Obe materi Bivšemu učencu na rojstni dan njegove matere. (P. Luis Coloma. Poslovenil J. K.) Oxri se nanj usmiljeno !n, niati moja, ne zapusti gaf ^anes jc ravno leto, Ijubi Z . . .. odkar so ti dali okrog vratu ob priliki rojstnega dne tvoje matere škapulir najsvetejše Device. Hotcl sem, da si praznoval oba ta praznika na tisti dan, kakor združuješ tudi v svojem srcu tesno obe te dve sveti Ijubezni, ki naj ti Cuvata dušo, in ti jo pač tudi rešita. Danes pa, ob obletnici tega zate tako pomenljivega praznika, ti hočem povedati kratek, resničen dogodek, eden on/h čudo-vitih dogodkov, ki jih ima brezverstvo za slučajnosti in čijih razlago v vcrskem smislu ima za budalost. To pa zato, ker nc more najti v njih v svoji obžalovanja vrcdni kratko-vidnosti globokega nauka in verske poezijc. ki se skriva v njih. Toda niti svetost, nili veiičina, niti lcpota se ne more spoznati z razumom, temveč vse to slopa skozi srce v naše čuvstvovanje. In ravno zato sem se trudil tako neznansko, da sem tc nauiil Cutiti, da bi se naučil dobivati ukusa pri takih duševnih užitkih. Svete povesti jc treba čitati s tistim duhom. s katerim so bile pisane, in tvoje sedaj še otroSko čisto srce bo danes gotovo razumelo one spise. Toda, bode-li jutri še tako?... Varuj se, moj sin, da ti ne vzame svet tudi verc tvoje duše, če ti pobere cnkrat vse lcpc naLrte in upe. Pisal sem to povest zate s tolažljivo zavesljo, da delata razočaranje in stud pred takoimenovanimi užitki (ega svcta nedolžnosti pot do kesanja: in kadar jo boš bral, naj ti bo vedno lahko ponoviti, kar je rekel nekoč velik mož, katerega je naredila vera v mladosti za velikega pesnika. napuh v starosti za velikega brezverca: Da li je nauk kak v basni tej? fj Kaj to! . . . Venij jo in nikar nc presojaj! . . . ¦ In CujUorej resnično dogodbo:___________________^_______ ' Pred nckaj leti je živel v naši deželi majhen grofič, krasen deček, dober kol angel in plemenit kot kralj. Bil je ponos in nada svojih starišev. lzvrstna odgoja je navajala Cute njegovega srca in misli njegovega duha na vse dobro in lepo. da so se krasno razvijali. Pobožna mati mu je vrisnila v srce globoko ljubezen do svete Device. Še kot majhno dete ga je nosiia pred altar čiste Device in ga ufila klicati jo s sladkim imenom ,,Mati!" Zaraditega sti rastli v dečkovem srcu skupno Ijubezen do nebeške Matere in Ijubezen do svetne tesno združeni in zjedinjeni. Postali sta rešilni sidri, ki sta mu držali ladjico življenja v vihri sveta. Za Devico je imel ono nežno in udano Ijubezen, katero mu je udahnila mati, in to je - 14 — Ijubil z onim spoštovanjem in svetim strahom, kakoršnega je vtisnila v otročje srce Marijina podoba. Pretekla |e otroška doba s svojo nedolžnostjo, in prišla je mladeniška doba s svojim nepotrebnim razmišljanjem. Miadi grof se je ločil od svojc matere. ker so ga poslali na poslaniStvo pri neki tuji vladarski hiši. Njegovo srce ni poznalo nezaupljivosti, saj je bilo tako odprto in nezavarovano, kakor na prostem stoječa, vsem vetrovom in viharjem izpostavljena cvetka. Počasi mu pa prevzame glavo laskanje in srce mu pokvari lenoba in raz-košnost. Polagoma mu opeša vera in čisti čuti se mu pogube drug za drugim, kakor popadajo po vrsti proč cvetni Hsti citrone, ki so izgubili svojo svežost in belino. Ostal mu je samo še spomin na mater in spomin na Marijo v srcu. kakor ostane v ladiji pesek, katerega so dejali na dno zaradi ravnotežja, ki reši ladijo popolnega propada. Vsak večer je pokleknil k postelji. predno je šel ležat, in molil najsvetejši Devici na čast tri Češčena-marije. Tem je pridejal še krasno molitvico, katerc ga jc bila naučila mati med poljubi in objemi: ČešCena bodi tvoja čistost, Na veke bode naj CeSCena. Ncbesa vsa se vesele Tvoje krasne res lepote! — Nebes ti lepa si kraljica, Devica sveta, o Marija! Znova danes posvetim ti Živijenje, dušo in srcei Ozri se name usmiljeno In, Mati mojaf ne zapusti me! nln, Mati moja, ne zapusti me!" je ponavljal nesrečni grof vedno še, predno je zaspal. ln nato je nastalo v srcu trpko čustvo in (esen strah mu je divjal notri kot morski valovi, razburjeni zaradi plime in oseke. To je bila pekoča vest! Ko pa je napočil znova dan, -so se povrnila razmišljevanja in dvomi, in njegovi pregreški so se množili, ne da bi bil zapazil spolzki breg, ki pelje iz greha do brezverskih nazorov, iz brezverskih nazorov do hudo-delstva. Nekega dni se odpravi na velik lov v spremstvu brezbožnega tovariša, ki ga je najbolj pokvaril. Sredi ravnine ju ujame grozovita ncvihta z vi-harjem in dežjem, tako da sta morala iti v edino ob potu stoječo krčmo. Trudcn gre njegov tovariš ležat. Tudi grof pride kmalu za njim, potem ko je opravil svojo vsakdanjo večerno molitev še skrbnejše in iskrenejSe, kot po navadi. Kmalu zaspi in račn6 se mu sanjati čudne sanje. Mislil je, da se je začela strašna poslednja sodba, na kateri sodi Jezus Kristus duše umrlih. Bila je ravnokar obsojena neka duSa, in ko pogleda natančnejše, zapazi, da je prijateljeva. Potem odpelje vest njegovo dušo pred sodbo. Poleg sebe zapazi mater. ki je klečala pred božjim Sodnikom in prosila tismiljenja detetu svojega srca. Z zmagoslavnim nasmehom vrže Luciier neštevilne grofove grehe na večno tehtnico, in skledica z grehi se je pogreznila hitro v prepad. Angeli pokrijejo obraze z pcrutnicami. mati strahu zakriči. in peklenšček zadovoljno pokima. Očividno \e bila duša izg-ubljena. Kar se približa Marija. Kot venec ji je obdajalo glavo dvanajst zvezd, in srebrni mesec je služil za oporo njenim nogam. Proseče stopi poleg bolečin polno grofico in vrže v skledico dobrega one tri Čcščenamarije, katere je zmolil grof vsak večer. Toda skledica hudega se komaj zgane in ostane šc vedno z grozovitno stanovitnostjo v prepadu. Nato vzame Marija solzc, ki so lile curkoma grofici iz oCij, in jili dene v skledico dobrih del; toda ostala je še vedno neprcmiCna. Angcli vzdih-nejo znova, in ncsrečna mati pokrije izgubivša vsc upanjc obraz z rokami. Tu pa obrne Marija svoje čiste oči na božjega Sodnika, in dve solzi padeta iz njih in se združita v skledici dobrega z materinimi solzami in sinovimi molitvami. Skledica se takoj pogrezne. Solze obeh mater sta rešili dušo zgub-Ijenega olroka.------------ Orozovit tresk prebudi v tem hipu grofa. Dva koraka proč v sosednji postelji zagleda mrtvo in ožgano Iruplo svojega prijatclja. Ubila ga je strela.