vedite otročiče k meni!« In uöil jih je slovensko besedo, pravil jim je o strašnem Brdavsu in dobrodušnem Martinu Krpanu, ki se ni nikogar bal, saj je hotel biti svoboden mož na svoji zemlji. Učil jih je o skromnem goriškem slavčku, pesem o Soči in pripovedoval jim je o malem teptati eni narodu.« Deca ga je poslušala in strmela, veseli so bili starši, a učitelj je bil srečen. Pa ga je srečal novi učitelj, mladi Sicili-janec. Ustavil ga je in mu svetoval, da naj ne poučuje mladine, češ, da je zato šola, sicer ga mora ovaditi oblastem. Ferjan se mu je zahvalil za svet. Odslej je ostal sam v svoji hišici, kajti postava-je postava, šibkejši se jii mora povsod ukloniti I Ker ni smel otrok poučevati, je premišljeval, kaj naj stori. Pa je jel hoditi po vaških do novih, pripovedoval deci pravljice in je bil spel zadovoljen. Otroci so ga poslušali, zvenela je domača beseda in vsi so bili srečni. Ferjanu se je zazdelo, da se je pomladil. Bližal se je božič. Stari učitelj je stal na grobu svoje pogojne žene. Prija7.n0 je sijala zelena smrečica. V njegovem srcu so pa sijale nove nade. Zazdelo se mu je, da je vsaka teh svečlk srce njegovih zvestih učenčkov, ki so ostali tu v »vojl rodni vasici in razširjali bleščavo in milino ljubezni dc grv.de in domače besede. 110 sede, navadno holni, vemo pa tudi, da se otroci, zlasti po deželi, kljub šolanju še vedno dovolj gibljejo in imajo dovolj solnca. Vemo tudi, da je beseda o sedanji strogi šolski kazni prazna in da ni šola kriva vsega, če iz nje prihaja telesno slaboten rod. Pa tildi duševno slabotnega rodu ne maramo. Napisali smo te besede edino iz ljubezni do šole Ju iz. ljubezni do ljudstva, ki za šole mno^o žrtvuje in hoče od teh žrtev tudi nekaj imeti. Ferjan Na nebu so sijale zvezde. Zamišljen je stal ob grobu svoje žene in se polagoma zatopil v spomin na »veli večer, ki ga je tolikrat preživel z njo. Tedaj je pristopil k njemu oče župan. Po-Irepljol ga je po rami in mu skoro žalotsen re'kel: »Ferjan, meja ni daleč, še nocoj morale bili preko!« Starček se je prestrašil. Potem se je pa obrnil k grobu in se tiho poslovil od svoje žene, debela solza mu je zdrknila po licu. Od hitel je domov, pospravil je kar je mogel, a drugo je izročil sosedu v varstvo in odšel na postajo. Zabučal je vlaic. Starček ga ni fui. Tudi mraza ui čutil. Telo je odliajalo, a njegovo srce je ostalo priklenjeno na dom in na tiho gomilo njegove pokojne ženice. Odprl je okno in pogledal v zimsko noč. Zapeli so zvonovi in ga klicali nazaj, a 0.1 je moral proč v svobodno domovino, vendar j njegova duša ranjena zatrepetala in se bala za vse one, ki bodo zdaj osamljeni brez njegove besede. Vlak je pa d'Kal dalje in dalje... Esn: Božič na Dolenjskem Teče reka Krka teče med srebrnimi bregóvi, čolni se zibljejo na njej z angeljčki... ko zazvone božični zvonovi.., Teče, reka Krka teče blizu temne hoste, ki ima cigane za geste in angelčki k vsem pristopijo, v starodavne kmetske domóve in med črnolaščke v ciganske šatore .., Iznajdba za Ženski svet. p<> ločamo lahko o novosti, ki napravi umivanje giave in las zelo prijetno. To so • očala proti peni, ki pri umivanju varujejo oči pred vodo in pen«. Pri umivanju glave se lahko s pomočjo te iznajdbe gleda popolnoma proäto brez vsakega na. pora. Taka očala se najdejo kot omot vsakega zavojčka »Orne glave«, »Haarglanz Shampoos», kakor tudi prt posebni vrsti »oxtrablond« za blondlnke. * Nazaj k remiji Slovenec je priobčil članek; Nazaj k zemlji. Morda bo prav, če tudi Domoljub prinese glede tega vprašanja nekatere misli. Gotovo je prvič to, da le zemlja do-naša to, kar človek neobhodno rabi; živež, obleko, stanovanje, vse to so naši predniki dobili naravnost iz zemlje in tudi mi dobivamo vse iz zemlje, če tudi po daljših ovinkih. Poljedelstvo in živinoreja jim je služilo za živež in obleko. Nekaj so porabilir doma, nekaj boljšega odprodali, da So imeli za nujne opravke. Bel pieničen kruh so pekli le trikrat v letu, o božiču, o veliki noči in o žegnanju. Obleko se delali doma iz lanu in volne. Priprosto je bilo »o življenje, a zdravo in solidno. Prišla je industrija in človeka razvadila glede vseh telesnih potrebščin. To, kar »e pridela doma, ne zadovoljuje več modernega človeka niti glede živeža, še manj glede obleke. Saj je na kmetih še pred nekaj desetletji veljala za potratno ženska, ki si je rada privoščila kave in o kateri so vedeli povedati, da ima »za pokrovom piskrčke«. In kdo bi danes nosil grobo platneno obleko, kakor so jo še pred nedavnim časom nosili počrnjeno tudi moški ob nedeljah in praznikih. Industrija je odtegnila zemlji in kmetu delavca. Zdaj, ko ga tovarna ne more več zaposliti, ga ponuja nazaj kmetu in zemlji. Zemlja, dobro obdelana, bi mogla preživiti še mnogo več ljudi, kakor doslej, a treba se je povrniti ne le k zemlji, ampak tudi k delavnosti, varčnosti, treznosti, priprostosti. Kaj je vleklo kmetskega sina ali hčer v tovarno, dasi sta imela doma dosti dela in živeža? Plača v tovarni je bila vsaj navidezno boljša, kakor jo amore kmet, dasi so marsikje tovarniške delavke plačane neprimerno slabše, kakor kmetske dekle, ker se ne vpoštev« vrednost prehrane. Najbolj pa vleče v tovarne kratka delavna doba, prostost ob nedeljah in praznikih in poonoč ob bolezni. Kmetsko delo je dostikrat težko in umazano in vsled neke napačne vzgoje zaničevano. Kmetsko dekls ne more iti v hlev, na polje in v gozd v kožuhu in v lakastih čevljih, kakor se vidijo delavke na potu v tovarno. Industrija je odtegnila kmetu in zemlji delavca, ga razvadila in sedaj ga industrija ne more več rabiti, kmet pa tudi ne, ker se je delavec kmetskemu delu odvadil. Tako smo prišli do čudnega pojava, ko kmet ne more dobiti posla in delavca, dasi jih hodi na stotine od hiše do hiše, ki prosijo podpore, ker so brezposelni, dela pa ne sprejmejo, ker so se kmetskemu delu odvadili in ker jih kmet ne more od ure plačevati tako, kakor tovarna. Hrana se pa od strani delavca premalo ali celo nič ne vpošteva, češ da to kmetu samo zraste. Nazaj k zemlji, a nazaj tudi k priprostosti in varčnosti. ' v vsako hišo »Domoljuba«! 7« t Ili tisoč dinarjev ie dostet izplačata uprava üomoliuba soo/im reuno plačuiočim naročnikom, ki /im ie požar uničil domačijo ozir. hišo, v kajeri so stoino prebivali, in sicer zato. kei so takoj ob novem letu plačali celoletno naročnino! Storite to ludi Vi toka, ko Die itn t le ool<>in>col KAJ JE NOVEGA Domače novice L.i« ■i.t'.Ml -rt ' ' Vf.it' j. d Osem ljubljanskih občinskih svetnikov — gg. Franc Detievec, dr. Andrej Gostr. dr. Tomaž Klinar, Ivan Krvina, Avgust Muiv.nčrič, Josip Musar, Josip Rajnar in Josip Rutur — je odstopilo, ker se ne strinjajo z delovanjem Občine. d Okrog kincUkega doma. Mlfdtii^e nn gospodinjski šoli na Mali l/>ki se bavijo prml-božičm teden s čiščenjem šo!t*ih in go podar-stkih prostorov. Preštele IkxIo inveii lir. Krije pomanjkljivega, poide v popravilo. Dekl?'a piirijo smetano, delajo pregno ni a-lo, jiefe o pt>;>rtnjak in vršijo kontrolno mo'änjo. Ker o n«-topil ta« klanja, solijo meso in kose pravimi vlagajo v kad ter zamakajo s ■lanico. -V Marilioru so gnojili sadnemu drevju in •/. 1 kojMli jame za nova drevesca. (Mtnrkali listje na mladem drevju, da morebitni sneg no bo polomil vej. V kleti so pretakali sadjevec. Zelo so pazili na čistost sodov in da je prišla tekočina čim marnj v doliko z »rafeom. Vsake štiri tedne bodo dopolnjevali po;ode z adtavini sadjevcem. V vinogradu vrše kop in guojt» trtami. Rozge cepičev cd žlahtnih trt režejo in shranjujejo na primernem pro-toro. Nadaljujejo z rigol an jein. — V Slovenski krajini je delo na polju onemogočeno, zato čistijo žito. rotvkaio koruzo in opravljajo redna dHa pri živini v hlevu. Koljejo kokoši, o katerih vedo, da znesejo manj. — Na Grm« pri No veni me tu vozijo konji drv« iz gozda. Učenci t »o .-tehtali živino v hlevu. Eitsilaža (ki-da ' tonni;i) -e je iaborno obnesla. Ker krmijo z njo, jo mlečnost krav »ta kot poleti. Tudi na j Grmu koiiejo prašiče in prepuščajo svinje za iljt" ti' '; o 1 i te \rfie fantiči j r: . prepričanje. Je n- -kni.i ii č--'. da se tu prav. re-J: ie gJ (»•• iv tt!it><« :!;■!;.', t"ii w«>-> - |.o-i,(>.,k!.. . Sv,''. -le " j..reve"! d Sii-vtn- 'ilui koroškim pivcem ni izd«ia \ njih k.,:•!<■ ..rini .n prklnejšt} pri-l i-i ter ivi',ni. • ! volno !■ volj Bl:/<>f>s.oi / ene • prd /i: k e želim >>-.• t ira , ,'?•'/ti > * . f Hit! ona ko ni. mse-reniont m cu-ui!cm Daino' n balli cdftiiti o in aprili.s. d Proračun Trgovske i ti obrtne zbornice v Ljubljani so doio'Hi takole: po-irebščiTi je 2,056 980 Din, kril ja |»a 2,997.:.C0 Din. d Neopravičeno izvrševanje obrit. Na predlog Ttvvv>ke /Jii rnice » LjubLjtni je izšla 6. i. ir. nari .Iba g>.-<|Hxla batvt. - katero se Vsem t 'včineim. ..režniškthi in p-< oblaish i jin /. v.-ein poudarkom >urwr o»ebe, ki neupravičeno izvršujejo •! rt v občimi, brezobzirno ztHledti/ejo in t ailijo sr.'-skim načelstvom. Ta pa so dobila naročilo za kofctfev. Kumice so osnažene. Pregledujejo i »•« " »'"> __..._______...__, j___J ?_ i žaamarnierjjs'ki poveljniki ter privi-Vinki |)0- za stro icijs'tini j d« vse i orodje in popravljajo ograjo pri drevesnici in drugod, V vinogradu se vrši okopa va nje >n gnojenje. — Grmska šola ima na razpolago ie n-k&j praznih mest za učence. Prošnje je vIoži-M čini'.!>rej. Plačuje se mesečno od 25 do 400 Din, kar je odvisno cid premoženjskih razmer prosilca. Zato je prošnji priložiti premoženjski Izkaz. d Sedemdeset let že obstoja .Slovensko «drattntiSko dmžtvo v Ljubljani. Jub*!ei so te dni adravnifei slovesno praznovali. d Preveč svobode. V naci.jcunailisKčiieiii »Polwduc čitamo: Naša univerza je bila zopet »aprta, ker se je tako zijui>ilo peščici komunističnih študentov. Na-vadno to peščico podipro tudi katoliški avlonomisH in ta družba ?!.ni-huje že ve» zadnji fss našo iMviverao. Vpraša- šti Moste pri Ljubljani. d 21.000 bolnikov ..e že bil« sprejtMtih do j enkrat, v gostilnah, restavracijah hotelih, za-13. decorni))ra v !jnLljao»ko b. niš vodih, pekarijah itd. vsakih 14 dni, ali tudi d Za ljubljan-ke reveže in brezposelne je večkrat. Na deželi se morajo »metati od- darovatla rPnl>u\H>:.;. ;.:t j^rtMi ^opna ..'-ružba prte kuhinje štirikrat na leto. Če pa požarno- dobi lastnik grozdja uradno vabilo, naj se zgla-si na občini. Seveda se je vabilu takoj odzvaL Zupan ga je prijazno sprejel. Odprl je vrata občinske pisarne, prišleca sunil v podhrbet in rekel: »Takol Zdaj sva opravila!« d Najbolj elektrifieiran okraj. Na ozemlju kranjskega okraja se nahaj- 93 elektrarn 8 106 generatorji. Če uvažujemo, da je veliik del tega okraja preprežen še z omrežjem Završ-niče in omrežjem velenjske elektrarne, se t vso gotov ostjo sme trditi, da je ta okraj aied vsemi ostalimi v državi najbolj elektrifieiran. d 200 revnih otrok je obdarovala za božič krščMis!;;! ženska »veza v Mariboru. d Sv. Križ pri Kostanjevici se imenuje odslej Sv. Križ ob Krki. d Železniške legitimacije za civilna in vojaške upokojence, invalide In njih rodbin«. Vsi upokcjcnci in njih rodbine, katerim so bil« izstavljene železniške legitimacije leta 1928 in jim bo torej potekla potle*na doba koncem i tega leta, se vabijo, da jih vrnejo do 31. de-- cembra 1032 finančni direkciji odseku za računovodstvo — pokojninski referat — v Ljubiti ni. Da se pa more 'zposlovati pravočasno iz lavilev novih železniških legitimacij pri di-: rektiji državnih železnic, naj se prošnjam pri-j loži d'Uà, znesek 10 Din v go'ovini 'n za Inji j knjižni izpisek čekovne nakaznice. One ie-lezni-Vc legiišroaeije pa, katerim koncem leta 1032 ne S >.le polegla "e pelle nn ve-ja-nostna doba na se pretlože za puJa j anje zg .raj emenje-tei iu ..radu čimprej, najkasneje pa do : 20. januar..» 1933. Sele tekom leta 1933 vloženi ;vožnje za izs'avi-ev novih železnir' h . li : tiinacii e ne bodo ' e.llag tle direkcij: drž. ie'.eznic p.: amezno, ampa't le v p sameznih i i-tiii,"h in največ dvakrat mesečno. Tako zakasnele prošnje naj se torej vlagajo privoč s-; nn in r.:: iele iik pred dnevom, ko se te legì-timacije že rabi:o. Pri lei pr liki i -požar j smo tudi vse upuki jence in upokojenke, naj pre-n-embe bivališč javijo vsaj do 10. vsakegi meseca, ker se po lem času prično že o;Jp t:ilja!i čekovne nakaznice p: -Jrnžnici poštne hranilnice V..'jm morebitnem reklamacijam, vlog" n in prs-snjam v pokojninskih zadevah naj se prilaga tudi zadnji knjižni izpisek če!s.uvnc nakaznice ali pa vsaj navede številka likvidacijskega lista, ker se na la način omogoča hitrejše in lažje poslovanje. d Nov pravilnik g.ede ometanja dimnikov. Z dnem 16. novembra 1932 je stopil v veljavo za vse območje dravske banovine pravilnik o izvrševanju dimnikarske obrti. Najvažnejše določbe tega pravilnika so da je sedaj ometanje vseh kurilnih naprav povsod, v mestih in na deželi, obvezno brez izjeme in da sme ometati edinole dimnikar. Sedaj ni nihče več upravičen, d» sam ometa, kakor je b'!o do slej na deželi pi nekod dopuščeno. V mesi ih, trgih in večjih krajih, ki spadajo pod L del /-.radbenega zakona, to je, da morajo imeti regulacijski načrt, se morajo vse kurilne naprave, ki so stalno v rabi, ometati vsak mesec pet, g. JaCtil, lastnik kop« pa tud-i pei v: >..-m poj vagon« drv. d Nad 80 tisoč ,Slovencev iii tti-rr, Hrvatov je sodi o.aio na v^tdi lehvn riptirčniii niwuifesLutl.jah. d Ct županov sin krade «rozdje. Ziiìkmmw sdii je nekje !<Orao« (»Orel«) in bo moderno urejena. Nabavljeni w> najmodernejši stroji. d Eden, ki se v zaporu dobro počuti. Pred sarajevskim vojnim sodiščem se je zagovarja dosluženi redov Peter Ratoič zaradi raznih žalitev, napada na str aio in zaradi uničevanja vojaške opreme. Njegov zagovor je bil zelo originalen. Zagovarjal se je, da je bil ves čas Pijani in da je vse, česar ga obtožujejo, izvršil v pijanosti. Med drugim je povedal, da je dedščiuo svojega očeta in sorodnikov prodal Ki 1,300.000 Din in da je ves ta denar do poslednje pare zalumpal. Njegova domovinska občina Danilovgrad je potrdila, da je bilo Ra-kičevo premoženje vredno poldrugi milijon l)in in da je vse zapravil. Obsojen je bil na nieseoe zapora. Ko je slišal obsodbo, je i ■kjal, da mu je žal, da ga nifeo kaznovali i strožje, ker se prav dobro počuti v vojaškem zaporu. d 150.000 Din primanjkljaja so ugotovili v subotlški d«vètti upravi. d Predpisi glede lepakov. Novosadisko policijsko ravnateljstvo je odredilo, da mora imeti vsak plakat vsaj na polovici i.n sicer na prvem mestu besedilo v državnem jeziku, druga polovica latiko objavlja T jezùku narodne manjšine. d Prasnik nemških narodnih miš bo dne 4. februarja 1933 v Novem Sadu. d 0 potrebi razširjenja zagrebškega pokopališča, ki ga imenujejo Mirogoj, je razpravljal te dni ta moriji gradbeni in pcknpaüöu odbor. d Nov železniški most hočejo zgraditi čez Savo pni Zagrebu. d Dinamični naboj pred občinsko liiSo. Oni dan se je-pripeka v uepWèfe hljžjrii Občinske hiše v Glini neznatna eksplozija. Preiskava, ki se je vršila takoj na licu mesta, Je ugotovila, da je eksplodiral dioanrttni oaboj. Ob-čindka hiša mi poškodovana. Sodijo, da s» naboj položili pred občinsko hišo neki ljudje, ki jih je malo prej predsednik občine odslovil, ko so ga prosili miloščine. — Pri hripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zaslezenju v nosu, sapniku in grlu, obolenju ušes in oči skrbite za to. da se želodec in črevo več.krat temeljito izčisti z naravno »Frats-Josef« grenčico. Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro de »Fran*-Jo«el« voda trpečemu človeštvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Fraajp-Joaei« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Roparski napadi se jna»*» «'<«=* na Hrvatskem in v Slavoniji. V eni prete&iih noči se je pripetil tak drzen roparski napad v okolici Bajmoka. Šestorica markiranih rop;u-jev je napadla dva kmeta, Id sta se vračala a sejma. Kmeta sta se peljala na vozu. Roparji so ustavili konje in zahtevali denar. Ko .-« se kmeta upirala, so ju pričeli tolH » keki in sekirami. V tem pa so se konji t-plašili in zdivjali po cest«. Na nekem ovinku se je voz prevrnil in pokopal pod seboj enega od kmetov, dočini je drugi že poprej odskočil z voza. V tem so pritekli na pomoč kun et je i/, bližnjih hiš, česar so so drzni roparji ustrašili in pobegnili. d Eksplozije. Radi eksplozij, ki so se zgodile v Zagrebu 1. decembra, je bil aretiran Milan Triplat, brezposelni tipograf iz Zagreba, ki je priznal, od kdaj je v službi Per-čeca, od katerega je večkrat iz inozemstva dobival razne ukaze in jih izvrševal. Tako je priznal, da je 28. aprila 1931 prinesel iz Mad-jarske sedem peklenskih strojev, ki so isto-tako ekspodirali v Zagrebu. Triplat je v spremstvu po Perčecu določene osebe prekoračil našo mejo pri Matuljah v gozdu Lugane pri Kastvu. d Za masiranje pri prehlajenju. lenem krvnem toku in posebno pii revmatičnih bolečinah se žc skozi 35 let najrajše vporablja kot zanesljivo domače sredstvo Fellerjev bla-godišeči Elsafluid. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 58 Din brez nadaljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja. Elzatrg 16, Savska banovina. Iz naše prestolice d Interpelacije slovenskega poslanca Pav. liča v parlamentu. Poslanec TWljHS je vlomi 12 interpelacij na sledeče ministre: 1. na notranjega ministra radi prepovedanih Slomškovih pro la-v v Konjicah in Hogažlki Slatini; 2. na minictra za telesno vzgojo naroda o delovanju sukiAakih in gnfcs.I-vkifa društv v dravski banovini, ki vedno prirejajo veselice s plesom, n« katerih uživajo čezmerno fclikoho'-ne pijače; 3. na ministra za gozdove in rudnike o hodi rudarski nesreči v Hrastniku in o nameri TPD, da oJ.(yui4à leicžujo. zšmo ponovno okrog 900 rudarjev, v koliki.r jih ue bi pregrupirala ,v nižje kqlegcrije; 4. na pred «dnika vlade radi izjav poslancev Ureka in PusUwlernSka »o peto-lidaižavneni delovanju duhovščine, kmetov ln delaivcev v drav.'-ba»oviiif<; predsednika vlade spra&tje., kaj irrisi .nkrenitivd£ oba poslah-ca ne bosta dajala - več takih izjav, »ki v političnem oziru niso modre«;-pw^wh» vprašuje predaedmika vlade, kaj namerava ukreniti radi izjave poslanca Ureka, ki baje stalno preti Pavliču, »da mu bo glavo >s4»nšak«; 5. na predsednika vlade o delovanju poslanca Riste Gjoküa, o katerem .so te dni dobili v va^Žt skupščinskih kuloaruh obširni soisi, iz kaietft je razvidno, d« je bit poslanec ž- večkrat kaznovan za razne delikte; 7. n« notr. ministra tudLi dogodkov v Sisku na dan obletnice Radi-čeve smrti; 8. na prosvetaàgf mintatela radi odpuščanja pfotflsföftv ta uči- teljem v dravski, savski in prismcn-M banovini; 10 na predsednika vlade, Iwritwega vprašuje, zakaj se ne skliče gospodarski swat; 11. na finančnega ministra o nokplačovainju pokojriin v vojnem in prometnem ininistestivu. Interpelacijo je vložil tudi dr. Nikič in tovariš na finančnega ministra o protizakonitem postopanju davčnih oblaati pri izvršbah » raznih hrvatskih krajih. Posi. Pavlič je vprašal predsednika skupščine, zakaj se skupšrnsfal steno-grnfski zapisniki ue tiskajo menjaje enkrat v latinici in cirilici. Predvsem vprašuje predsednika skupščine, zakaj je odpustii tri strojepisce, dve Slovenki in eno Hrvatico, na njihova mesta pa je sprejel hčerke višjih častnikov, k ». . '. '-.v *!> Y Predsednik skupščine, je Pavliča prekinil en mu takoj odgovoril, d« se steno-graski zapisniki tiskajo menjaje v latinici in cirilici. Redukcija skujjščinsilcega materijala pa je diskrecijska pravica predsednika skupščine. Reducirane -o bile tudi Srbkinje. Sicer pa, če bo poslanec Pa vli č sta vi l še enkrat taka vprašanja, ki ne spadajo pred la forum, mu predsednik v smislu skupščinskega poslovnika ne bo dal več besede. (Dr. Nikič vpije te sredine: -Den it e potem raje na usta torbice!«: V dvorani je nastal smeli). d Izvoz sadjil. V času od '20. do 30. novembra je bilo iz naše države izvoženo jabolk: v češkoslovaško 12:1, v Nemčijo 84, v Grško 2 in v Avstrijo 1 vagon; hrušk: v Avstrijo 2 vagona; orehov: v Nemčijo 72, v Avstrijo 15 in v Švico 2 vagona. d Z« podpiranje brezposelnega in siromašnega prebivalstva je določil ministrski sve' kredit v višini 50 milijonov Din, od katerih »e Ivo uporabilo za javna dela 35, za podpiranje siromakov 5 milijonov Din. d Za slovenske siromake v Belgradu. Med belgrajskimi slovenskimi društvi Triglavom, Cankarjem in Istro se je ustanovil meddru-! št veni svet, ki ima trenutno nalogo zbrati za 1 božične praznike potrebna sredstr/a za obdari- v ki" - SÄ-.S WH^ssrwss —.............. »Ali je to vse?« »Ne, i maini še alato plombo v desili spodnji čeljusti I« Boiièaa drevesca ... Začetnika Poslednji pouku» rta mesi u, kjer se je pred meseci potopil angleški Mshnoraki i- -In >M 2<, eo ponovno poskušali, da hd Ovigoili tru.i rolo«. V Ia namen so ae potapljači Wfcrbeii s i-evmi z* dovajanje kisika. Pa tudi ta tamfednji [,. iiokus »e jim je pooesrefil. >M 'U je t»!«1) prepuMan roji usodi. - Slika: Na krovu potapljaške ladje »Tedworth«. Ziuaii angleški pegaHk in draiiiabk, Keniani Shaw, gre s svojo žerao ua potovanje okrog sveta ... V vsako h*šo Domoljuba! lirismi»« npomenik, ki gn je »klesal francoski kipar Guillaume. & obletnico smrti Aristida Hrianda nameravaji namreč Francozi odkriti svojemu velikemu držav niku spomenik v l'acy-sur-Enre lov siroinušnih slovenskih otrok v Belgradu. V 10 svrlio je bil izvoljen poseben danuki odbor, Iii um predseduj« ga. dr. Šunianovn. Poleg „je so v odboru še drugo ugledno dame. Izvoljeni dauisiki odbor te je lotil z vso vnemo poverjene nalogo in j« do danea zibral že velik,) vsoto — okrog 20.000 Din —, s katero I,0 nakupil potrebno blago za obleke, jierilo in obulev siromašnih slovenskih otrok v Belgradu. d 52 lekarn jo v Belgradu. d KJub broivercev ko osnovali na belgraj-s!ii uaiverai. Protektorat nad klubi'in je prevzela neka zelo lineoitma oseba. d Kasarijsko sodišče jo razvoljuvilo sodbo, ki jo je izreklo niško sodišče nad policijskim agentom Protičem, ki je letos v silobranu ustrelil četni.š>kega vojvodo Jovanoviča-Luno. Okrožno sodišče v Nišu je bilo obsodilo Protiča na pet let težite ječe. d Na prste so jim stopili. Ze več dni se je po belgrajakih uglednih družinah šušljalo o večjih aferah, ki so »o pred kratkim zopet zgodile v ministrstvu za gozdove in rudnike, topol ne v oddelku za gozdarstvo, j>ač pa v od-deli.ii za rudarstvo. Omenjajo neko zadevo s celjsko cinkarno in nepravilno postopanje v rentralnom ravnateljstvu rudarskih podjetij v Sanjevu. Ker je bila država zaradi poslovanja nekaterih uradnikov ministrstva za gozdove m rudnike oškodovana za večje zneske, je v zvezi s temi poneverbami minister za gozdove in rudnike danes suspendiral v rudarskem oddelku ministrstva za gozdove in rudnike na-čelnika ing. Itanka Despič-a in ing. Ivo Velj-koviča, v Sarajevu pa ravnatelja centralnih rudarskih podjetij ing. Branka Jovanoviča. O po!ekn preiskave, ki bo uvedena proli gornjim uradnikom, bomo še natančneje poročali, d Močan potresni sunek so čutiti r nedeljo II. decembra v Podgorici v Črni gori. - Tovarna šivalnih strofe* G. M. Plati i. d. t Kaiserslauterns praznuje Ictoi svojo 70 latnico. 11 skromnih začetkov se j« razvilo to rodbinsko podjetje, ki |(a i« bil ustanovil ded sedanjega vodje, lako da j« zaslovelo ima Pfaff kot pojem odličnega kvalitetnega dela po vesoljnem ivatu. hprva in potem ie leta in leta je izdelovalo podjetje samo šivalne strofe za dom, polagoma p« i« pričelo vzporedno z napredovanjem tehnika izdelovati tudi specialne šivalna stroje, kakršni to uporabljalo dandanes po različnih šivalnih obratih (pri izdolovanlu oblek, čevljev, perila itd.). Tvrdka ie ostala zvastn tvojemu načelu, da bo izdelovala samo Šivalne stroje, ne pa tudi druge izdelke vse do današnjih dni, in v tem tiči pomen in moč Plaffove tovarne šivalnih strojev. Nesreče d Skedenj i vsem inventarjem je uničil požar posestniku Janezu Bobnarju v Vogljah Pri Kranju. d Hiša je pogorela kočarici .Elizi Maroh na Spodnjem bregu pri Ptuju. <1 Do tal je pogorela stanovanjska hiša posestnika Berloöniika v Velenju pri Šoštanju. d S posteljo vred je zgorel. Iz Koprivnice Poročajo o strašni smrti 82 letnega Ivana Klar-llcrja. Ivan Klarner se je v eni preteklih noči Pozno v noč zabaval s svojim sinom in i. nekaterimi sosedi. Starec je precej pil in je v Pijanem stanju odkolovratil na svoje stanovanje. V svoji sobi je imel, kljub temu, da jo M precej iniovit, samo posteljo in peč. Zju-,rai pa je njegov sin opazil, da so vrata v njegovo sobo odprta. Stopil je noter, kjer se niu je nudil strašen pogled. Med ostanki pošlje je opazil zgorelo truplo svojega očeta, "olioijwkn komisija je ugotovila, t.a je starec, Prede-n ie zlezel v posteljo, prevrnil zakurje- no peč. Plamen je seveda objel posteljo in na njej ležečega starca. d Okrog raznih nesreč. Štirikrat si j„ .oko /lomil Lozar .Janko, Žagar v Črnomlju. — Veja je hudo obtolkla gozdnega delavca Hoja Bogomira iz Rdečega kamnu pri Smutai. V členku si je zlomil nogo, ko je sekal kosdanjevino 18 letni kmečki delavec Štangelj Štefan i/, lini-siri; pri Stopicali. — Nogo v bedru si je zlomil U6 letni rudar Bebar Franc iz Lcke pri Črnomlju. — Deano nogo si je zlomil 17 letini posestnikov sin Avgust Grablovic iz Globe-ice pri Litiji. — Na krožni žagi si je obrezal prste leve reke 21 letni mizar Karel Jenko v Škof ji Loki. — Težka gruda premoga je priletela v obraz in huda ranila 2ö letnega rudarja Franca Kneza v Trbovljah. — Ko je padla po stopnicah, si je zlomila nogo 57 letna kmetica Marija Mihelič iz Ribnice. — Pri padcu se je sprožila puška iti hudo ranila v nogo 28 letnega delavca Josipa Purkarta z Roba pri Velikih Laščah. — Lonec vrelega zdroba je prevrnilo p) sebi 18 mesecev staro dekletce posestnika Kocbeka v Vukovsfeem dolu. Je podleglo poškodbam. — Nogi" si je zlonnil g. Josip .Mlekuž, obratovodja v državnem rudniku v Velenju. — Ko je ne-.el težak koš po strmi poti s Kleka, si jo zlomil nogo v gležnju cer-kvenik loške podružne cerkve. — Neki voznik je podrl C>41etnega prosjafca Franca Bir-ka iz Šenčurja; siromak si je pri padcu zlomil nogo. Novi grobovi V ljubljanski bolnišnici je umiri g. Henrik Pfeifer, deželni tajnik v pokoju. — V Gorici je preminula 62 letna ga. Marija Bratuž roj. Siinčič. — Na Golniku je odšla v večnost ga. Marija Bajt roj. Filipič. — V Ljubljani je ugrabila smrt pcŠLnijščki* Jožeta Podbregarja iz Zg. Tuhinja. — V Selcih nad Škofjo Loko so pokopali 60 letno Krekovo Uršiko. — Na pokopališču v Stožicah so djali v gomilo 22 letno go. Nado Seldnjak roj. Cunder. — V Celju so položil iv grob g. Mira Majcna. — V Radečah j« zapel mrtvaški zvon 66 letnemu cerkovniku g. Antonu Levičniku. — V Tržišču so položili na mrtvaški oder go. Marijo Supta, mater tamošnjega g. župnika. — Na Količevem pri Domžalah je zatienila na veke oöi pocestnica ga. Katarina Kobilšek. — V Ljubljani je odšla po večno plačilo gdč. Tepina Antonija, dom« iz Stražišča pri Kranju. — V Ljubljani je mirno zaspal v Gospodu posestnik g. Franc Povše. V Trojanah je zapustila solano dolino vdova veleposestnika ga. Marija Komšek roj. Kralj. — Na Glincah je Bog poklical k tebi go. Kramar Marijo. Naj počivajo v miru! d Samo devet dni jc bila poročena Terezija škrlec iz Rinčetove grabe pri Ljutomeru. Nepričakovano je te dni umrla. Razno d Duhovno vaje na Mali Loki lepo napredujejo. Po božičnih praznikih se bo pričel tečaj za dekleta in sicer od 27. do 31. dee. Nekaj mest je še prostih. Ce se mislite duhovno prenoviti pred novim letom, se oglasite takoj. V januarju bodo duhovne vaje dvakrat: Za žene od 14. do 18.; za dekleta od 28. januarja do 1- februarja. Oskibnina za ve3 čas Din 100. Pišite na naslov: Sestro križarke, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. d Izgubljeni pes. V lovišču Velike Pece na Dolenjskem se je zatekel črni jazbečar, ki sliši na ime Dulo. Baje ga je odpeljal neki krošnjar proti Novemu mestu. Prosimo, kdor | bi kaj zvedel o tem, naj sporoči proti nagradi na naslov: Kopač Valentin, Zg. Šiška 92 pri Ljubljani. d Za ltill.Ofttl Din raznega blagu so odnesli neznani uzìiiijì.i'ì iz niaiiiifakturne trgovine Selil» ugeije.ve v Zagrebu. t Struški oče Kakor je »Domoljub! že poročal, je 14. novembra t. 1. v Strugah pri svojem sinu župniku umrl Anton Orehek, daleč po Suhi Krajini naokoli znan kot izvedenec-samouk za živinske bolezni. Še vedno prihajajo v Struge ljudje iz daljnih krajev, korak jim fe po asen, obraz'žalosten, nadloga in križ sta pri hiši. živinče je zbolelo, krava se ni pravočasno potrebila in zdaj hira, da se kar vtdl, kako je jo zmeraj manj. Pa so dejàH sOStždjef Pojdi k struškemu očetul »I, kdo pa je to?« »Kaj nisi še slišal? To vendar ve vsak gospodar. V Strugah imajo župnik pri sebi očeta, ki so že jako star mož, blizu devetdeset jih štejejo, rajtam, ampak izveden mož so za živinske bolezni, da malo takih. Pojdi tja in ne boš se kesal!« »Pa je mož drag?« Kaj bo drag! Lèpo te bodo sprejeli in kruha ti bodo dali odrezati, sam ga mož ne morejo, ker že dober čas ne gredo iz postelje, in pogovorili se bodo s teboj, da kar od njih ne boš mogel. Le ti pojdi, ne boš se kesal!« Možiček ubere pot pod noge, saj mu je kràvica v hlevu edina dobrotnica, če ga še ona zapusti, pa je pri kraju. Res ni denarnega dobička z njo, anlpak mleko ža otroke je vsakdan. Pri Zagradcu prekorači zeleno Krko, potem navzgor proti Ambrusu in navzdol mimo Gozdarja proti Strugam. »Kam pa'vi. oče?« Ž» nagovori prijazen Stružanec, ki je v Žlebu drva napravljal- »Do struškega očeta grem. Krava |e zbolela, ne vem si pomagati.« »Zastonj je. vaša pot, prijatelj- V četrtek je minilo mesec dni. kar smo jih pokopali. Lep pogreb so imeli, Ž8 dolgo ni bilo takega v Strugah.« Možiček iz daljnih šumberških hribov otrpne od strahu. »Kaj povestet Pa tako dolgo pot sem napravil!« »Ne pomaga niči farovški oče so mrtvi.« »Kaj jim je bilo, da so umrli?« »Starost, 87 let, to ni majhna teč. Nazadnje je še želodec odpovedal. Znesli so jim skupaj, kar so na svetu mogli, pa je šlo vse nazaj. Od lakote so umrli.«, »Revež, ubogi revež! Pa tak dober človek. »Dober pa, dober. Verjemite, tako nam je vsem hudo, kakor da nam je umrl svoj človek. Kmet je danes revež, da Bog pomagaj. Če ima kdo srce zanj, da se mu smili in mu pomaga, ne bo nikoli pozabljen. Tudi očeta ne bomo nikoli pozabili. Pa še nekaj vam povem, prijatelj iz Krajine. Farovški oče niso bili samo izvrsten živinozdravnik, ampak tudi politično zaveden mož. Pri nekih volitvah so se dali nesti na volišče, ker hoditi že niso mogli več. Grem volit, so dejali, tam se pravica dela! Naj bo sram tiste, ki lahko hodijo, pa iz lenobe ali iz neumnosti ne gredo. Ne pozabite tega. prijatelj, kadar pride čas za to! Pa za očeta izmolite kakšen očenašek tam po Krajini, dandanes ima kmet malo pravih prijateljev.« »Bomo malo,« odvrne možiček in jo ves žalosten ubere nazaj proti Ambrusu. »Struškega očeta ni več, oh, kaj bo z moj-\ kravico? Marija od Nove Štifte, pomagaj! Ce li ne boš pomagala, sem zgubljen!« A. O. Naročajte »Domoljuba«! it Sigrid Undset: Pri iasticah .. » Stari stókarji so brat vsake bojazni popolnoma preprosto in naravno upodabljali novorojenega Jezuščka: ljubka, plavolasa glavica je v primeri s telesom precej debela, ostali udje so silno drobni. Kazalec leve roke je del otrok v usta in ga pridno sesa. Brca z nogami in zamišljeno drgne rožnatordeče pete drugo o» drugo. Ubogo delece leži na golih mrzlih tleh, le malokdaj je pod njim šop slame ali kos lielega platna. človeka bi kmalu prijela skušnjava, da bi storil kakor pastirja v starih božičnih igrah in «veh val materi, naj vendar pametneje poskrbi za siojega otroka. šibka, nežna Devica Marija pa kleči oh nj-fm vsa zatopljena v premišljevanje in molitev. Gleda svojega Sina, ki ga je nosila pod lastnim srcem in ki mu je dala telo od svojega telesa — gleda svojega Boga. Zveliičarja in Stvarnika, ki si je tebral to zemljo za svoj prestol: nočno zvezdnato nebo nad njima je njegov plašč, ki ga je sam atfta! sebi in svoji Materi. Meti Jožef — Zvesti in Pravico! — stoji kakor varuh; poleg njega so angeli, tesarje vi uvesti in verni svetovalci. Nadeli so si vidne postave in se za praznik kar se da lepo okrasili: oblečeni so v gosto nagubane halje iz bp'-ga platna kot ministranti pni slovesni maši. in okoli lepih rdečeličnih obrazov se jim »>ipijejo bujni nakodran» lasje. Da bi nekoliko zakadila svoje objestne kodrčfce, so -i deli na glt,,-o xlale krone in vence cvetlic. Samo njih Gospod m Kralj je prišel k takemu prazniku brez vsakega nakita in brez ltV-tičja. Njegova so nebesa in zemlja, On je u/i varil zemeljsko oblo in v«e. kar je na njej, zdaj pa je prišel kakor Zadnji in Najmanjši izmed vseh, da bi služil ljudem, kot je bilo od vekomaj določeno po božjem sklepu — po onem skrivnostnem božjem sklepu, nad katerim se v svoj človeški omejenosti in slabosti zgražamo in pohujšujemo. Vaše wce naj «e ne vznemirja!«, .je rekel Jezus svojim učencem, m >Ne bojte se!« so bile med njegovimi poslednjim besedami. Prav isto pa je povedal, ko je prišel na našo zentljo, samo da še krepke-je k>"4 z besedami. Kdo i>a naj se boji dojenčka? Boji se ga napol blaten idumejakl knez v jern-Aa-temskein gradu — ta pa je bil d<%o suženj svojih lastnih divjH» sanj, da je zgttbii vsak zsnisel in cfeus za priproste in sladke stvari, ki se dogajajo v življenju dan za dnem ... Bojijo se ga hudobni duhovi, ki na »veti večer besnijo ko vihar ... Toda k ljudem, ki so blage volje, je prišel Kralj miru kot novorojenček v jaslicah, pa tako reven Ln brez vsega je hotel priti k nam, da bi lahko vsakdo zainj kaj storil. Ali ni to zadnji in najskrivmostnejši vzirok božičnega veselja: da je bil »vet na glavo postavljen, Vsemogočni je zavrgel vsa svoja kraljevska znamenja in sprejema naše darove, Če mu jih poklonimo! Skrivnost odrešenja se je pričela z božično igro lin resnoba te igre je tako neskončno vavišena, da je ne moremo doumeti, in že skoraj dva tisoč let admeva sredi zime po vsej zemlji hrup in veselje otrok, ki prihajajo k Jezjusu v Hlevcu, in ljudje se veselo in radostno igrajo okoli božjega Sina, ki je radi njih postal otrok. V pesmi ln sanji srednjega velka opazimo čuden pojav: kjerkoli nastopa Antikrist, pov-Bod se prikazuje iznenada in kot popolnoma odrasel človek. Ne more se tako ponižati in 12* zakriti, da bi postal sin kakšne žene; on, ki od nekdaj premišljuje, kako bi dvignil svet zoper Boga in tako uia'òil zemljo, nima časa, da bi se kje na tem svetu igral z navadnimi vaškimi otroki m tekal (ki travnikih in ceatah. Samo Vsemogočni, ki jo vse ustvaril in vse ohranja, se je lahko ulegel in zaspal med ostružki v delavnici svetega Jožefa in samo On se je lahko obesil Mariji na roko, ko je šla p vode k studencu pred mestaum obzidjem. Hudoba pa se prikazuje — kot je prav zidaj v tej zdaj v oni človeški podobi. Naj- ga zavije v plenice ln ga drži v naročju; J», zušček i iasioni glavico na Materina prsa in iz Marijinega naročja gleda na na» s svojimi resnimi otroškimi očmi. Se tesneje se stisne k Materi, ki je dvignila njegovo desnico, 8 katero blagoslavlja Jezus prihajajoče pastirje. Marija se mora z Jezusom vsesti, da se ga morejo gostje prav pošteno nagledati. Stari poglavar iz jutro ve dežele pade pred obema na kolena in jima poda alato kadilnico — morebiti bi jo Jezušček rad imel, da bi se z njo igral, le čuj, kako roži ja jo verižice! Otrok še zakriti z roko po zraku in zadovoljno za-oeuaplja z nogami, nato pa povesi svojo ročico ažnejše pri vseh zgodüwh o hudr»br.u j» pač I na starfkovo glavo kot bi ga hotel pobožati. Boiic v kitiijriki luci. lo, kako je napravljen. Skušuijaivec in ogleduh se plazi in potika po vsem svetu v vseh mogočih oblačilih. Saj je mogoče, da iz nam neznanih vzrokov posebno rad nastopa kot mož z ličnimi rožički na čelu in s kozjimi nožica-mi, končno pa se prav tako lahko napravi v prijazno gospo ali v častitljivega samostanskega brata, morda celo v črnega kužka aH v bliščeče tele ali v petelina brez glave. Kakor mu pač bolj prija in ugaja njegovemu namenu. Bog pa, ki nas je ljubil in čuval od vekomaj, prihaja k nain in se nam pridružuje v mesu ln v krvi, da bi se skupaj s človeškim rodom zanj boril kot pravi Bog in pravi človek med ljudmi. Njegovo Srce, v katerem biva vsa polnost božanstva, je utripalo pod Marijinim srcem, in njegova usta, iz katerih je videl sv. Janez Evangelist izhajati dvorezen meč, so pila iz Marijinih prsi. Marija vzdigne svojega počaščenega Sina, Ljudje — Egipčani, Badilone i in Kitajci — so si napravili podobe boginj z njih otroki in jih molili. Trda niti ena teh boginj ni mogla razliti blagoslova miru na življenje in igre otrok. Bile so divje in radodarne, krute in dobrovoljne, kakršna je pač bila narava, ki naj bi jo predstavljale Tedaj pa nastopi žena /. otrokom v na-noč ju. Nežna Devica — »milosti prlnat — mirno odgovori angelu, ki ji je prinesel o/.iki-niio o Njem, ki je ustvaril Devico in aageia: »Glej, dekla sem Gospodova, zgòdi s« mi po tvoji besedi!«... In Beseda je meso postala in med nami prebivala ... Marija vzdigne pred nas svoje Dete, ki je pravi Bog in pravi človek in ki uns je prišel odrešit, ker .je prav vsaka n e u m r j o f a duša več vredna kot minljiva krasota zemlje in zvezd. In Marijin Sin nam govori, da w»>, karkoli storimo ali Česar ne sto- ,j)1)0 kateremu njegovih najmanjših, storimo (]i ne »torimo Njemu samemu. Podobe poganjkih boginj so aprimele, za-ene in pozabljene leždjo po starih muze-jjj; spomini na nesramne veselice, na krvave oìj-r't-de in ua žalostinke njihovih fewtiic.ev pa prehajajo v zamotane baj.te in pravljice, ki »h pripovedujemo otrokoiii, kateri se igrajo jioli Matere uamrljeiiija in se radunino gne-|Pjo okrog Nje, kjeròtoii se prilkaže z Jezusom naročju. Kjer Njo preženejo, tja se priplazi polastili Herod in ljudi začnejo mučiti idumej-ike sanje o oblasti in pohoti, o »lavi v nano-pozidajiih palačah in o krvavih dejanjih in tloèinih v mračnih temnicah; v človeških jrcih se vzbudi strašno sovraštvo do lastnega isroda in ogaben strah pred otroki... In zo-jašt 9« prišle na povrèje starodavne lettene in nettile poganske brinje, rojstvo in «ort, lettele in odpadajoče listje. Vsaika teh bo-iaj pritiska svojega otroka k prsim, pri-piW-jena, da proti vsakemu brani la.=4uo dote, zo-napenjati Letina otroka loke in Niobiitim uuoioni in hčeram ni režritve. Zato nam ne branite iti i. otrobi ki na (w glas jtojejo: i Hitite, kristjani, ■L veselje mnavdanil Pridtie, pridite vsi v Bei .< In ko v Njegovem i»enu dajemo drug Irugemu Ivožične darove, pomislimo na to. ■'■ č« bi imeli na iem-aaprave, ki bi vf«l« »o tldrično silo ter |o od-naprej, bi imel ve« «t dovoli elektrike. Iz S» poročil» imenovane-"vod» je tudi razvidoma rtziaja na zemlji jjjk Čas in ob istem «asu « neviht, pri katerih «jri v temilo vaako uro » strel. ■ I> švedskih cerkvenih piskov. - Neki Švedski r je iztaknil v cer-'emh zapisnikih občine »"ne iz poietka prejš-Pifii stoletja, ve« zanimivi. n. pr. to, da je ime-'neka Hlofstoc.hter Ker-äliri otroke. Id so se i v presledkih po tri « VSi'k na 8. aprila. -J«' kmetica je rodila 7 r™, v enem lotu in 83 1: -1«. marca 1885 ';',;WSka. 8. jnn. 183(5 tri in 13. novembra ' • sPet dve deklici, l^or lani. Županstvo bn, 1" Indi letos, kakor ^ razglasilo, .Ih mo-'f Posestniki pismeno «fc O ■ #> 1*1. iSftlu «f . f Jerneja Andrefke Mladostni spomini M t, ji/ mah. Moja mati »e je rodila dne 12. junija 1«19 kot miajsa hči posestnika in malega trgovca Valentina Vehovca v Trznem pri Moravčah. Starejša hči Vehovca Marija, se je oinožila k Lončarju v Koseze, kjer ni bila srečna, imela je moža zapravljivca, katerega so morali dati pod skrbstvo. Izmed petih Vehovčevih sinov se je eden priženil k Faciju v Krtino (hiša stoji blizu cerkve na severni strani). Oli in njegov sin, imenovan Krava, oba velika veseljaka in vinska brata, ste zapravila Facijev grunt. Na nekdanjem Facijevein posestvu gospodarijo danes tuji ljudje, ki so staro leseno hišo podrli in novo sezidali. Drugi Vehovčev sin je bil oženjen v Traini, bil je priden in varčen gospodar. Tretjemu sinu Nacetu je kupil stari Vehovc domačijo pri Skorjevm na Trznem; pri njem je stanoval tudi njegov brat Matija, ki pa ni bil oženjen. Tinetu, najstarejšemu izmed svojih sinov, pa je stari \ e-hovc prepustil domačijo; tudi ta je bil zelo priden ui razumen gos;>odar. . Vsi ti bratje in sestra moje drage matere, ki so ze davno mrtvi, so jo hodili svoj čas pogosto obiskat; dobro se jih še spominjam, zato jih tukaj omenjam ' Moj ofe, ki ni znal niti brati nit. pisati je iskal. ko se ie ženil, le ženko, ki bi se razumela na kmečka dela. ter se bojevali z nasprotniki, vrhovskimi pastir,,. Delo Dolgo je sicer izbiral, slednjič pa vendar ni prijel za izbirek, ampak našel v ntoji materi pravo ženo, skrajno varčno, pridno gospodinjo, o kateri se je lahko reklo, da drži tri vogle hiše. Otroke je vzgajala po špartansko, strogo preprosto, trdo. Ob skromnih denarnih dohodkih liuti drugače biti ni inoglo. Želela si je več deklet negi) Fantov, zato je hodila pred vsakim porodom na Itožjn pot k Sv. Ani.v Tunjce po punce, a sv. Ana jo je izmed dvanajstkiatnih obiskov uslišala samo trikrat. Mati otrok ni cerkljala, -vendar jih je imelii zelo rada. Kadar je prihajala iz trga ali sejma, smo ji drli nasproti, ker smo vedeli, da nam prinaša kaniniške~štruce. Kadar je kruli pekla, je vse enako obdarovala, dobil je vsak svoj hlebček, ki je bil večkrat pomazan z orehi ali meto. Najbolj težko smo pričakovali velike noči. Po stari navadi je dala mati vsakemu otroku p boji t Boga res tako, da s- mu sploh najrajši ne približa v — cerkev! Morda so po deželi razmere boljše; vsaj med kmetskim delavstvom, ki je bolj oddaljeno od delavskih in industrijskih središč. Na to kmetsko delavstvo vsaj zaenkrat še vpliva zgled našega ljudstva, ki je v svojem j"Iru dobro in verno, dasi se — žal — tu in tam že tudi na deželi kažejo kvarne in zle posledice duha iz bližnjih mest in trgov in industrijskih središč, ali Če hočete; i/, že prlslo-vifnih krajev, ki leže ob širokih cestah. Zgledi iz teh krajev pa so vse prej nego dobri. Upravičeno se moramo bati okuženja našega vzlic vsemu še velikega števila dobrega delavstva. delavca ! ako ne storimo vsega, kar moremo, da preprečujemo pogubno vplivanje prevratnega duha v moralnem in verskem pogledu, ki hočo razdirajoče posegati v vrste našega doslej Še nepokvarjenega delavstva. I>a stori cerkev vse, kar more, »o vemo. Ali ni najlepši dokaz že preznamenita okrož- niča sv. očeta »Quadragesimo anno;? Kuj p, razna društva? Alt store zares vse, da dvig. na jo delavstvo iz. nižine na pravo višino iz. oliraz.be in srčne kulture? Skoraj bi se zdelo človeku, ki vsaj ondi, kjer iiffa možnost opa-zovanja bolj i/, bližine, da je izobraževalno delo za duševni, moralni dvig delavstva prj nekaterih društvih nedostatno, pomanjkljivo, Vsak dim imam priliko opazovati, kako malo izobrazbe !;a/o poprečno delavstvo že na -In kakšna je razlika?« — »Za 2 marki 5« dobite zraven še mižnico-' Sreča v stari knjigi. -Mlada Angležinja je študirala botaniko na univerzi v Cambridgeu. dasi njena družina ni bila zadovoljna s stroko, ti s' I® je izbrala, češ. da ne o« ta in nogo kruha. Tod» ac- iiom je odkazovala naša umna mati. Vse, kar je potrebovala živina v hleva, štirinožci v svinjaku, kuharica v kuhinji, smo morali nanositi. Dela je bilo obilo. Pohajkovanja, brezdelnosti naša majka ni trpela, zahtevala je izvršitev dela brez ugovora. Nekoč smo se ji pa vendar uprli in nismo hoteli izvršiti danega ukaza. Bilo je leta 1862. Huda suša je bila. Trava, zelišča so se sušila in posušila. Krme za prašiče ni bilo nikoder več dobiti. Listje s sadnih dreves, kar smo aa mogli doseči z lestvo. smo že potrgali in pobrali. V tej sili in stiski nam mati ukaže, da naj vzamemo s .-eboj sekirice ter visokim črešnjam, ki so stale tik Goleževe meje vrh I^za. odsekamo vejevje in oberemo listje za krmo prašičev. Oj! tega pa že ne storimo, naših črešenj pa ne bomo obsekavali. ko nam donašajo toliko slastnega sadja, ne bomo ne. ne bomo! smo kričali. Oče. ki je naš krik in vik slišal, pristopi in ukaže, da moramo ubogali. Nič ni pomagal naš upor. Ne samo na Ijjzu, tudi doma ?a iHvdoin. v Dolini ob potu proti Pehčaniji so stale velike, mogočne črešnje; vse smo obglodali in obsekali. Debla, ki so se zdaj dvigala brez vej kvišku, so bila podobna drevju, ki ga je sovražnikov bobneči ogenj nklestil. Drugo leto so te obglavljene črešnje posekali, jih dali na žago, nekaj lesa so porabili za domačo porabo, opravo in pohištvo, nekaj pa prodali. Otroci pa smo žalovali skozi več let po svojih nepozabnih, sladkih črešnjah. Materi je bilo delo na kmetih, za katero je bila vzgojena, najljubša stvar. Na Hudmauovem gruntu ni uživala rajskih dobrot, marveč ji je napravljalo gospodinjstvo, vzgoja otrok, skrba delavcev itd. veliko skrbi in ponočnega Menja. Ko smo bili otroci še majhni, je morala imeti mati dve Jekli, oče pa hlapca. Te posle so vdinjevali v službo vsako U* Slev. 51. , nedostojnim vedenjem. Da, tudi delavec mora pokazati vsaj nekaj izobrazbe, pa najsi upravlja Se tako umazana dela. Saj je posvetno vsako tudi najnižje delo! Kako dirne floveka, ko se mu bliža preklinjajo« delavec _ kvantač, zlasti ako že od daleč smrdi po )dalinatincu> ali i*> žganju. Cul sem delavca, ki je preklinjal delo samo in vpil, da »naj hudič vzame tistega, ki je delo iznašel.« Kakor da bi ne bil sam Stvarnik tisti, ki je ukazal: V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh. Ali je preklinjevanje in kletev ,l,.|fl samega, Bogu posvečenega, znak umske izobrazbe in srčne kulture? Velika je v tem pogledu vrzel pri velikem delu delavstva, ki jo t>o treba zamašiti za vsako ceno. Skrb za to pa mora biti vse družbe občestva, predvsem izobraženstva, ki kaj rado prezira ali fez ramo in z viška gleda dglavca zato, ker je pač — delavec z umazano in žuljavo roko. Saj je uniljivo s človeškega stališča, da vrača delavec lako ljubezen -> izobražencu-, največkrat pol-izobražencu, z enako j ljubeznijo , ki i pričo okolice, v kateri živi delavec, kaj prerada prehaja v sirovost, gotovo pa v odurnost, Iii jo morda podzavestno kaže delavec nasproti skoroda osovraženemu -škricn . j lun in ju-.. Nič čudno, ako se delavčevo razpoloženje še stopnuje v današnjih razmerah, ko mu brezposelnost in obup potiskata \ roke >frakelj< za težko prisluženi ali pa nabera-čeni denar. Vzgoje in priučene srčne kulture v zvezi z živo vero na Večno Previdnost, spojeno z upanjem in ljubeznijo, manjka našemu delavstvu. Vse to pa mu more dati družba, občnost, ako bo tudi ta prežeta z duhom navedenih čednosti. Družba, ki odbija delavca od sebe, ga dela takšnega, kakršen je. Zato je dolžnost prav te družbe, da ga pritegne k sobi, rta ga dvigne i/, nižin sedanje pomanjkljivosti na človeka vredno višino. Ako bo storil vsak posameznik in storila družba v zvezi s cer- kvijo in z izobraževalnimi društvi — tudi šola stori lahko mnogo I - svojo dolžnost, vzgpjno dolžnost, bo vsai večina delavstva ostala — in ona vrsta, ki je danes zanemarjena in zapuščena, postala dobra. Toda kaj pomaga, ako je pa prav tista družba višjih desetih tisoč sama izkvarjena in prednjači namesto z dobrimi le s slabimi zgledi v vsem svojem ponašanju: z napuhom, z lakomnostjo, s potratnostjo, sploh menda v. i vsemi sedmimi poglavitnimi grehi; z zabav-I ljanjem na vse, kar je ljudstvu svetega ; z na-j padi na duhovščino in Cerkev, na katoliško j akcijo in na krščansko šolo. Ko se v nekaterih združenih krogih naravnost očitno litijska na vse, kar je versko dobrega. Ali naj navedem, kako sla na neki gasilski veselici v večjem kraju kakih 15 km od Ljubljane dva > inteligentar na ves glas javno udrihala po katoliški akciji s posebnim poudarkom, da je protidržavna in da se mora prepovedati! — Seveda, ako te baže izobraženstvo (poklicev obeh za enkrat ne navajam) s takim besedičenjem kvari delavstvo, namesto da ga pople-menituje, potem se ne smemo čuditi, da delavcu manjka izobrazbe in kulture duha in j srca, ter mu tega uiti ne smemo zameriti. Ni še vse izgubljeno in zamujeno. Vsi, ki so dobre volje, naj se vsaj ob letošnjih božičnih praznikih zavedo svoje krščanske dolžnosti do delavstva — pa ne samo v duševnem, marveč tudi v telesnem pogledu. Saj je delavec, posebno še bolj zanemarjeni ali celo zaničevani delavec, v očeh Stvarnika prav toliko vreden kakor bogatin ali oblastnik v dragocenem kožuhu in okovan z zlatom in liriljanti. Vsa ta družba mora v delavcu zbuditi zaupanje, ga pritegniti v bližino svojih src, potem bo tudi delavec v vsej svoji revščini ter dušni in telesni zanemarjenosti našel svojo pravo pot do njihovih src, zaupanje v družbo in kar je še važnejše, do sebe samega. Tedaj se bo tudi zavedel svojega človeškega dosto- janstva in sam iskal ter našel pot do izobrazbe, do prave srčne kulture, ki mu jo mcrej« dati samo vera, upanje in ljubezen. Teh par misli sem zapisal z željo, da slovenski delavec vrže raz sebe raztrgano oblek« duševne manjvrednosti in se zave svojega neosporavanega dostojanstva kot človek, ustvarjen po božji podobi. Mislim, da 'ja dolžnost tudi vse slovenske družbe, delati na to. F. K —n Naznanila n Prosvetno društvo v Borovnici uprizori nt praznik sv. Stefana 26. dee. igro »Rokovnjači« točno ob Ì popoldne. n V Kranju bodo za božič igrali eno najlepših sodobnih božičnih iger, -Trije kralji«, ki jo j* napisal slavni tlamski katoliški pisatelj Timmer-mans. Igralo se bo na Stetanovo ob 4 popoldne, na prejšnji večer pred praznikom sv. treh Kraljev ob 8 in na praznik sam ob 4 popoldne. Naj te igre nihče ne zamudi! V vsako hišo »Domoljuba«! kit ima svojo glavo in te dni je bila njena vztrajnost bogato obdarjena. V stari, debeli botanični knjigi iz vseučiliške knjižnice |t te dni odkrila, da sta (Iva lista zlepljena skupaj. Ko ju je skrbno odprla, je v svoje presenečenje od "rila, da sla skrivala oporoko nekega Beverleya. ki jf umrl pred 3U. leti v Ameriki. Zadnja leta svojega življenja je mož porabil za to, da si je osnoval ogromno botanično zbirko in da jt napisal debelo knjigo o svojih raziskovanjih. V prepričanju, da se bo le malo ljudi zanimalo za njegovo delo, je svojo o-poroko skril v izvod svoje knjige. Oporoka pa določa človek a, ki bi jo našel, za dediča njegove dragocene botanične zbirke in 20.000 !»nlov šterlingov v denar-1"- Ta nepričakovana dedoma je pripadla sedaj ™di dijakinji, katere starši so menili, da botanika ne more prehraniti človeka. Največje ležišče zlata. "va Atnerikanca na Alaski se izrazila, da se jima e Posrečilo najti kraj, ki ™?ne biti največje leži-zlata na svetu. Zlata ""a se razteza 1800 čev-env »»široko i» v globo-f|no 1500 čevljev. Pozneje, ko je dorastla hči Meta, jo je mati jemala večkrat s seboj na kamniški trg, da jo nauči, kako se prodaja, kupuje in hitro hodi domov. Ko je Meta z uspehom naredila preizkušnjo iz vseh teh predmetov, je ho- dila sama na trg v Kamnik, odkoder se je vračala, ker je imela mlade, hitre noge, vedno še pred poldnevom domov. Tako mati in ličil Drugače pa je bilo z očetom; kadar je odhajal z doma, mu je mati vedno zabičevala in ga opominjala: >Glej, da se ne Im>š zopet kje zamrežil! Oče je imel v vsej okolici veliko prijateljev in znancev. Ce je prišel z njimi skupaj v gostilni, jim je čas potekal hitro in oče je večkrat prihajal pozno ponoči domov. Mati so tedaj vedno godrnjali. Bilo je torej ravno narobe, ko pri dedu Martinu in babici Meti. Sicer sta se oče in mati dobro razumela, le glede načina uživanja zemeljskih dobrin si nista bila povsem edina. Mater, ki so bili zelo varčni, natančni in skrbni, je veselilo le delo in domačija, očeta poleg dela tudi vesela družba in razvedrilo v krogu prijateljev in znancev. Vsak izmed nju se je držal svojega načela in oba sta dosegla visoko starost; trditi torej smem, da sta vsak po svoje živela pravilno. Naša mati je bila zelo pobožna in globoko verna žena; v tem smislu je vzgojevala tudi svoje otroke. Zvečer, ko so se posvetile lučice na nebu, nam je razlagala, da so to okenca neizmerne palače, ki se imenuje nebesa ali sveli raj Tam stanuje Bog, stvarnik nebes in zemlje ter gleda doli na otroke In druge ljudi. Bogek vse vidi in vse ve, dobro plačuje, hudo kaznuje, zato otroci morate biti vedno dobri in ubogljivi, potem boste prišli gotovo pc> smrt. v nebesa k dobremu Bogu, ki je ustvaril ves svet in dal življenje tudi vam, otročički moji! Z odprtimi uses. in listini smo poslušali modro mamico. - Potem nas je naučila moliti Očenaš in Ccščeno Marijo, vero m druge mo- litvice. Pozneje, ko smo doraščali in znali te molitvice že ua pamet, je mati strogo gledala na to, da je vsak otrok takoj, ko se je vzdignil iz postelje, opravil svojo jutranjo molitev. Vestno je čuvala tudi nad tem, da je hodila družina vsako nedeljo in vsak praznik k službi božji in večkrat med letom k spovedi in sv. obhajilu. Preden je legla k počitku, je seveda opravila tudi večerno molitev in tako končala dnevno delo tudi z Bogom. Mati so vedno iskreno želeli, da bi bil postal vsaj eden izmed njenih sinov duhovnik. Najrajši pa bi bila imela, da bi študiral za kaplana doma in bi ji zraven pomagal tudi pri delu. Dolgo je v tem smislu poizkušala z menoj. Hodil sem v šolo v Št. Vid, na Brdo in slednjič v zasebno šolo k Pircu na Rove. Ko je mati končno uvidela, da me te šole ne privedejo v duhovski stan, me je poslala v šolo v Kamnik, a žal malo prepozno, star sem bil že 14 let, ko sem vstopil v drugi razred kamniške glavne šole. Z veliko požrtvovalnostjo in skrbjo me je potem vzdrževala tri leta v Kamniku in tri leta na gimnaziji v Ljubljani. Dobro sem se učil. Upanje je bilo, da postanem duhovnik, a začetno cincanje se je kmalu maščevalo; nabor za v letu 1850. rojene mladeniče je bil napovedan za dne 5. maja 1870 v Kamniku Potrdili so me po dokončani tretji šoli v nepopisno materino in mojo žalost; upanje, da bom pel: »Dominus vobiscunu, nama je splavalo po vodi. Jokala sva oba, a to ni nič pomagalo, zapisali so me v vojaške knjige, iz katerih se nisem mogel več izbrisati, oblekli so me v vojaško suknjo in vtaknili v kadetnico. Postal sem namesto kaplana oficir. A mati ni nehala upati, da postane vsaj eden izmed njenih sinov namestnik Kristusov, zato je dala najmlajšega sina Franceljna v šolo; toda tudi pri njem se je 10J 70130 VSW CltKJfRgfìM ,&0M0t.3) $5ÈA' postano p*> 5t-OVÈW'S«iM rSf?HDH m QQÄPQ- OiČNs n, fio j uì 11 IV. P«. š» * ;; 013SKE FODČ«3r KtfniniceFfw\jt m s PoprÄoNir:' QO^KÌi , >f»U<»« Novina Juliju:» iz No"Cga mesta, Bralkovif lo», iz Serowga loga. Udovf Alojzij iz Ods, Vidmar Anion iz Dobindol«, Udov«! Alojzij iz Zajčje« vrli« ii» El jave Alojzij iz Gornjega Suhadola. àibenik (mornarji): Prešern Franc iz Tržih TrigoiU Avgust iz Ljubljane, Tominec Ivan od Sv. Jošta, Sparovec Franc iz Grosuplja, Zupan« Matij« iz Orosuplj», Hočevar Ivan iz Zadvor, Kos Jernej iz Kranja, Iskra Vlado iz Javomika' Vet r ih Viktor iz Maribora. Podplatnik Anton iz Vel. Nedelje iu Oolob Mihael iz Ptuja. Veliki Befkerek (težka artilerija): Kaplarp, Demšar Stane iz Poljan nad Soljo Loko, PreSeren losip iz Ljubljane, Horvat Alojz iz Fužine, Jesihar Franc iz Rožice pri St. Vidu nad Ljubljano, rettovi: Lebne Jožef, Vogle pri Kranju, Brejc Franc ir Lesec, Bernard Franc iz Ljubljane, Andrejčič Franc z Jesenic, Recek Anton iz Dol. Sli vir,, Furman Beno i« Ptuja, Faleš Anton iz Slivnice pri Mariboru. Sebjamč Koloman i/ Sadiiincev in Mohorko Hinko iz Maribora- Koialia (Črna gora): narednik Cirk S , jvxi naredniki grami'A., Valentìe F., Rup J., vedovi: Vrisk Franc iz Sevnice, Lovrinc Josip iz Celja, HribršeJr Franc iz St. Petra v Savin. dolini, Coh! Ivan iz Šmarja pfi Jelšah, Ribezelj Franc iz Voj. nika pri Celju in Jug Ludvik iz Polzele v Savinjski dolini. Djakovic* (Južna Srbija, kaplar ji v podolic. šoli): Brunien Avguštin iz Salovcev, Razboršek Leopold iz Lot Hibler Jožef iz Rogaške Slatine, Jinžekovič Janez iz Rucmacev, Polanec Mihael iz Oplotnice pri Konjicah, Podgoršek Franio iz Lit-šečke va»i pri Poljanah. Pirš Franjo od Sv. Jerneja pri Ločali in Rediga Jožef iz Godencev. Motlar (zrakoplovci): kaplarji Carman Franc iz Medvod, Kunčič Janko iz Gorij, Meh Jakob ir. Celja, redovi: Sopotni? Franc iz Brezij, Pralen-grazer Albin od Sv. Petra. Cop Silvester iz Pre-valj, Biček Anion iz Rateč, Bodlaj Valentin iz Tržita, Kozjak Gabrijel iz Nomenja, Arfnik Jc-ip od Sv. Lovrenca, Kraner Ivan iz Maribor», Drobil ič Josip iz Rakek», Hafner loško iz Pšate, l ink Ivan iz Kočevja, Havlunan Anton iz Jarš, Mar-kovic Iran iz Ljubljane, Novotaik Ladko iz Ljubljane, Satter Alqjz iz Ptuja in Strmec Antor ir Zagradea. Valjev« : Utplarji Ktan Silvester, Slatmk, Kovač Miha iz Žužemberka, ožjo voljo. Ze iz teh glavnih obrisov materinega življenja je razvidno, da ji bivanje na Hudmanovem posestvu ni bilo posejano z rožicami, da je kot gospodinja veliko skrbela in trpela ter je v teku 48 gospodinjskih let doživela več težkih nego veselih dni. Ni čuda torej, da si je tudi ona v starosti 72. let zaželela pokoja in plačila za svoje dolgoletno, vztrajno in uspešno gospodinjstvo. Spomladi 1 1891. sta Jakob in Meta Andrejka odstopila in prepustila gospodarstvo sinu Antonu, ki je bil takrat že 38 let star. Kakor je pri kmetih sploh navada, sta si mati in oče izgovorila priboljžek, a ta priboljäek je bil zelo pičel. Imela sta v hiši kot ali stanovanje; zagotovljena jima je bila tudi potrebna obleka, živež, gorkota, materi 25 goldinarjev, očetu 100 goldinarjev na leto in tobaka, kolikor ga pokadL To je bila slaba pokojnina, za toliko let trdega napornega dela in za toliko prestanih skrbi in težav. Zato sein mater odslej podpiral po svojih skromnih močeh z mesečno podporo ali priboljškom od 8 do 10 goldinarjev, ki so ji prihajali redno prvega vsakega meseca. Pravili so mi, da se je veselila ves mesec na to podporo. Vsako prvo nedeljo v mesecu po popoldanski službi božji je hodila s prijateljico, ŠinkovČevo materjo iz Zagorice v krčmo k Pirou na Rovih. Tam sta »i krepčali s kapljico vina oslabele ude ter bile vedno »elo dobre volje. — Sama Sinkovöeva mati pa mi je pravila, kako me je moja mati blagrovala in kako zelo mi je bila hvaležna za ^penzijonc — par goldinarčkov, ki jih je mesečno prejemala. — Oj, ko bi ona vedela, kako sem Še danes vesel, da sein ji mogel napraviti vsaj nekaj ve-eelja in poplačati le majhen del svojega velikega dolca, V ki bi ji ga ne mogel jioplačati nikdar, čeprav bi oba živela 100 let Ko sem služboval pri cesarski gardi na Dunaju, sem prihajal vsako poletje na dvomesečni dopust v Dolenje. Moja mati se je mojega prihoda zelo veselila, pa tudi jaz sem komaj čakal dneva in ure; da vidim zopet svojo dobro mamico. V vročem poletnem času sva v prijazni hladni ulici skup zajtrkovala, skup obedovala, malo juätaatn in večerjala; preživela sva tako rekoč večji del dneva v tem senčnatem kraju. Ves čas dopusta se natna je obema prav dobro godilo in oba sva bila zelo zadovoljna. Za zajtrk je rnati imela najrajäi belo kavo s šarkljem. Opoldne si je mati želela goveje juhe z mesom in prikuho, včasih tudi pečenke in piškov; za malo južino sva dobivala vedno belo kavo, za večerjo večkrat ribe in rake. KaSe in drugih jedi, ki so bile v navadi v dneh, ko mene ni bilo v Do-lenjah, mati ni marala, češ ona hoče obedovati in večerjati po gosposko kaj boljšega. Zelo rada je imela po kosilu in večerji čašo dobrega vina, tudi tega ji ni manjkalo. Preskrbel sem ji vse, kar si je poželela, če je bilo le v moji moči. Zagreb fojtodolicirska sola): Stefan Zver iz Li[>c IPrekaioijsJ, Sserk Matija u Podloia pri Ložu, Rvctilv Stanlrn i? Krškega, Kranjc Franc iz Pod-lennika pri Ptuju, Celare Viljem iz Ljubljane, Kržišatfe Alojz iz Kroj«, Fisžgar Ivan iz Sv. Mar-jfcte (Dravsko polje), Metlikovič Friderik iz Metlike, Popelar Stefan iz Sevnice. Kastelic Stanko iz Ljubljane, Rugelj Anton iz Ljubljane, Colnik Ferdo iz Rogožne, .Martinčič Maks iz Trbovelj. Petrovčič Ivan iz Rakeka. Veble Ivan iz Brežic. Ce»enj Ludvik iz Tacna, Koramernik Anton iz Tržiča, Oolšek Franc iz Laškega, Cvek Ivan iz Frankovca. — Kaplari gojenci: Lasbacber Anton iz Sv. Juri» ob Sčavnici, Božič Marjan iz Kri/evc, Ulčar Mirko iz Jesenic, Miltulič Ivan iz Sodražice, Fornarič M»rtm iz Ljubljane, Nemanič Aitern iz Metlike, Janež Rudo« iz Oplotnice. Sfančar Kari h Mu r sire Sobote. Vodušek Viljem iz Sv. Tomaža, Ooiec Albin iz Laikega. Kota pri Igu Mehle A!ojz iz Nove gore, Pirman Anion iz Maiene, Ramovš Anton z Ježice, Sešelj Aloiz iz Ljubljane, K adirne Alojz iz Šmarja in Siškar Franc iz Kurje vasi. Berovo (Južna Srbija ob bolgarski roeji): jer-nejčič Mirko iz Ljubljane. Ahfin Anion iz Podr- ______ »cga, Mikec Avgusti- iz Gor. Kaum», Marucelj Stranka "(Južna "Srbija, ob bolgarski meji): ■ Ivan iz Srjenja, Adamič Anton iz Blata, Ocrinc Povšič Stelan iz Zadvora, Jamnik Jože iz l.anišča, Anton iz P trnove vasi, Zorobec Franc iz Grčevja, Iniihar Ludvik iz Iga — Shidenc». Zdor Franc i? 1 Simc Franc iz Teške Vode, Perne Jernej iz Drenka, ut, Ogrinc Anton ir Lužarjev in Jarc Jože iz „ujevac. Podnarednik Le»iak Leopold iz ,!>, vojaki: König Mak», Male Alojz. Petkovšek « Žiherl Anton vsi iz Planine pri Rakeku.. Sterle p z Unca in Krašovec Alojz iz Dan pri Sta- snko trgu Slip: Petrič Joško, »luže« kadrovski rok v Krai: kaplari Sepec Janez iz Dan pri Ložu, Inovec Franc iz Škofljice pri Ljubljani, Saksida K.lav Frančič Ervin in Fišer Ludvik iz Marija Kokot Jakob iz Ptuja in Marčič Jože iz ''ßXrad (kraljeva garda): Lazar Janko in Jenko »do iz Izlak pri Zagorju ob Sovi, Rupret Joško Bled», Hafner Feliks iz Škofje Loke in Vavpotič ..jjej 'iz Maribora. Slovtniki fantje, ki «ittiijo pri pešpolku kra-M «rde v Belgradu: Štrukelj Janez, Ig. Jožef fctlSč, Grahovo. Janez Kranjc, Begunje pn Cerk-J Anton Logar, Martinjak. Franc Stropne, Za-M Anton Rus, Polhov gradeč. Vide Mavec, alo Andrej Stefančič, Smrjan. Stanko Sirie, Ko-iiift. Franc Lekšan, Klance. Joit Okoren, Treb-Frirac Kržič, Rakitna Peter Kozamernik, Drav-Franc Kepic, Dvorje Jane? Ponikvar, Dobre it Janez Hren, Dubrepolje, Janez Dtinšar. linik Ladislav, 2užembtrk. Jože Dolenc, Log. jb Klopf ar, Novo mesto. KoSnik Anton, Kokrica. tmenčič Matija, Stara Oselica. Kostnik Franc, ima. Salehar Franc, Račje selo. Zadnik Ludvik, like Lašče. Jože Ravnik, Bohinj. Bistrica. Lojze bvec. Janez Pintar, Studeno. Jože Kermelj. ojzij Skraba, lika vas. Vrli slovenski fantje — vojaki od vseh strani ine so poslali tudi .Domoljubu prisrčna boia in novoletna voščila. Uredništvo se za vse no zahvaljuj» v svojem in v ii.ienu vseh fila-w in želi «lormskim fanton-vojakoin prav veli prfnike in blagoslovljeno novo leto! Občine in občinske davščin* Mislimo, da smemo odkritosrčno pitati o > *ar danes občine najbolj teži: o preob-Lii obremenitvi naših občin in o tem. kako i »redstev za razbremenitev. Občina so vsi občani, od zadnjega pastir-oprvtg» veljaka; v glavnem pa tvori ob-°nai tnali in srednji kmetovalec in delavec, »ma mali in srednji obrtnik, le v mali meri " ec. Industrija ali celo veleindustrija pri-Pri ogromni večini drugih stanov na komaj v poštev, pa še ta je zaščitena. Trdimo torej lahko, da nosi težo občin-bremen na« mali tlovek«, zlasti nai lel in obrtnik, ki morata plačevati največ mskih doklad naravnost iz svojega žepa, bi jih mogla prevaliti na druga rana. je bilo ie stokrat povedano, da naš «o pridni in varčni kmetovalec, ne iz-1z* svoje pridelke in živino niti toliko, da «čal z izkupilom državne davke in razne "«upravne doklade: občinske, ccstne, '»»stvene, banovinske. Vse vrste samo-'fVn'b doklad prepogosto presegajo državne ,ke' Koga a zadene krivda zavoljo tega? »raSaoje naj pustimo neodgovorjeno Izpregovoriti moramo tudi o drugi vrsti davščin, to je o indirektnih davkih, o posrednih davščinah, ki tvorijo posebno važen vir dohodkov za naše občine. — Sem »padajo lakoavane konsumne davščine ali trošarine, popi ej nazivane »užitninske davščine«. — Med te spadajo zlasti davščine (trošarin«) od pijač. Posebno o trošarini na vino (in ua vinski mošt) je treba, da »mo na jasnem z dveh vidikov: s »tališča producenta, t. j. vinogradnika in » stališča točilca, t. j. gostilničarja. V poštev prihaja »eveda tudi trgovec ali veletrgo-vec z vinom, vendar še le v drugi vr«ti. Že leta sem se bije boj za obdavčenje vina in proti obdavčenju, a v sredi tega nekrvavega boja stoji kot cilj in tarča — naša občina. V prvem delu pričujočega članka »mo poudarjali in hoteli ugotoviti, da je nai mali in srednji človek, posebno kmet, z direktnimi uavki in dokladami vseh vrst k tem davkom nesporno preveč obremenjen. Zato je neizogibno n nujno potrebno, da »e prenese znaten del, nikjer ne »toji, eia bi moral biti to manjši del, raznovrstnih bremen tudi na konsumenta. Z drugimi besedami na kratko: Treba je, da se obdavči koasem (4. j. ponžitje) pijač do tiste višine, ki je potrebna, da bo mogla kriti naša občina vse tiste visok« izdatke in potrebščine, ki jih mora nositi po veljavnih zakonih. Proti obdavčenju žganih opojnih pijač (žganja, špirita, likerjev, i. dr.) ni sicer opažati posebnega odpora, pač pa se poizkuša pri njih s prikrivanjem zalog in » tihotapljenjem kolikor se da odtegniti te pijače obdavčenju z občinskimi trošarinami. — V tem pogledu bodi opozorjeno na članek, ki je bil priobčen v zadnji (12.) številki »Satnoptave« 1. 1930, Toda odpor proti obdavčenju vina z občinsko trošarino je tak, da je res vreden pojasnila na tem mestu. Neštetokrat j« bilo že po-udarjauo, da je to povsem pravičen davek, ker ni obvezen, marveč je prostovoljen, in ker zadene le onega, ki je v tako ugodnem položaju, da ga plača z lahkoto, ali pa iz strasti do uživanja, čeprav ga plačuje težje, plačuje ga pa le. Kdo bije glavni boj zoper obdavčenje vina v javni blagor? — So to poglavitno gospodje ob širokih cestah, ki ne morejo pozabiti časov, ko jim je neslo točenje ako že ne 100% ni p» vsaj 50% ni dobiček za lastni mošnjiček. So pa tudi nekateri velezaložniki, trgovci in prckupci, ki nakupujejo vino v masah — dobro vino, in slabo vino po nizkih cenah vmes ter hočejo seveda zaslužiti. Zdi se nam, da imajo pri tem prav dober meščanski zaslužek ali »prolit«. .. i j V imenu vseh pa nastopajo proti obdavčenju razne gostilničarske zadruge, ki po svojih predstaviteljih pritiskajo kljuke tam in tu, v Ljubljani in v Belgradu. S kakšnim uspehom, nam sicer ni znano. Upamo pa, da s takim, ki ne bo v kvar občinam. Obdavčenje vijia in vinskega mošta mora biti dopustno do one višine, ki je potrebna, da bodo krite vse občinske potrebščine tako, da ne bo preobremenjen naš mali m srednji človek, ki mora dostikrat plačat, več direktnih davkov z dokladami vred, kakor izkopi za svoje izdelke ali zasluži kot obrtnik, n.ma pa toliko, da bi oblekel lastnega otroka. Trditev, da je z občinsko trošarino udarjen vinogradnik - producent, naravnost ni resnična. — Resnično je samo^datadanes „e more prodati vina, tega na,večkrat edinega svojega pridelka. Vzrok temu zastoju pa ni previsoko obdavčenje z občinskimi trošarin-skimi davščinami, ampak naj se išče vzrok predvsem v splošni gospodarski krizi, ki res ne dopušča, da bi se toliko popivalo, kakor se je prva leta po vojni. Ampak cene vinom pri vinogradnikih so danes — posebno spričo konkurence vin in njihovih cen iz južnih delov naše države — tako spiešno nizke tudi že pri nas, da je vsak izgovor gostilničarjev na vinogradnike naravnost nesmiseln, Nas vinogradnik je danes vesel, če mere proda' dobro kapljico po 3 do 5 Din liter; 6 Din ie že skoraj nedosegljiva cena. Nižje doli v Banatu, v Dalmaciji, v'S-.emu i. dr. so vina ''e cenejša: 1 Din 50 p do 3 Din. Pa so ta cena vina kaj pripravna za tak oz vano -rezanje«. To prav dobro vedo trgovci in založniki. Poglejmo nasprotno, po kakšni ceni se vina točijo. Po 12 do 14 Din liter ga prav težko dobiš, dobrega« že čelu ne. — Po deželi ga mora« plačevati 16 Din tudi 18 Din za liter. Zraven pa še kakšno brozgo tu in tam. Kje ostaja razlika med cenami produce«-ta-vinogradnika in med cenami točilcev pijač? Ali ni torej obdavčenje vina x občinsko trošarino povsem tem »pravično? Država je šla z obdavčenjem nazaj ter je znižala državno trošarino za 50%, t. j, od 100 na 30 Din od hektolitra, Najmanj bo imel od tega znižanja vinogradnik, ki mu tiščita cene navzdol trgovec in gostilničar s praznim izgovorom na obdavčenje z občinskimi trošarinami. Le za pravično se mora smatrati, da naj pride znižanje državne trošarine v prid občinam, na katere je prevalila država toliko bremen, da omenjamo zopet tako zelo občutna bremena za šolstvo poleg vseh drugih. Res je, da mora plačevati gostilničar direktne davke od svoje obrti. Toda on lahko prevali tudi del teh davkov na konsumente. Pri tem pa se mu ni treba bati, da mu bo toča pobila litre in kozarce, ali da mu bo poginil v kleti sod, kakor pogine kmetu živinče v hlevu. Prav gotovo ne živi noben gostilničar, kakor ne mesar ali pek, od same »izgube«. To izpričujejo vedno nove prošnje za gostilniške koncesije in za točilnice, ki rastejo kot gobe po dežju. Saj je n. pr. v Ljubljani r nekaterih ulicah malone več točilnic kot hiši — Zato naj se ne ovira obdavčenje pijač, ki na splošno manj boli, nego bole na splošno direktni davki in doklade. — Gostilničarji bodo imeli tudi takrat svoj delež, čeprav obdavčen, ako bodo točili res dobro kapljico. F. K-n. S'ran tiji MOUTB*". dm •_•! derembra 103?.____r>1. PO DOMOVINI Kal bri!.- ------ ' •'-•' «ob« » Krek" ' ......f Jjenju j»- ir . " ...... drajBat:{s; ia ;-s v;» '. i- IP» Tnr»ki krit ? «"Ar-* ar- JOT!« ««1: pri fcKfi»' — • -i-:r rraš-re m Ji"' nH do» 27.m-.' « ? ..'.»en-», . icaar-tt J-ašcvenen; feig e- EMb JbjT '•«Sto . ' - ui .iiw«■»«■" ostal dari — Ki' H*am je ak- daror*it3> tari ««i». K J^ni «rak. Zeàa.i; dve nežejj; «s«, j* r-K. ju. mSw «dr» ^ebemJia t - ? * 4 pfodàae t Aadr*j fck "-aisint —r' >r. ■ Ste* *.S i««* Vrt L L je rr Brfwn «'tì- t(-viaétja gitanti fein*. Ob i -pojete« » jt «BJ«V "•» : r hi». t«J» iena :a te-gala ir »wie drdSs« ria» Amirem. ne in cado o-a-fcae. Žari ia rivaji-< f» ; »{s»ii r- «da njeeavo £r-S;.;B|e*. polno naflrtov m ' bodoèaeai. Pa je ^rilfa i p^ßtlaK*. ki je uničila njagavo Vri »o ga . ratp 3fi;eli. Dolge «o bile "'.-rèe njegovih prijateljev n znancev, ki sc. gr. prišli kropit ia m molili ta dagor njegove dui«. Tudi ca njegovi zadnji poti ga je spremilo veliko ljudi. Mladi Andrej je bil tudi vojak Globoko prizadeti lìmlìau riaročaici lista, izrekamo iskreno sožalje! ■f- Iraaka Start. (òeéajita r Bohinju ) Za vedno nas je zapustila dne 17. dee. ì varò a. fessa asizardteea mojstra .Jakoba Searete. 2aieeten odmev itomi od sosedni!) ricado »e jf reslegai: ni več. Kaj b: öcvifca n» ganilo do selz, ko se zamisli, kako «o njeni otroäfi »v. Mi- klavža, ter ga prosili i» »I-k -'ìs:..jj prinese mamici tjcto zdravi« T-- '-, "'vi j» bSs rèsi »jena drtäa, tak» jo y pok v:d k s--i». Kafco je bila rajnka priijab*:- aa. aar» pričajo vene; ia mnono-*CTflM w«!«M m njeni zadz.j: tpoti. PoTr-aj v ««ni draga h-a: ka ; naše vjžalje ahrjrA drafini. Pnsirta« v»« PUjaHsiti d'>. ■■ ■. Ko §e '"■ i'- :s.'i;; ,, .Do- BOijabc mi 'A »LTii^vsr r— Tr#t.'n»i pa f« danes r zataji «Star.-.'.: !<«» MaSa! — Vsem dosedanjim aai<ča&om ->-I>oak>>j>jibe< pri{«ro{amo, naj natane <-« nadalje jsvc-.-., ničema najboijteir.a in W^UwiW. * —- •—-•-■—taliti iiiJ__Lu, dr-sgfli pa pr'. . », naj se juaafe nani! X« b: jam idi 38 wir. Die. ko nanireč stane >IV.«-isoljuä>< vse feto, bo o«jV>:je in gaj-iit&eja D&fožen denar! — I)o(»v>, rn VŠ^HB« — dat - " mnogim ie a»!aj v»ega priaaojbaje; kako ros Auusjo denarja niti za obleko ki čevlje, tofco d=. ne le ofroel, ampak tudi od radi n« morejo vei hodMi k sv. maši ob ptaziuki'ii. —• A prav zato naj tiati, ki »f..........i-. -•- -------- --- bolo po- ma.',-;! j vzdrfcdi -Jofeer »isfe. obenem: pa iaiiko našli pc«rka ra —t »—h. tn % ^««jjanjem teh ibäc« tttti drae'as. rli^i r «makom. dtrajMt marsikatero M tosino uro v jdrneJtih iiKs-cefh, polnih mraza, jMint^iiia •«, mijmii mviti! — Pro-avdno drušivo aa Xra4i vpiizorl \ paaede^dt, na pramik sv. fttefnaa----'..t— ob S v Društvenem doma na Trsti film: >3in b»-l'h piantar, na SHve-drov večer «b £ ».v, ; r io na Novega leta dan ob • pop. pa novo. -men - s,-,, zabavno in obenem po-n&» igro iVoda', k*Jero je pred kratkim epi-ad Jože Vooibergar. -Mmt znanec vseh IWih »tra-tarskih žtudentr/vr. ki so med vojno «udirali v fkot. zavorlu v ftt. Vida. — 7.Mo pa tudi te ^bivie <4»Jsom- vaàia» ta prireditev, zla&'.i i e. fe Kva» a f»raac.'« oVisi c; dcimaöo Trato. \%em na tiiffB«- • prid-*» r «wtr da v n-šera oaoB pričdaBttP je tod. žaiorano Sow le*«, katero nasiask Beg! a»n> tsns ;ca» m •jem.: .Zts:«!?« V., se ai^ra nplisjm.-.. Mar*, kt -n j»*' aa» V Iwdii.«« iff AaffliA-r -Ir-šS:-» aite» et» vam T>rònna ■nranrosucr» * wer .«a»? krsor. msri« idej snu «si^. w -.. .r-;. v j o« ja peSurt — Un U. wwnrV-* » :» ki «I ròsi, ^osàat' ru» * fnfjttš fe»» js»; »-"3po k c "Cašnmeaa^. iwew-isn.: firaot^ e^taroj» u£ tešaru jt ji^nuhr..«- iiatcjÄ»». ?H4a«n p« .»« zusSmt ja tawr ste To lorcen pi't-ar* » in*"-®»: «l a» ;« n*wJ5? za lepo nda-jfftr: yniawV » r ow!s ia fei fauftt «•»t- s» jt trii k Sßi'i «ptfznd nasaefe na-«sra la*Kt "-rs? .-t vaa ia posestva, M praì.eje- ."eja, pcvsMBaant«a 8s*e4srs6ea — Dae 5. de-oratte» «« f-ia sai. ùc*.« |ru --iSì 'i »tank? *e*er a» f;»t «aiM-ati patnaca Mkolaju in r TIS.-L,.? *aSEasi«ru fcs» priftS» !*pa udeležba. — Piw»eaf»£.s vrt^sa farti, d» «« na!: fantje dali pwfe »4 »itaj« «m -ke t Au^vse vvrh». Tu; {«-i naa sj» v nede'.-> i-?rali sieher-s. ü k io razp-ro-iaca ia«dena je le malokdaj pokžeiska dvorana, je bila jiri m» to ne-del.o. (rrt*>na t Sina tnèd pr»jdavd je zadostna priča. t-;« ko uborno 40 naša d'ldeta in fant;« razumeli «veje lKäUe vlog; in ka'-:o iz «uea m prepričanja so jim prihajale besede. Je f« to tudi veselo t. iažilo, da je naie ljud*!vo vneto ie vaino za božjo besedo in Kako prenasrčeno je predstav, ki pre bali il«. % Uriih parkeljnov. ki so ;im grozili Ob tej priliki se aajlepše zahvaijajeeio .-eai. ki so v ta aamea kaj darovali in jih proüimo, da društvu še naprej ostanejo zvesti — Preteklo nedeljo je bila kpa epom i aak :< proslava 15 fc..- - -mrti velikega dr. Jaa. K v. Kreka, našega bližnjega ro-jaka. Doma je bii v SeKki doiini, v šolo je hodil i fckofji Lok;, za svoj narod pa je štor. I neizmerno dobrega. — Prihodnjo nedeljo zvečer prucio v naia društvo gostovat ig-TÜzi iz Ljubljane z zelo lepo igro >X a raz po t j Ht. Ze sedaj opozarjamo ia to 3>üo igro in • . :m vse. da f>r..lHe g'idat. Na vrsti it .'.adaijč ii- polno lepih druitveaih prire. ■ijtev. ki pa to dostojne in hočejo naro! vz^a- ßti in napraviti tulj plemenit. Zato pa v,i, Vaia je do poštene zabave in izebr;-.^e. okkaJ« z vsem aieam našega Prosvetnega dr-.iivn!. bodi!« un] navduSeai in navdušite tudi dr:.p -i — V», ki še ne pozna,« . Domoljuba i vzbiaio. ga sa.!aj cb No-.eoi l< tu taroče. Za par kov - t?, ie bo >I)o-meijiib-4 poučeval skoti vse leto o gm-;«>-. ;s'mi, o gOe-f<*larštvu. o živin:, polju io fcsil .n Se o les m onem. >'-*rtaa »«-a. en teden ga je pokiical Večni po plačilo za njegovo n.ar ' vzori;---; in vztrajncHt v cerkveni »iuibi — Z«,- -.- ialujoco vdovo in sina. ki je uradnik drž 'ernie » "o: n*-niei. Bil je vobče priljubljen p--—J. in t« bomo težko pogrešal;. Žalujočim naša iskreno soiili«, pokojnemu naj sveti večna !uč! Posebne »nit latria*. (Sv. Jurij pod Kumem.j Une 2C. novembra zvečer je >.iJ N!< t.'' posestniku v Sv. Jurja. iz veripe «kraden -dnj» velik pes mešane volčje p- -me. Pes je r ...;;. ima dolg rep in poveäeü» ui>sa. "iamen Is!.;« ni tian. Solid se. da je "pes kam prod;,:;, «i; pa namersvj dotifni tipov izvršiti še kakšno drugo t.-Svino. pri kateri bi ura bil pes- ki je bil ! ber čuva » naf*4je. Smrt ptsžrin. (Javorje na »manjali *.,.,mvi smrti. 3ta.msik.at ao kjk-u v slovo Janeeu i roh» iz Javorjev. Ia jo bilo* v aprila, Spomnil se b« morda nanj k teri župnik ai; cerkveni ključar, ki je Imd i njrt.i epravia. S svojfm očetom K pravil več cer.rveaih ur. on sa«s pa je bil veišrst klican ss pot -avjla. četudi te-.esno pohabljen, » je vendar s kovaškim delom pošteno preživel. Naj počiva v min.' — Pred praznikom Brezi; ..» pa so zopet i .zvonili mrtvaško pesem. Poslovil se je od sveta ES let stari mladenü Kos Alojzij is Doltnhč. Po Velikem šmarnu je zbolel, iskal pomoči v bolnišnici, pa zastonj. Priden je bil, dela-ven. varčen, in kazal je, da bo dobro gospodar'1-Pa Bog je sklenil drnpuče. Eno uro preti smrtjo je še pri polni zavesti prejel sv. obhajilo in pape!"' blagosìov Da bi k' vsi tako srečno umrli. Lofw' Počivaj v miru! S», večer. (Ig.) Že več le! sem so mnogi želeli, da bi na sveli večer prosvetno društvo preskrbelo za primerno '" lepo zabavo v dvorani. Letošnji sveti večer hote društvo tej splošni želji ustreči. V soboto zvečer bo dvorana zakurjena in odprta od osms ure naprej. Ob devetih začne društvo s programom za sveti večer. Najprej bo izredno lepa veseloigra s petje"1; Srce in denar; nato bodo društveni fantje zapel' več narodnih prsmi; potem nastopijo m pel fantje « zborno deklainucijo s |>esmijo: >Po*sod Bog;"- tlhj" izmed fantov bo nato govoril: »Spomin na prvi «ven večere, na ka; bo proti koncu ukrug 11 na t*"" po-večer piiior: »Otroci •« tiri jnsliiah pogovarjajo In jejof. — Natncslo da bi se ljudje na Sveti vecer potikali okrog, je prav, da se vsi, kt 1o noč fetta jo «a polnočnico, zberejo v gorki dvorani, kjer bodo za prav mat denar gledali in poslušali marsikaj lepega. Vstopnina je za sv. večer znižana. Društvo torej vabi, in nikomur ne bo žal, ki bo prišel. Nai Bolit. (Toniišelj pod Krimom.) Ker je toliko povpraševanja, ali bo zopet letos božičnica ali ne, javljamo vsem, ki se /.animate, da bo, in sicer Je vse lepša kot lansko leto. Člani našega prosvetnega druživa se že dalj časa z veliko vnemo pripravljajo za to privolitev. Splošna sodim je, da so bilo ilo sedaj od vseh prireditev, kar jih je bilo v Tomiilju, najboljše one, ki jih je imelo prosvetno društvo. Ta sodba je tudi jamstvo, da si boste lahko privoščili za Božič lep užitek in da bo letošnja božičnica Bjxt m-kaj ptsebnegi. Kdaj se prireditev začne, bo javtjeiio na letakih. 0 p^arii na Zg. Beli. (Preddvor nad Kranjem.) O pciaru na Zg, Bt'.i je bila IludiCta da je to delo hudobnega čiovika. Do toga «akùjuìka je prišla tudi lernt J.'la cMm-.na preiskava.' Kaj ima aela-J poŽtg.i4re <■■ I te^a dn>nja? Kitaj in s čiun bo mege JpovrnUi vsa veliko nesrečo in gorje, ki ga je v naijhtxjScuo zkivCtoai fesu izvršil? EemfJtd L'ì>kì9li je «aeokrat ie prikrit. A vsevidni, pravični liog ga bo pot:.pa! ob svojem ča=.a. Prej aii sloj bo {-.rejci dela vredno plačilo. — Božič so nron je približal, a nthče nima stenje za zrno. Še ajda je večinoma v kozolcih. Vsak dan stoji gc ;'.a me rta, v iirlblh pa e-ance sije. Prosvetne vesti (Preddvor nad Kranjem) Gasilno društvo je priredilo v korist reševalnega avtomobila, ki ga namerava nrbavit.i, v dvorani "Ijndskegt doma igro, ki je i.'obro uspela. — Kakor čujemo, je novo ustanovljeno dr.-matiuio in pevsko društvo vzeio od cerkve v najem gledališko dvorano v Ljudskem domu ter priredi na Silvestrov večer predstavo z jako lepim sporedom. Ker je pričakovati velike udele/be, izvedba sporeda pa bo trajala štiri ure, priporočamo, da si vsak že v predprodaji preskrbi vstopnico za sedež. Mlademu društvu p» želimo čim večji razmah in obilo uspeha. Sveti misijon. (Gorice.) Kakor smo se zahvalili osebno, tako se hočemo zahvaliti v javnosti preč. gg. misijonarjem za ve« trm«, posebno za krasne govore tekom sv. mišična, ki so segali tali najiršim v dno duie in nas globoko navdušili za Onega, ki netn ravna dneve naäfgj življenja. Prav tako se zahvaljujemo njihovim pr. dstojnikom, ki so nam poslali trko sposobne govornike. Enake zahvalo domačemu č. g. župniku ta vso požrtvovalnost. Tisočera zahvala vsem in vsrfconvu posebej. Bog plačaj 1 ■— Goričkl fajrtje i» možje. NOVICE (Videm ob Savi) 2e zopet se bom oglasil v «Domoljubu«, saj se iz našega kraja itak malo čuje. Tudi pri nas je padlo pred kratkim nekaj »nega, a se je v par dneh raztopil. Blata imamo zdaj kar dovolj. I a tudi kriza je zelo občutna, Denarja ni, drago je pa vse. Beračev je toliko, Ua nas je že strah. -Mohorjeve knjige so že prišle. Zelo lepe so m obsežne; zato se p:-, le poslužite tako lepe prilike • tudi prihodnje leto. - Tudi v knjižnici prosv. društva se dobijo na posodo za malenkosten denar lepe knjige. Lepa knjiga je zaklad! - Miklavž ss je oglasfl v dvorani in obdaril precej otrok m odraslih. - Tudi smrt se oglaša posebno med starimi in otroki. Dne 13- dcc. je umrla ga. a-ramšek, znana po vsej okolici. Naj počiva v nnroi Smrtna kosa. (Suhor.) Pred par tedni je umrl 42 letni Martin Muc is Bavnac. V enem tednu je bil zdrav in mMV. Pljučnica je utrgala nit njegovega življenja, »n i* v Ameriki in v Argentini ter si je postavit lep dom, a v najlepši moški dobi je moral gustiti svojo lepo domačijo, mlado ženo in otroke. Naj poc.va v mirut - Dne 13. t. m. pa je dospela žalostna bizo-javka iz \nvega mesta, da je v bolnišnici umrla Ma ja Grkšič Fz Gor. Suhorja. Stara je b'la 881 lu tn M|a»ča soprofa ter O nedoraslih otrok, una le skrbna mati in dobra gospodinja. Blag ji spomin. Družini pa naše »ožaijel — Kriza se Vedno bolj čuti. Davka ljudje no morejo jilačatl, zato so ru-bezm na dnevnem redu. Kdaj bo konec te krize? Nova zastava (Jurklošler) Mar. družba si je za petletnico svojega cb-siank* omislila krasno novo zastavo, ki jo je umetno izvršila gospodična Stingi Marija, stanujoča na hribu sv. Jožefa v Celju. Stane samo 3080 dinarjev. Križ pa je oskrbela »Naša Sloga« v Ljubljani za nizko ceno 300 dinarjev. Križ s podobo Kristusovo je 45 cm visok in ves v ognju pozlačen. Zastava je iz belega dvojnostranskega damasta z vezenimi cvetlicami na oglih in z dvema oljnatima slikama. Drog za zastavo je izdelal domači mizar Horjak Ivan. Zastava dela čast vsem umetnikom. Slovo. (Škoeijan pri Turjaku.) Dne 15. decembra sta bili razrešeni svoje službe v Skociijajiu gdčsia öofcfca «pnwätoDica Frančiška Sirivk in gdč. učiteljica Vera Jarčeva. Odšli sta na novo službeno mesto v štrekljevec. Obema gospodičnama, zlasti pa šol. upravtteljici, dolguje škoeijan veliko hvaležnost za njihovo lepo ln požrtvovalno deto. šolska oblast je izrekla gdč. Sirnikovi priznanje in zahvalo za zelo vestno, marljivo in pa uspešno delovanje ter za odlične uspehe zlasti še za požrtvovalno delo pri gradnji šolskega poslopja v Skocijànu. — Hvaležni občani so njima napravili za slovo podoknieo. Ob bakljadi je zaigrala domača eodba, fantovski zbor je zapel več pesmi in nato so izročili kot znak priznanja in hvaležnosti svoje darove, g:lč. Sirnikovi dragocen kip Srca Jez. Otroci pa so:jih obžarjali z balončki in jim stiskali solznih oči roko v slovo. Opozoril«. (Iz uovvimtòke okolice.) Po okolici Novega mesta hodil agent neke za-varc-vaine dmSbe, kii se kaj rad izdaja sa zaetopol- j k« ? Vzajemne zav.rovalnicec. Ker naši zavarovanci včasih le nasedejo in se potem .prepozno kesajo, jih opozai,(aim, naj bodo prevklocj&i iin naj ne kaiejo zsrvairovalmili potic ntstnamion agentom, temveč le znan on zae'.; inikoim dcmu.če »Vaaijemme zavarovalnice*. — Jos. Mimda, glavni zastopnik »Vzajemne zavarovalnice«. Cene živine in mesa. (Litijska okolica.) Zadnji litrtki Mikavžev se;m je pokazal, da so cene živine niso prav nič dvignile, skoraj bi rekli, da so padle, saj so se plačevaii voli .po 2,50 Din. ' bi vendar se je mceo podražilio za 2 Din, tako da jo danes 10 Din kg. Drugod aii pa iflkjer ni lako , drago, tako da se veikrat sliši, da je v Mtigdcl oko- j lioi naiiiražje mesa. Ce bi obiaot tudi v tecn oóm pciiazaia tefläko poalimamja, kwt za maj-slkatere druge zadeve, bi te draglroje ne bilo. Bil je slučaj, da so mesarji pcocjtli za živinče 800 Din, kmet ga je zaklal san, prodajal je meso po 6 Din kg, dobil za meso 1800 Din in Se doma m« je -precej ostalo. Zato fceljejo doma vsepovsod, ktr se J'mi trikrat splača. Goti?Dd.iwja N. jo feipüla meso za z-rezek, ga doma etelvta'a -in izračunala, d-a je pričel fcikgratei na 22 Din I TiJki sJuitVjji kričijo do neba. Kdaj to konec tega odenrrjva? Par novic (Polica pri Višnji gori) Pred par tedni smo imeli predavanje o sadjarstvu Predaval je banovinski svetnik, g. Karel Skul). Dve krasni drevesnici, ena na Polici m ena na Bleč vrhu, pričajo kako navdušeni smo za sadjarstvo. Ravno sadjarstvo je v tej krizi najbolj do-bičkanesno. Letina je bila prav s.aba; posebno krme za živino bo hudo primanjkovalo - Nasi fanti- se tudi zanimajo za smučanje. Zgodaj v jeseni so si že nabavili smuči. Sedaj pa z veseljem iiričakujejo prvega snega. Nekoliko ga je ze padlo, Da ta te izginil- - Mladeniška Marijina družba priredi za sveti večer cb 10 in ponovi na štefanj-dan ob 3 popoldne žaloigro v 3 dejanjih, iz Sloven- SSV'feÄ'lctÄÄi: 0tlb0r- Smrtna kosa. (St. Rtipcr' na Dol.) žalostno ie. 14. t. in. naznanjal zvon, da je t^imdtTe Bog Uko nenadoma zahicvf.) nenado- mestljivo žrtev od tako vzer. krščanske Zagraške hiie. Da, Fanika, nenadoma zapustila svojce, da prejmeš piacilo od Najvišjega, ki si mu tako zvesto služila. To tvoje res kričansko življenje naj tolaži svojce, da si se zaslužila lep sprejem v deželo miru in ljubcrni. Kako je bila priljubljena, priča prelep sprsved in z nad '30 ver od sosester Mar. družbe in ostalih prijateljic okrašen prezgodnji grob Fanika, počivaj v miru in naj ti bo lahka gruda! Preostaiim naše najgloblje sožalje. Badie PROGRAM BAD10 LJUBLJANE oil 28. do SS, decembra 1932. Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 22.00 Cr.s in poročila. — Četrtek, 22. dee. Opoldne Radio kvartet. 18.30 Italijanščina. 19.00 Transplantacija organov. 19.30 Pogovor 8 poslušalci. 20.00 Pevski koncert ge. Thierry-Kavčnik. 20.80 Violinski koncert ge. Fanike Brandl. 21.30 Prenos iz kavarne Zvezda. — Petek, 23. dee.: 11.15 Šolska ura: Tomažev sv. večer. 18.30 Julijske Alpe. 19.00 Francoščina. 19.80 Zdravstveno vprašanje za družino ln dom. 20.CO Prenos z Dunaja. 21.00 Salonski kvintet. — Sobota, 24. dee.: 17.00 Otroški božični večer. 17.80 Salonski kvintet. 18,15 Božično zvonenje. 18.80 Božični nagovor. 19.00 Plošče. 19.30 Recitacija. 20.00 Operni kvartet poje božične pesmi. 20.45 Citraški tercet-»Vesna<. 22.00 Komorni zbor, 22.45 Plošče. 23.30 Zvonenje k polnočnici. 24.00 Prenos polnočnice iz šentpeterske cerkve. — Nedelja, 25. dee.: 9.80 Božični ob'caji v Slovenski krajini. SO.OO Prenos cerkvene glasbe Iz stolnice. 11.00 fi a d lo kvartet. 12.00 Cas, poročila, plošče. 15.00 PrenoB iz razstave žlahtnih kanarčkov-vrvivcev. 15.80 Salonski kvintet. 16.80 Božič, blagovest in karitas. 17.00 Oktet »Ljubljanskega Zvona«. 19.30 Prenos opere »Poljub« iz Prage. 22.80 Cas, poročila, plošče. — Ponedeljek, 20 dee : 7,SO Travništvo. 8.00 Nasveti za kmetovalce. 18.15 Gimnastika. 8.40 Karitas in narodna vzgoja. 9.00 Versko predavanje. 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz tranč. cerkve. 10.00 O svetlobnih in zvočnih pojavih v atmosferi. 10.80 Noemi, božični recitativi 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Cas, poročila ln plošče. 12.00 Kvartet Pilih. 16.15 Slovensko glasbo izvaja Salonski kvintet. 17.00 Stefanovanje pri Stari pošti, prenos iz Kranja. 20.00 Slovanski plesi, pro-nos iz Prage. 21.00 Salonski kvintet. 22.00 Ca», po-ročila in plošče. -- Torek, 27. dee.: Opoldne Radio kvartet. 18 30 Socialna vzgoja. 19.00 Poglavje iz ka-ritativne zgodovine. 19.30 Jadransko morje tekom let 20.00 Čajkovski: VII. simfonija na ploščah. 20.45 Operetna ura, sodelujejo: gdč. Majdi«, g. Jelačm tn Orkester Triglav. 22.15 Prenos iz kavarne Zvezda. — Sreda, 28. dee.: 17.30 Božična ura za mladina 18.30 Salonski kvintet. 19.90 Karitativna organizacija drugod. 20.00 Glaebeno predavanje 20.30 Božične skrivnosti poje g. Joža Likov«. 21.00 Samospevi ge. Fanči Hribarjeve. 21.30 Salonski kvintet Dobre knjige k Kristusov mladec. Življenj® Piera Gioita Frassatija (8. april 1901 - 4. julij 1825) Napisal don A Cojazzi. Prevedel Janez .Logar, i «lah akademiki kongranisti. Založil Glasnik presv. Srca Jezusovega. Ljubljana 1932. Življenjepis, ali bolje drama fanta. Cisto te naših dni In vendar v kljub ^sej sodobni rtiski to žalosti in iborbi toliko veeeija in plemeoatoeti; fa dobrote, da citateli ekoraj misli, da knjiga ne slika več življenje človeka, ampak da bere povest. Mlatil in močni Pitt Giorgio Pres*".« dokazuje, kako more krščanstvo razsvetlili in srečno napraviti zivljonjis človekovo, ki je imel pogum hoditi za Kristusom «J Kristusa n;sU med ljudi. Ta Kristusov duh mu Je ureial ludi razmerje do deklet. Zanj dekleta niso bila krntkcčasna igrača ali Ahilova peta moške «la-bos«, ampak vsega spoštovanja in obzira vredne sestre in dobrotnice v Kristusu. Pier Giorgio je rešil problem razmerja lauta in dekleta tako, da ga morejo imeti za vzor vsi fànjte, ki ljubijo m obenem pošteni ostati "tečejo. - Zato bodo knjigo najrajši in i resnična koristjo prebirali ravno fantje. Predvsem fantom j« tudi namenjena. V raznih jezitatl ie tskom par let te knjige izšlo ze rad 100.000 Izvodov. Cena v celo rdeče ali zeleno platno vezani knjigi ie 30 Din, v trdo broširani 25 Din. Zelo poceni, če se jemlje v račun 280 strani in 15 slik z bakrot'skom, tisk in slike na najfinejšem papirju. Dobi se pri založniku (Glasnik presv. Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskega 9) in V knjigarnah. Božični dar Dan pred božičem je bilo. Nenavadno huda zima je držala naravo v objemu. Plan ne so bile pokrite z debe.o odejo snega in nekako anrko »o zrle na prijazno mesio. Silna burja je pela svojo divjo pesem in se poigravala s snežinkami, ki so pad »le po dolini. Črni oblaki clima so se vallili nad strehami, bogati meščani pa so se greli pri gorko zakurjenih pečeh in prazniti kozarce božje kapljice... Va mehkem naslanjaču pri .'.nu sta sedela mlada in bogata zakonca — Mira i» Vinko. Z velikim užitkom sta opazovala Kmske prizore v naravi, Vinko je mcir.l snežene velikane in si obujal prijetne spomine, ki jih je doživljal na čudovite lepih vrhovih v pole'ju. Pr.sluškoval je tudi pesmi kraške vihre in bil zadovoljen, da ga ne tarejo skrbi in da ima tako krasno ženo. Tudi Mira je zrla akozi okni, toda ne tako dafcč. Pogled ji je obstal na .-xjsednjem dvorišču Tam je stala siromašna, na pol podrla hišica. Iz nizkega dimnika, ki je žalostno štrlel proti nebu, se ui valil dim. Ped skrivljeno streho je bilo majhno okence, zatnašeno s cunjami. Na prag jc bil zanesel veter dosti snega. Siromašna hišica, ki je stala med palačami bogatašev, je bila podobna beračici, ki je nevede zašla \ krog bogato oblečenih in srečnih gospa. Zdelo se je, kot bi hišica-beračica .4t!c-pala roke in govorila: »Usmilite se me! Dajte mi malo drv, da se pogrejem, dajte mi ss. ; ma. lenkest od vašega nakita, da ga spremenim v kruh, v obleko, pa bom vesela svetega večera in božičnih praznikov. Tudi pri memi se ho polem gladila božična pesem, polna skrivnostne melodije. Ni nri treba mnogo, pa bom srečna. Usmilite se me!« Bog.de luše so molčeie, srečni ljudje pa niso slišali. Prasketanje ognja v pečeh jim osi dopuščalo, da bi čuti žalostno pesem, katero je prepevala burja v podrti hiši. Zdi se, da je Mira čula to pesem, ker se ji je zresnilo iioe, od žalosti pa so se ji zablestele solze v očeh... »Uboga žena, kaj sedaj dela? AH vidiš, Viniko, zapuščeno hišico?« nagovori Mira vsa zamišljena moža. Mož nemirno obrne pogled od veličastnih planin na žalostno podrtijo ... »Nesrečnica, ubogi otroci!« vzklikne mož. »Tu umirajo od mraza in gladu. Če bi bil ostal mož pri življenju, bi bil vse prehrani! s skromnimi dohodki. Lahko si predstavljam, Mira, kako sedaj životarijo.« »Moj Bog, zakaj dopustiš tako veliko bedo?« vzklikne Mira sočutno in žalostno. »Poglej, Vinko, pri nas so ljudje, ki govore, da v našem mestu ni velikega siromaštva.« »Toda to pravijo najbrž samo zaradi tega, da se jih rznebijo, če tnkajo na njihova srca,« dostavi Vinko. V tem trenutku je zabučala zunaj burja, da so se stresle šipe v oknih. Žalost je politila Mirino srce, ko je gledala na hišico. Buria je z besno silo odmašila 5' krpe, s katerimi je bilo zamašeno okence, in j vdrla v temno izbo. V izbi je povzročila veliko j žalost. Otroci so jokaje zbežali iz sobe, obleče-| ni v cunje in iskalu zavetišča. Našli so ga v stari kovačnici. V izbi je ostala le mati in skušala popraviti okno. Njeno uvelo lice sta opazila mlada zaikonca le za hip, ker je jelo močno snežiti. Obrnila sta se od okna in ogledovala bogato okrašeno sobo. Ti pogledi so kalili njuno : srečo ... Toda le za trenutek! Človek bi mislil, da je nastala med njima in zapuščeno hišico debela stena ... »Čuj me, Vtinko, skoray sem pozabila! Kako si ukrenil z novo obleko?« vpraša Mira v^sa zamišljena moža. »S katero obleko?« »Mar si res pozabil?« »Ah, čiito sem pozabil na to.« »Lepo, lepo, pozabil si! Ti si pa res po-zabljiv!« mu odvrne Mira napol jezno in si popravlja obieko. Viniko je vstal iti zamišljen hodil po sobi. »Ali ne slišiš?« ga nagovori Mira. »Pojdi v modno trgovino M., tam sem opazila ono krasno obleko; nepopisno je lepa!« »Toda, dr:'ga je, dragica!« »Draga? Tri tisoč dinarjev. Ali je to mnogo? Ali me hočeš zo;:et dražili? Dobro veš, da smo povabljeni na Silvestrov večer na ples in meni je ta obleka tako '«b-vi knt zrak za življenje!« »Krasno, krasno!« »Ni dovolj, Vinko, če pra-\ .0 santo -«rasno', ti se moraš požuriti, da ne bi kaka druga lepotica kupila to dragocenost. Malo pomisli, Vinko, lo bi bilo zame zelo žalostno « j Da, lahko si mislim .. .» .»Bolj žalostno, kakor pri vr, ki sva pa pravkar gledala,« je hotel Vinko ironično odvrniti, toda rajši je molčal. Vinko. »Poslušaj, draga moja...,« spregovori Vinko. Miri se je zdelo, kot bi ji hotel povedati nekaj takega, kar bi ji ne bilo všeč, zato mu je pretrgala besedo in nekako jezno rekla: : Nič. draga moja, stvar je rešena.« »Ti dobro veš, da ti nisem še nikoli prošnje odbil, ali —---« ■Bre® ,ali', Vinico!- vziklikne Mira in ga udari rahlo po obrazu. »Ti bi me moral sam s kako dragocenostjo iznenaditii... V tej stvari si zelo sproten. Toda če ne z obleko, pa s čim drug.'m. Zanašam se na tvoj izvrstni okus.« Mira je iskreno želela, da bi imela za božič kako izredno darilo, brez lega se ju je zdelo. da ne bo pravih praznikov, kakor si jih je želela. »Dobro, strinjam se.« vzklikne Vinko. »Hoče te iznemd ti z darom, ki bo gotovo všeč tvoji blagi duši.t »Daj mi roko.-r reče Mira možu in mu krepko stisne desnico. Kmalu se je zmračilo. Mira je bila že kar nestrpna radi iznenndonja, ki ji ga je mož obljubil. Premišljevala je, da bi uganila skrivnost, katere se je veselila njena duša. Prepriča. ia je bila. da ji bo mož gotovo uslišal prošnjo. Najrajši bi Imela krasno obleko, katero je v izložbi večkrat opazovala. Bog ve, kaj ji bo mož prinesel?... Vinka dolgo ni bilo domov. Zakasnil se je. Sladka čuvstva .90 napolnjevala Minino srce... Temn» noč je padala na mesto in poljane ... Moža ni bik» domov. Burja je pela svojo pesem, okna so sö troala. To divje hrunvenj» je spomnilo Miro na ubogo ženico in njen« otroke. Sveti več«i s »vojo nedoumljivo lepoto je polnil Mirino dušo. Zopte se je spomnila uvelo ia zapuščen" matere na dvorišču. Ti reveži bodo v mrzli izbi pričakovali božičnih prazni, kov. Težke mi.4i so ji napolnjevale glavo, srce pa je bilo polne tuge in boti. Ni si mogla m, ložiti, zakaj je t.dto razburjena. Želela je, da bi se otresla teh misli, pa ni mogla. Zdelo se ji je kot bi bila -ama kriva te revščine in be-de. Vedela je, ds je na svetu mnogo žalosti in pomanjkanja in želela je, da bi gia omtUila, Toda ni zadosti, da ima človek samo želo, treba jo dejansko pomagati. In za to je treba imeti hrabrosti in hnnštva. In vsega tega pri M',ri ni bilo. Ko je I- ko razmišljala, je zašli, šala bližajočo se korake. Veselila se je, da se bo mogla orresti mučnih misli. »Gotovo nese Vinko krasno obleko « si je mislila in srce ji je telo močneje utripati od veselja in radovednosti. Vrata so »e od orla. Namesto moža stooi v sobo siromašna vdova in njeni otroci. Mira jih ni mc?la spoznati, ker so bili v novih oblekah in zelo veseli. -Otroci. pi--Vii4*'te gospe j roko!« veli starka otrokom in hiti prva poljubljati roko. »Kaj naj io uwnen!?- se čudi Mira. »Naj vam Inibì Bog vse povri.e in vas raz-veseli, kakor sle nas vi razveselili danes, - nagovori s'nrka gos'vi. i>o veleni licu pa s-o ?e vs:pa!e solze. »Hvala vani, kir ste se ,1« »porotti za božič s tako velikim daron. Kaj vas Bog blacoslovi, ker ste n»s oblekli in n-m p -lsli ve. drv in jedil, da bomo z ves»!jem rr'č°'">vflli Wlfn. SedM tudi mi verujemo, da se bo rsod-4 nrooj — Bog...« »Otroc , p-djt'bi'e gosoei roko! : M:ra se je divila od presenečenja. Trii njej so se porosile oči. Ni si m<:?!a razložiti," kaj naj pomenijo in komu naj veljajo slarfrne be-e-ie Zakaj jo blagoslavlja in se ji zahvaljuje? »Gotovo ste zašli.' reče M:ra starki. V tem hipu se od pro vrala. Z •^uneškoiii ra obraizu slopi v sobo — Vinko. Srce se 11111 e to pij lo od veselja, ko je zagledsl ganljivi prizor. Mira se je sedaj spomnila. »Torej tako iznenadenje, ta>k dar si mi bil obljul/il, drwjl Vinko!. .« S solznimi očmi se inu je vrgla v naročje in ga iz vsega srca in vse duše poljubila. To je bil najčistejši iu najsvetejši poljub, katerega je sploh kdaj dobil mož kot nagrado od svoje žene Pošljite naročnino! Božič Kodranove Špele Spela m sama . --oro vedela, koliko je stali, a mislila ai je, da jih ima že precej čez edemdeset in to se ji je zdelo zelo veliko, je vse življenje samo garala. Nikoli pa ni ornala kake dobrote. Ženica je pa bila ?u-ovito potrpežljiva .a vdana v bož^o voljo. Mar-fcdo jo je občudovali. Nekdaj, v mladosti, je bila omožena. Pa je 1 njen ntož pijanec, vse je pognal po grlu. > preden je pa «apel boten, je utonil njen »ž v vaški mlaki, kt je žel lìiikxat pijan du-»v. Pustili je Spelo samo a snajtarisu, nei'»j idnov starim olroèièSHnu Žena je odslej živela santo sa svojega Uba. Skrbela je »mi to m Ipä HofiU I doiat po hišah i« jemala s seboj dete. Ljudje: d bili dobri, srni liila »e jim je te dajati so hidii mleka za dete, d« ni stradai«' Ko je BlaZek doraste! v krepte*gs Bfaža, mati kntahi spronai«, da gw viete v tujino ledno bolj zamišljen je postajal. Imel je ne-»j očetovega na sebi, zato jo je te« skrbel :, tj bo i njim. Mali se je z« svojega otroke bala, a rekla «i ai nikoli, naj ontano doma. S strahom je ifala usodne ura, ko bo stopil k nji in ji •wdal. da nuora pogledati po sveta, ia res je odö^l. Spela jo jokata, ko so je poniovH in ji NjoWl, dn se vrne. Ni se mogia riepa poto-«ti. Blaž ae je pridruži gniÄ delawsew io od-il drvarit. Materi je vcčferat pi«.-d, enkrat ji » fe w>sW nekaj denarja, a potem je utihnil Špel« je poizvedovala o njem, a ni mogle •few zvedeti. Bil je že tretji boži«, too je bile sauna do-Ta večer je bU zsojo najbolj Mosten, kajti «Poldne je dobita pismo. Sin ji je piani iz je-' ' nekim detevcemt se je sprt ìt stepia sta Blažu je prekipela gorenjska kri, na vse »Pozabil ia potisnil je BBeprotniku nož v prsi. je sicer oadrcr/ef, a Blaž je moral v "Por. In zdaj je pisal materi žalostoo pismo. Draga mati! Odpustite mil Iforam Vam sporočili ža-novico, da sedim v je« in bom sedel ^ ua božični veder in to mii je najhuje. Zal * £ Ki vse. kar se storil, toda ad»j je pre-Kazen mora biti in zaslužil som jo> I»'6* '"a n»kega tovariSa z nožem isakte l.'Zdaj je e*iwv, hvala Bogu! Za mrežami mrrl eječe bom čepel in mislil '«•• Tam zunaj bo pa vse tabo lepo! Zvezde tomh tak« aizko kakor W »e fc polno*-^ 7 n«So domfe» eerttev. Potjc bo oHvelo, kmetje bodo prihajali z bakljami, a zvonovi bodo brneli čez hrib in plan! Naša cerkvica bo vsa praznična in lepo. Tam v kotni bodo Male jaselce in božji Otrok bo blagoslavljal svet. Me ne bo pa zeblo globoko v srce, mraz mi bo in mislil lx>m na Vas in molil mi Vas. Mati, odpustite mi! Kmalu bom prost, potem odidem daleč. Va mbom že vse sporočil. Enkrat se pa vrnem kot premožen mož in tedaj bova srečna. Pozdravljam Vas prav lepo in prisrčno Vaš Blaž. Špela je pismo spravila. Vsak božič ga je' čitala. Na sveti večer je naredila jaselce, prižgala luč in se zagledala v papir. Vsako leto je upala, da se sin vrne. Ni ga bilo. Deset let je upala in potem dvajset let. Po dvajsetih letih ji je pa lučka upanja ugasnila. Bite je prepričana, da s sin ne vrne nikoli več. Vaako leto ua sveti večer je pa še vedno čitaia njegovo pismo. Kimala je poleg jasetc, mislila na svojega otroka in se jckala; ko se j® jokala, ji jo bilo lažje. Pomirjena je bila in čutila je, da j« v dušo lega »veti božični mir; počimi se je napotila v cerkev k polnočoici. Ko je prišel Blaž iz zapora, je iskal nekaj časa službo, pa jie ni našel. Potem se mu je posrečilo, da je prišel na neki pomik, kjer je delal med kurjači. Pripeljal se je v Ameriko. Ko je stopil na suho in pogledal okoli sebe, s« je kar pre-tražil. To milijonsko metlo aaj ga sprejme in wa da kosec kruha? Steptalo ga bo kakor smet» Nekaj časa je s8s4 ìb zbiral svoje m'»H. Pfefem je spet prevtedala njegova volja. B»i j« čvrst in ml ad io zdrav. Vklesal si je v možgane misel: > Mora m in hočemi zutagati z božjo pomočjo! če vse popoka, delo moram dobiti!« Dva dot je teeval okoli in stradal Potem je našel nekega svojega rojaka, ki mu je pomagal Iz prve stiske iu ga spravil v nek rudnik. Blaž se je ntuèiS iti garal kakor živina. Vztrajal je. Misel na mater se mu je vedno in vedno vračala. Hotel ji je pisati im ji poslati nekaj denarja. Prav tedaj je pa prišel v njegov rudnik delavec Tomaž Zagozda; bil je brat tistega delavca, ki ga je Blaž oklal z nožem. Ta človek je- bil zelo maščevalen. Prvo, kar je govoril z Blažem, je bita novica o materini smrti, fci jo je njegov rojak iavil h Me. Blaž ga je poslušal. Solze so m»v gradeč: Bolje, ds ne objavimo. Bi imenovanemu pohvala od naie strani utegnila škodovati. Venete boiične preemka In tračno nooo leto iati pitam itónnm Kmetijska zadruga, Radoul/lca Vrstit boiične praznike in srečno novo teto ieu Ptter Novak, mimar v Prebačeiem pri Kranju V»t9!» hohen« prazniki tn »mino noto Mo l9S3 Solilo I ANKO in PAVLA B/DOVEC, Kroni oootilno pil .S'o om Mayero* Vesele boiične praznike in srečno novo leto 1933 želi Hranilnica m posojilnica v Kranju, r. 2. z n. z. Srečno in iteselo novo lelo 1933 teli Bogataj Vinko, klobučar, Radovljica Vatah bolline praznike In srečno nooo lelo teli soo/lm c. odlemalcem ANTON WAGNER, baroama In kam. čist. ob/eii, Radovhtcn — podr. Lutti ■ liana, Voinfakooa 4 In Slomikona 23, Pri zdravnik«. »Prav ni« mi niste vieč,c praivi adravnik gospodični. — Gospodična užaljeno: »Saj ti.tdi vi niete posebno lepi, gospod doktor.« Moli oglasnik Vsaka drobua vratu« ali nie prostor velja za eukral Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico nko kupujejo kmetijske po Irebščine ali prodajajo svoje pridelke ab iščejo poslov oziroma obrtniki pomočniko» ali vajencev in narobe Nansrtsf 2e VaSe ma" I1EV8OT! tere so mi- pile pri meni, ko so .< možile, kuhinjsko p iando in druge gospodinjske potrebščine. -Obrnite se zaupno tudi Ve na mojo staro, solidno tvrdko in vse živ'jenje bosle vesele in zadovoljne! — Fr. Stupica. trgovina z ie-le/.nino Ljub!j ma Go-sposvetska cesta 1 dhii[_ vsnko množino llHPIffl bol" oprane volne domačih cvar -Ponudbe t v/.orcem iri Lojze Kristan, Zapuže p. Lesce tom^TJ;,. posestva ns prometnem kraju, ob glsvoi cesti Motnik, takoj naprodaj io zelo ugodni eni -•loie Pibemik, Velenie. Mizarska opböSj i« dobro obran en > kupi P. Jošt, Naklo št. 17, pri Kranju. HS99tll|S VliBRta sprejmem. Hrana ter stanovanje v hiši. Jurij B1 a ž u n. Šenčur pri Kranju. SlRiililjB stns poljska dela sprejmem. Predstaviti se osebno pri : Robežnik, Vič 49. HmetsSimlin ""Ä moči vzamem takoj v najem. — Ponudbe na upravo Donmliuba pod ■januar - Pìsbps pridnega in niopco, poštenega h konjem in za kmečka dela sprejmem Naslov pove u rava »Domo ljuba» pod št. 18.054 HfliaStoga »alinea sprejmem s hrano in stanovanjem. — Franc Flajšman. splošno ko-vaštvo, Mengeš 67. f hMtgl dobri mleka-« rici naprodaj, ens a lellčkom, druga bo teletita koncem januarja. Jožef '/.dešar, Stranska vas 17, pošta Dobrova pri Ljubljani. ČrtiHFjii Irebščine kupite po izjemnih ce i ah v trgovini Fr. Stuniea, železnina in zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Go-spoavetska cesta I. Ralas r,<" dediščine ■!'■» se Išče Bevk Marija rojena 1877 v Trebnjem. Njan naslov naj se sporoči na Bevk Anton Dol. Stara Vas p. St. Jernej, Dolenjsko. HBTOBIII«, Patulli* brezobrestna rVSDIIIO M odkup zem-Ijiškoknjižneja dolga, nakup posestva in zidavo hiš podeljuje :»Za-d rugai. Ljubi ana. poštni predal 307. Išče zastojinike "HI M1"«,n,l harmonije, klavirje in orgle, uglašuge popravlja in izdeluje Anton Dernič, orglar. Radovljica. Ulf. z 2 njivama je v HM okolici Liubljane naprodaj — Vprašati: Oražnova ul. 3/1. Malo posestvo vse v enem kosu, blizu žel. postaje, cerkve in šole, prvovrstna lega, po ugodni ceni prodam. Vsamem tudi hranilne knjižice. Oglasiti se prosim samo osebno na Dankovec, Polzela, Savinisks dolina. B.ilim z dvojnimi BOJZCPCB podplati in 3 krat šivane Din 220'-izdeluje Jernei Jeraj, ZapogelO. p.Smlednik. KhihiIbbi smrekove in naDujEm j„iove hl0fle (okrogel les) — Žaga Andlovic, Škofljica lavBPBia debla debela, stoječa, kupimo. Pismene ponudbe na upravo lista pod značko »Javor« it. 18.066. Kmsčho dekle od 16 let naprej in pastirja od 14 let sprejmem takoj. Biti morata poštena in vajena dela, Naslov v upravi »Domoljuba« pod št. 18.055. Moderni barači. »Ali niste videli na vratih tablice, da je beračenje prepovedano?« — »Nisem, ker sem prišel akoai okno.« Pri zdravnika. Zdravnik: »Narediti bom moral posnetek z rentgenom.« — Bolna dama: »Ppoeim va«, naredite ga v profMu, lepSe iagledam. Društveno delo. . (Sneberje — Zadobrova.) Tukajšnje Pevsko drÜStvo je vprizorilo 18 cembra »Miklovo /.alo< v novem Pevskem ,i0 Dvorana je bila do zadnjega kotička napolal! Igralci so svoje vloge izvedli vseslran#k0 zadV Ijivo, kljub temu, da je bilo le J2 dni fes» 5 lud ira nje. Scenerija je pa predvsem pokazala J vo umetno udrà, ki jo je hvalevredno izvršil / j Krulc iz Ljubljane. — Na sveti večer vprizoriJ Jerkolovo žaloigro >Cez deset let Igra je n! primerna za sveti večer. Vabimo vse vnKaae ; okoličane, uaj ne zamude prilike. Dvorana bo t, ko zakurjena. Zakal „Karitas" n^rÄ 1 Ker so ljudje spoznali, da je popoinornj varna; 2. ker posluje pravilno in izplačuje redno; 3 ker vsak, ko se zavaruje, ve, koliko mesečno plačeval in koliki mu bo »KARI. TAS« izplačale 4 ker ni samopomoč, temveč oddelek veliki slovenske zavarovalnice Vzajemne zavito-valnice v Ljubljani. Pred sodiščem. .Sodnik obsojencu: >LaN« vložite ničnostno pritozibo proti obsodbi m višje mesto, lahko se ji pa tudi odTečete.t -Obsojenec: »Torej se odrečem tej »odibi, g sodnik.« Čuden kosah, s Kaj ste pa imeli snoòi, ii je tako ropotalo po stopnicah?« -- »Nif poieb-nega. Moja žena se je razjezila, pa j« vrgla po stopnicah moj kožuh.« —- »In to je tako ropotalo?« — »Da, ker sem bil še v kožuhu,t mmiiim «frtiu ? Ali se hočete temeljito oaroboditi gihta, iiiasa ia bolečin Revmatizem je grozovita, zelo razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnemu ae bogatemu, svoje žrtve išče v borni kodi pa tudi v palačah Zelo mnogotere so ob! ke. ki se v njih pojavlja Ia bolezen, in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga imena, nič drugega kot revmatlzei Sedaj so bolečine v udih in sklepih, se laj zopet otekli udje, sključene roke in noge, trganje, zbadanje po raznih delih telesa, da celo slabe oči so prav pogosto posledic« revmatičnih In protinskih boli. Kakor pa je raznolika podoba, ki jo nudi ta bolezen, lako nmogostranska so vsa mogoča in nemogoča sredstva, ki se rabijo proti njim. Največji del med njimi ne more prav nič pomagati, kvečjemu prinese polajšanje za kratko dobo. Kar Vam tu priporočamo, je neškodljivo zdravljenje s pitjem studenf-niee, ki je POIMIIIO ie mnogim »olnlkom Naše zdravljenje je lzborno in učinkuje naglo tudi v slučajih, ko je bolezen ssstsrels in kronična. Da si pridobimo prijateljev, snu se odločili, da bomo vsakomur, ki nam piše, poslali popolnoma ZUlOnj našozammivo, zelo fsqjna bPOtare Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče na nagel način temeljito osvoboditi svojih bolezni brez vsake nevarnosti, naj piše še danes ns: Nabiralni«« u pisma: August Marche Ob pofavlh slabosti in nezaJo»taem kroienja krvi, ki se pouvlja pri iloveku ako m M oslabeli «ve in mišičevje. mnog, bvaloZnenj »!llrierm,E"a,luid0™ ?roti revmatiènim bole£ nam p«« idu! za masažo, trganje v členkih bolečine v križu, obrazu in v™ ta mu ga Imejte stalno pr. hiši. Ka.lar ,e človek duševno in telesno utrujen, ga osveži In pokropi nekoliko kapljic bla god i Se- če ga Elsafluida. Ujorablja se že nai! 35 let kot zanesljivo domač« sredstvo. Dobiva ae v vseh o'ekah m tozadevnih trgovinah po 6 Dio, 9 ß n in 26 Din. Po pošt, na manj en paket (9 po zkusnli ali ft dvojmh ali 2 veliki specijalni steklenici) 58 Din, dva taka paketa 102 D n pri lekarnar u EUGEN V. FÜLLER, Stubica Dunja, Elsatrg 16, Savska banovina. Odobreno od M iu. Eoe. pol, iti narodnega zdravja -p.br 509 od 24.111.1913. i. mm Ungano, üesini lrg is Na mm Mfnlhl Na teiih« Ustane?tiase US» uit ion 2282 Doslednost. Vodja antialkoholnega gibanja pride k zdravniku, da nra plača neke račune. »Ali ne bi kozarček brinjovčka? Bo dobro »tirilo pri tem mrazu,« mu ponudi zdravnik. — »Hvala, ne bom. Sai veste, da sem predsednik proiialkoholne organizacije in — sploh sem pa zjutraj že tri kozaröke popil!« V kavarni. »Gospod natakar, belo kavo.c - .-Želite tudi pecivo? — I)a.< — -Ga ni reč.< Za Božične oraznike! Da priskočim v naitežjem položaiu in ne'pieni-iglj vi krizi cenj. «.bči. stvu v i omoč, t> i Ini in na,renejši. nad 100 1. stari narodni trgovin Rudolf ballus » Trab "tem nasjiroti larne cerkve. — Pri večiem nakupu izielen i o,,ust. Prijazna gospcnlinja je vandrovcu podarila kos pogače, ki jo je sama spekla, In ejcer prvič. Po pnteku ene ure se vandrovec vrne'ter prosi go •po, da bi mu dala rccejit one pogače. Gospa je bila presenečena: 3Zakaj pa rabite recept?. Vandrovec: »Veste, z mojim kolegom se pre-Ji>a jugoslovanski trskami v Lrubliani »II p* pri vodstvu Marijine družbe. Za smeh Nomadi. J Torej ljudje, ki se selijo iz kraja v kraj in ki nimajo nikjer obstanka, se imenujejo nomadi. Ali mi lahko kdo pove kak primer?« -- Mihec: »Naša služkinja, gospod učitelj.« Kako se človek smoti. Zelo utrujen in neprespan izgledaš, prijatelj.« — sSaj sem tudi, vso premalo spim. Vselej, kadar slišti moja žena ponoči kak ropot, me zbudi k strahu, da so vlomilci.t — »Vlomilci vendar ne delajo ropota.( ~ jSe.ni ji tudii jaz to povedal in sedaj me zbudi vedno, kadar se ji zidi tišina preveč sumljiva, s V dobri šoli. Žena: »Ali greš danes zopet od doma? Pred letti, ko sva se poročila, si mi zatrjeval, da sem ti več kot ves svet.« — Mož: s Od takrat sem zelo razširil svoje zemljepisno znanje.« , Vedno ista pesem. Kako kaj gre trgovina?« — »Slabo; vsak dan moram doplačevati.« — »Zakaj pa ne zaprete?« — »Od česa pa naj živini?« Prehitela ga je. Mož: »Časi so slabi in ne smerno po nepotrebnem izdajati denarja.« — Zena: s Nič se ne boj, že dva tedna kupujem vse na kredit.»: Prav je povedal. ;Snočii sem pri kegljanju dobil prvo nagrado.« — »Tako? Drugi so mi povedali, da si dobil četrfo.« — >Res je, četrto; ampak ta je bila prva v mojem življenju.« Dober odgovor, »Kajenje vami gotovo ne škoduje, gospod, saj dovolite?« se je obrnil na pol dorasi e 1 mladen ič v vlaku do stare jšega človeka. — »Meni ne — vam pa prav gotovo!« Izgovor šoferja. »Dokazano je, da ste pred nesrečo zel cdrveli.« — »Odlkritosrčno povedano, gospod sodnik, zavore na avtomobilu niso delovale, pa sem drvel domov, da jfh popravim.« Otroška modrost. 3 Da, moj mali, otroci morajo biti pridmi. Fantek sedmih let mora biti že ob sedimih v postelji, osmih let že ob oMtiih ...« — »Ti potem sploh nikdar ne greš spat. te&a?« Napačno razumel. Potnik pride v hotel in /allieva Bobo. »Koliko se plača pri vas za enkratno prenočevanje?« — »To je odvisno od lega.« — >Če ni radi tega morda bolj drago, jaz spim vedno 11a hrbtu « Vsaj ni dolgo trpel. »Danes je minilo 20 let, odkar mi je umrl mož. Umrl je nenadoma, osem dni po poroki.« — »No, vsaj ni dolgo trpel.« Prua jugoslooenska tovarna za diaslad, slad in hoas Rudolf Zaloker, Ljubljana ■ Vič Telefon šle v. Ü809 želi vsem svojim cenlen. odjemalcem vesele božične praznike in srečno Nodo lelo. Najboljši šivalni stroji in kolesa go edino ADLER-CRi 1 Z,MER za dom. industrijo in obn v vseh opremah. lalolam l.?lconkl plelltnl •irol DU BI ED 'ouk v Teženju brezplačen. — Milke cene josiP PETELINE LJUBLJANA telefon 2911 blizu Preiemovepa spomenika te »odo. Večletna ga.anelja. Tudi na obroke. dioira v Kranit!: Trpcovina LevICnlk. Potna svoje rojake.,V Rdiniburgtiu na Škotskem so izpraševali policiste: »Kako bi razpršili zbirajočo se ljudsko množico?« so pobarali enega. »Zgrabil bi gumijevko in bi...« — »Dobro.« Kaj bi pà vi storili?4 so vprašali drugega:, — »Snel bi Slem ln bi začel zbirati darove!« se je odrezal mož, ki je dobro poznal svoje rojake. _ , t SUHE GOBE plačuje po najvišji ceni. SEVER A KOMP. LJUBLJANA Konkurenca. — »Povejte nam, obtoženec, balco ste mogli razibdtl to blagajno?« — »Ne morem vam povedati, gospod sodnik, ker je tu v dvorani nekaj mojih konkurentov.« V šoli Učitelj: »Franček, no kaj hoče povedati pesnik z besedo »pomladno dehtenje«. — Franček molči. Učitelj: »dej! Ce greš »po mladi y naravo, kaj vonjaš?« — Franček: »Bencin, gospod učitelj!« FIGE, LAŠKO BRINJE In OREHOVA JEDRCA nudi naiceneje SEVER & Komp., Ljublana. Saj je že vsem mano. Briand je bil znan po svojih duhovitih in strupenih medklicih. Ko je nekoč neki poslanec kritiziral nov pred« log zakona, je začel svoj govor: »Ko sem prvikrat prečita! besedilo zakona, seni mislil, da sem nor...« — »Kaj vam je vendar treba pripoved /»ti splošno znane stvari!« — ga je s krap? ita glasom prekinil Briand in govora je bilo konec. mj\ü~ LJUBLJANA, Kopitarjeva uli«a št. 1 jc »tipri trgovine ( usnjeni in čevlj. potrebščinami Dobernik ie seveda tudi lovec in da znajc »jagrit govoriti kot bi mazal, to vemo vsi. Pripovedoval je nekoč: »Spominjam se, da me je nekoč v gozdu napadlo 80 volkov, od katerih mi je sumn eden Ušel, vse druge sc-m pobil.« Poslušalci so strmeli, nihče 6i nt upal ziniti, ko se oglasi Angelca: »Ata, pred par leti ste pa pravili, da je bilo le l& volkov.« — Dobernik pa ni D7 (nasproti mitnice! PREKLICI Podpisani pieklicuiem vse žaljive besede, ki sem jih govoril zoper ž- Franio Ar- Fl f, .„ . . . . . ~ n J meni, obč tp'nika pri občini Toplice, in se mu . 1. troncar, Ljubljana, bv. IVtra i zahvaliuiem, da je odstopil od nadaljnih korakov. An.cn Sperar, s. r., Oberh it. 2, obč. Toplice pri Novem mestu. 100.000 dinarjev cesta št. 29. Provandein Opozorilo pre^čereicem! Znameniti belmski preparat, znan .ŠTom s»eta. k prepreči bolezni pri svin::ih in jih zre,I 1.a 2-3 mi-sere poprej. - Tovi rua le;« izv stnega pre «nt» e v žeij da ea po nimajo vsi sviniere i, vseii krize skienila. Ia i>. no» no /niža cene Iz or site priliko m kupde takoj uri Vašem Iraovcu originalno škilno ca Ö8U uri-roiv ?,'.D "ir,,.T'lai..S"m0 l>,n ' '" hilro p h ,,l* t' l're r è ili o Miniasti naših trd lev UAK4.M 1JA V s tifa II neuspeha vzamem« ncizrabl eno količin«. na««; in vrnemo ves ili nar Ako jja v naicii mestu ne ilotiili š ie pam Navodilo uporabe se nahaja v našem e/. ku Ueneralm ii im vam pošljemo vsak vsaki -kalip #«* oiinm /u itravsko xuiov no ?OSIS> IUNC. MUBLU^A, Vriača 4. k I in no nama je posodila Stavbna hranilnica in posojili» Moj dr,m«, Ljubljana, Tyrieva (Dnnajskal ctl št. 31 L, brez obresti. Z njimi sva poplačala t dolgove. Samo na obrestih nama je s tem prifo njenih okoli M00 Dio na leto, ali po 25 Din dan. Vračala bova 15 let povprečno do 600 !j na mesec. Rešena hudih skrbi in velikih bren to zadrugo vsakomur najtoplej* priporočava hi lezna JERNEJ in MARIJA SPRUI, Rožna dolina, cesta IV it. 17, DELO v u-It letkih .'-asih »■• mori- Se imi a?,Ji* (|,,hit / iiAlniiovo,*! io 'loma^ lileiariiH Mi dnin r.aknimir mkiift, ■ telo. k. r smnni) le < a'n za pio eni,,,. ilniiMViinn nrujo in .u«iii »ek /.n iilrUnV. kar U-.fcainle mu.,, Iilivn n v VbIučo l. lin lio rleiti-lal n zaslutiti. -tt, „i.rn I,- pi, irnih. trospeki,- m, ivrilko limitala IMrlar lin Imitisi r J» .IohIpKkII; Mat II,ur rnihirl t - n,. j, od'ieles i Preklic pooblastila! Preklicujem moji ženi Fajdiga Jožefi v Pi prečah it. 5 pri Temenici glede moiega posestv istotam, kakor sploh dano pooblastilo, in vsl< tessa ona ni več upravičena me zastopati ter osi bito rii upravičena sklepati zame pogodbe. Fajdiga Mihael, posestnik v Pra"refnh it. 5 p Temenici sedaj v Canadi. K u o uj f e na boi S« dom« če Iz d e I K e nizki čevlji, črn> Z A GOSPODE 165.-165.-225.- C^ TL IC Kupujte na r> oli e domaČe li del h e In rjavi Din rlsokl čevlji, črni in rjavi Uln lakasil, originalni Cood Well Din ndipraktičnej^a daril» Mu oltana Aleksandrova 1 Miklošičeva M Podružnice: Maribor Vogal Cosi oske in Slovenske ul. Ce-'Ie Ko enova ulha 2 KronI Ivan Sovnik Mu sk. Sobot«, Zagreli. KarloT.c, S.iak. CrlkT-nlc«, Sllu-nlt, Spili, Sa ajevo. Banj. Luk« Oaiji-k, Vukorar, No» Vrb«., Vriac. Novi Sad. Somuoi. S,,l,oilca. Vel. Bafkerek. Beo rad "l" Sko-')e 1 A 0TR0& 45. as. 105. čevlji z zaponko 18—2/ Oln čevlji, vi «old. 26—70 Din čevlji, vi oki, 51—J5 bin Prvovrs na kakovost Nizke cene Z A D čevlji, črni in rjavi . „ lakastl . . . . ,, kombinirani , . „ semiš z lakom Elegantna izdelava Troežna n zdrava r» bule Domači čevlji v vseh barvah.............. oin 38." Domači čevlji, visoki.......................45. • Me'ion če' l|l iz. črne Elohučp»ine, ob«lll z. usn'em.....Din 125 " Mosk^damsKe in otrosk« noiavlf v bonatl izb ri po niekih cena Ku p u I ie n tlbolfse do n o C e izd e i k e Urednik. Jote Kosič.k L i 1 snežke . .... od Din moške oaloše . . . Din otroški škorenjčki od Din K u p u Ite rieijbolf e domate i se d e I k e 95. 75. Izds|8lel| lir fcram- Kalevec Za Jueoslovansko tiskarno; Karel Cet,