J / /i 'y JASEN POGLED V NOVO Doslej največ naročil - Z zaupanjem a Sledamo v prihodnost - Dela bo za vse 5 dovolj - Premalo nas je: Pridite, da ga Podelimo z vami! . Novo leto predstavlja čas, ko 16 treba pregledati prehojeno pot v preteklem letu in ko je treba ^črtati fn pretehtati pot, ki jo “omo ubrali v sledečih mesecih. . Ko letos opravljamo to vsakolet-"o opravilo, ne smemo biti in N Potrebno, da bi bili malodušni. Kes ni bilo vse v naj lepšem redu, jftnogega nismo opravili, kadar morali, z mnogimi dobavami smo zakasnili, vendar smo si hkrati nabrali toliko naročil in . s tem dela, da lahko z zaupanem gledamo v prihodnji čas. Lahko rečemo, da smo se za-I "Ovoljivo pretolkli skozi preteklo leto, saj je bil to čas neverjetno . Jelikih težav, ko inflacija, nelikvidnost in skokovit porast cen ij hjso prizanašali nobenemu po-a)etju. Te težave bodo v prihod-nietn letu manjše, kajti državni n Okrepi bodo pričeli kljub vsemu l' postopoma delovati. Zato bo tem-5 holj važno, ali bomo tedaj imeli solo ali ne, ali bodo naši stroji 3 Usedeni, ali dobo delavci obra-Cupavali presege norm ter bili 3 ®ri tem zadovoljni ali ne. Na ta vprašanja lahko samo Potrdimo: dovolj dela bo v prihodnjem letu, z zaupanjem lahko ; Sedamo v prihajajoče mesece, ni ?e nam treba bati, da bi ostali j “rez deiai kajti pridobili smo si i Uročil toliko kakor že dolgo ne. Naj nam projektanti, ki vodijo ! ‘‘osamezne veje v našem progra- mu, povedo, kakšna naročila Phajo v obdelavi na svojih mizah, i kar bo v prihodnjih mesecih prijelo v proizvodne obrate. Zakaj Projektanti? bi se marsikdo vpra-1 SaL Treba je povedati, da se pro-‘6ktanti ne ukvarjajo samo z iz-i hslavo načrtov za naročila, ki že prispela v podjetje in ki i uidejo potem v obdelavo na ‘Kroje, temveč morebiti še z ve-pi° skrbjo pripravljajo ponudbe, ki bodo pohitele po Jugoslaviji P1 v najoddaljenejše konce te 1 Kaše okrogle zemlje investitorjem kli interesentom, o katerih smo dišali, da se zanimajo za nove h&prave, ali ki so razpisali v plovnem časopisju licitacijo za kuiranje ponudb za objekte, ki 'h nameravajo graditi. Projektanti pripravljajo takšne ponudbe po več mesecev, v poslednjih dnevih so vsi na trnih, živci so napeti in mnogokrat pride tudi do ostrih besed. Toda tako je prav; prav je, da smo vsi prizadeti pri svojem poslu, sicer ne bi bili z dušo in telesom pri delu. Ko ponudba odroma v svet, jo spremljajo dobre želje in s tesnobo in pričakovanjem čakajo vsi, ki so ji posvetili ure in ure razmišljanja, kombinacij in dela, na prve glasove o njenem uspehu ali neuspehu. Kakšno veselje in kakšen uspeh, če so novice ugodne! In kakšno razočaranje, če so novice slabe! To je tveganje, ki ga ima in ga mora nositi v poslu vsakdo. Vendar delo okoli ponudb stane podjetje težke denarje, mnogo je treba plačati že za tender, kot se imenuje knjiga z osnovnimi pogoji razpisa, s tehničnimi podatki in z načrti okolja in mesta, kjer bo stal bodoči objekt. Zato seveda nikomur ni vseeno, če vsi napori tako propadejo. Vsi si izprašujejo vest: kje sem ga polomil, kje sem napravil napako? In vsi razmišljajo in obžalujejo, da so izbrali v svojih predvidevanjih takšno pot in takšno rešitev in zakaj ne drugačno. Prav tisto, ki jo je izbral konkurent, ki je bil uspešen. Običajno je v svetu pri poslih, s kakršnimi se mi pečamo v tovarni z industrijsko več ali manj individualno opremo, ki je narejena po meri za potrebe in okoliščine vsakega posameznega kupca, tako, da je uspešna samo vsaka dvajseta ponudba. Pri nas je uspešna že skoraj vsaka štirinajsta, kar je, med nami rečeno, že skoraj lep uspeh. V letu 1971 smo napravili preko 6400 ponudb. Med temi ponudbami je bilo seveda zelo veliko malih ponudb (recimo za črpalke, ulitke ali viličarje), bilo pa jih je mnogo, ki so bile zelo komplicirane in obsežne ter so predstavljale vrednosti opreme po več milijonov dolarjev. Med temi je bila največja za enajst črpalnih postaj v Egiptu, katero smo pripravljali pet mesecev in porabili stotine ur. Njena vrednost presega.... toda tega ne smemo povedati, kajti ušesa tekmecev so odprta, ker licitacija še ni povsem zaključena. Sploh je treba biti pri teh zadevah zelo previden, kajti kart pri igri nikoli ne smeš kazati. Od teh 1800 milijonov ponudb smo realizirali precej prelo : :o milijonov. To pomeni, da j« bilo treba napraviti za vsak ni.H' 1 naročil petkrat več ponud pa pomeni, da sta bili v p te-klem letu projektiva in prodaja težko obremenjeni, saj kažejo te številke, da je bilo poleg vseh naročil skoraj ravno toliko dela LETO s ponudbami, oziroma, da sta polovico vsega časa morali uporabiti za ponudbe. Poleg tega je delo na ponudbah visoko zahtevno ter pri njem ne more sodelovati konstruktorski kader z nižjo kvalifikacijo in brez dolgoletnih izkušenj, kar seveda predstavlja za vrhunske projektante veliko dodatno obremenitev. Zanimivo je, da so bile takšne obremenitve najtežje prav v tistih panogah, ki imajo izrazito individualno vrsto proizvodnje. Tako so morali v oddelku za vodne turbine izdelati šestkrat več ponudb, da so dobili naročil za skoraj 100 milijonov dinarjev. V oddelku za industrijski transport so morali napraviti 8,7 krat več ponudb. V oddelku za preoblikovalne stroje (stiskalnice) so morali napraviti 13,1 krat več ponudb. Praviloma je delo na ponudbah za izvoz mnogo manj uspešno kot za domače tržišče, kajti na zunanjem tržišču moramo računati s konkurenco vseh večjih proizvajalcev takšne opreme na vsem svetu. In njihovo število gre vedno v desetine. Zato je seveda treba za inozemstvo napraviti okrog 2,5 do trikrat več ponudb, da požanjemo isto setev, kot bi jo na domačem tržišču. V tistih oddelkih, ki delajo v večji ali celo v pretežni meri za izvoz, pomeni to dodatno otežitev dela, kajti na izvoznih poslih mora teči vse delo v angleščini, potrebna je večja natančnost, odgovornost in predvsem se, na žalost, vedno mudi. Ta hitrica je poglavje zase. Delati ponudbo namreč ne pomeni, da se temeljito lahko lotite posla, da ta posel opravljate nekako poleg rednega dela, ki je, kot nekateri napačno razumejo, predvsem točno izpolnjevanje obveznosti za izdelavo načrtov za že dosežena naročila v okviru rokov, ki jih postavlja plansko-terminski oddelek. Delo na ponudbah naj bi torej izpolnilo samo praznine, ki bi nastale tu in tam. Na žalost temu ni tako. Vse licitacije niso namreč z odprtim rokom, temveč imajo določen natančno ne samo datum temveč tudi uro, ko je treba ponudbo oddati, bodisi nekje v Splitu ali nekje v Avstraliji. Teh rokov nam ne postavlja plansko-terminska služba v podjetju, s katero bi se nato lahko pogovorili o majčkenem podaljšanju. Planska služba se za izpolnjevanje dolžnosti pri ponudbah ne meni — to je dolžnost projektanta in komercialista. Največ so napravili za izvoz od celotnega obsega ponudb v projekti vi za vodne turbine (61%), nato v oddelku za pre oblikovalne stroje in v oddelku za industrijski transport. Naše ponudbe smo v letu 1971 ne samo ..» rfCigosla-vijo, temveč za Kvropo b i SZ in P,- do Belgije in a Bližnji in . ..ih vzhod (ligipt, Iran, Pa- u Indija, Burma in Indo-i" ;u), pa tudi za ameriški kontinent (Kanada, Argentina, Brazilija, Venezuela in Čile), kakor tudi za Avstralijo s Tasmanijo, (Nadaljevanje na 2. strani) G/y en ir? Konec novembra bo naše merilo zopet čudno število 91,66 %. Dobimo ga, če minulih enajst mesecev primerjamo z dvanajstimi, kolikor jih ima leto. Temu zoprnemu računanju pa se izognemo tako, da uperimo pogled v pokončno črto »91,66 % — november« in ugotovimo, koliko belega prostora je levo od nje. Ta praznina predstavlja naše neiz-vršene obveznosti. Črni stolpiči Finančna realizacija — fakturirana Blagovna proizvodnja — skupna — finalizirana — odpremljena — avtomobili — finalizirani — avtomobili — odpremljeni Osebni dohodki — izplačani V predzadnjem številčnem stolpcu so navedeni odstotki izpolnjevanja kumulativnih dinamičnih planov, v zadnjem stolpcu pa odstotki izpolnjevanja celoletnih planov. Dobre rezultate smo označili z zvezdicami in to v predzadnjem stolpcu one odstotke, ki so večji od 100, v zadnjem stolpcu pa one, ki so večji od 91,66 %. Le pri osebnih dohodkih je kriterij ravno obraten. Verjetno je marsikdo od bralcev že rahlo zavriskal, ko je opa- pa, ki našo orientacijsko pokonč-nico presegajo, predstavljajo tisto, kar si želimo, to je, izvršene, s planom predvidene obveznosti. Vsakdo izmed nas je po svoje prispeval k belini in črnini. Toda po dogovoru je le črnina nekaj vredna. Če pa stolpiče barometra pretvorimo v številke, so odčitki takile: % % 129,66* 115,79* 85,49 77,41 -81,39 73,29 79,33 71,37 160,23* 151,33* 166,00* 156,77* 104,63 95,09 zil, da je naš prvi stolpič, to je fakturirana realizacija, že presegel 100 %. To ni nič slabega ali presenetljivega, saj je pred leti ob taki priložnosti zatulila celo tovarniška sirena, mi pa smo si drug drugemu čestitali. (Po tihem pa že tudi preštevali trinajsto plačo.) Zakaj pa ne! Če smo natančni, sirene so zatulile ob izpolnitvi količinskega letnega plana. In če je resda že nekaj let nazaj nismo slišali za tako priložnost, ne moremo pre- Jasen pogled v novo leto (Nadaljevanje s 1. strani) Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, pa celo za otoke Fidži. Sedaj pa je treba tudi povedati, da za projektanta in komercialista ni konec dela, ko smo ponudbo lepo zalepili in odposlali. Z licitacije dobimo sporočilo, na katero mesto smo se plasirali. Če smo na enem prvih mest, se delo za nas šele prične — in s tem tudi naj večji del stroškov. Invsetitor ima namreč vedno vrsto ugovorov in vprašanj na na-š« rc6£t;#e.' To ,0 treba obrazložiti, zagovarjati, napraviti ugoden vtis na kupčeve specialiste in skratka prevagati tehtnico v našo korist. To je seveda hitro rečeno, toda to napraviti je velika odgovornost in težka naloga. Pred kratkim smo poslali tri ekipe na »razčiščevanje ponudbe«, kot temu rečemo: v Novo Gvinejo, Novo Zelandijo in v Panamo v Srednji Ameriki. To predstavlja težave, kajti v ekipi bi morali biti naši najboljši strokovnjaki, ki znajo svetovljansko nastopati in tekoče razpravljati v angleščini. Takih pa nimamo mnogo. Na prste dveh rok jih lahko prešte- jemo. In če se sedaj kopiči več takšnih primerov, je težko dobiti prave ljudi. Takšno potovanje se nekomu lahko zdi prijetno, resnično pa predstavlja takšen telesni in predvsem duševni napor, da je težko pridobiti človeka po kratkem presledku za ponovno pot. Tu nam ne ostane drugega, kot da naše kadre obogatimo z novimi ustreznimi strokovnjaki, katere moramo pa sami vzgojiti in to brez odlašanja, kajti drugje jih ne bomo našli. Če napravimo primerjavo z letom 1970, "o smo pridobili naročil za 250 milijonov dinarjev, moramo ugotoviti, da se 'D v letošnjem letu ta žetev povečaia za preko 40 odstotkov. Če pogledamo, kako so bili projektanti na nekem področju zasedeni s ponudbami, oziroma kako aktivno so sodelovali pri osvajanju tržišča, moramo ugotoviti, koliko milijonov vrednosti ponujenih naprav odpade na enega projektanta na nekem področju. Pri tem vidimo, da so bili najbolj delavni v oddelku za vodne turbine, kjer odpade na pro- eter rokovali, da je nikoli več ne bomo. Toda vrnimo se v sedanji trenutek. Izpolnitev letnega plana fakturirane realizacije v enajstih mesecih je lep uspeh. Toda žal ga ne moremo obravnavati ločeno od drugih ekonomskih kategorij, predvsem od stroškov in sodobne ekonomske bolezni Talni transport Turbine Črpalke Žerjavi, reduktorji Hidravlične stiskalnice Cementarne Strojni deli Diesel motorji Orodje Podjetje — skupaj Gornji pregledi so sestavljeni po istih kriterijih kot prednji odčitki iz barometra. Tudi na zvezdice nismo pozabili in z njimi označili dobre rerzultate. Naše zadnja napoved se je uresni- (inflacije) in drugih neprijetnih spremljevalk. Toda mi se ne bomo v tem članku oddaljevali od barometra. Zato navedimo le še to, da bi bil stolpič fakturirane realizacije brez upoštevanja avtomobilske proizvodnje nekoliko krajši — po enajstih mesecih le 85,18 %! Kot vidimo, se ne smemo nikoli prenagliti s pohvalami. In tudi z grajami ne. Zato poglejmo, kakšne rezultate smo dosegli pri posameznih vrstah proizvodov oziroma SOZD: % 62,58 48,42 73,82 103,21* 77,20 112,13* 62,54 54,67 133,70* 72,24 85,19 86,65 78,50 125,25* 113,47* 77,25 70,05 103,86* 94,16* 88,44 80,21 119,57* 108,00* 85,49 77,41 čila: v novembru so izpolnili letni plan še žerjavi in reduktorji ter kisik. Čestitamo! Trenutna situacija pri ostalih pa je taka, da upamo napovedati izpolnitev letnega plana v decembru le še pri odkovkih, čeprav tudi za december velja, da je vsaka tona kateregakoli proizvoda več, zelo dragocena. Saj vemo zakaj! Vsem bralcem Našega barometra želim uspešno in srečno novo leto 1972! V. N. SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO, Na vašo željo iz novembrske številke za »Naš barometer« tole: Dober je, razumljiv — skoraj Pre' več preprost pokazatelj in spremljevalec naših planskih prizadevanj. Vendar - ali ga iz strogo črno belp tehnike ne bi mogl' predstaviti v barvah? Imamo barvne diapozitive, filme, barvne televizije ... Mar niso tudi naša prizadevanja preko leta močno barvita? Ali ne bi bilo torej črno-belemo primerno dodati morda še mod- , ro (voljo, da bomo — in kako ■ kaj dosegli), rdeče (nit ljubezni ^ do dela), zeleno (upanje, da bo- j mo uspeli), rumeno (konkretne)' | ši blesk doseženega), vijoličn0 ‘ (administracija ima tudi svoje ^ naloge!). Res ne gre vse v en koš, toda , rezultati imajo svoje vzroke povejmo še kaj o njih, zapiši®0, I kje smo si zaman razbijali glav0- ; kje pa so uspehi padali kot hrti' ške z drevesa! In morda čisto na | kratko še: zakaj so in zakaj nis0. Torej več dinamike. J S pozdravi! i ETO % 71,08 55,67 82,07 106,77* 85,32 117,26* 69,38 60,44 146,92* SOZD FI 79,90 Jeklena litina 93,80 Siva litina Specialna litina Zvarjenci Odkovki SOZD Pl Kisik in drugo i Litostroj na BIAMLJ 71 V Zagrebu je bila od 22. do 27. novembra 1971 prva razstava obdelovalnih strojev z mednarodno udeležbo »Bienale alatnih ma-šina«. V bodoče jo bodo priredili vsaki dve leti in je vključena v sistem razstav obdelovalnih strojev, ki ima sedež v Hannovru in jo prav tako prirejajo vsaki dve leti. Na razstavi obdelovalnih strojev prikazujejo stroje z odrezavanjem in preoblikovalne stroje, to je stroje za obdelavo s plastično deformacijo. prostor na BIAMU so uredil* delavci LITOSTROJA. Ekonom sko-propagandni oddelek se ) moral povezati z delavnicami > oddelki, da bi bil potrebni ® te rial in izdelki pravočasno Pr pravljenj. Ko je bilo vse pripri Ijeno, je skupina odpotovala n 1 i 1 i i i 1 V okviru te razstave prikazujejo tudi obdelovalne stroje, le-ti pa se delijo na: mehanske, hidravlične, pnevmatske in električne. Na razstavi, ki jo je organiziralo Poslovno združenje proizvajalcev obdelovalnih strojev Jugoslavije »MAŠINOUNION« s sodelovanjem Zagrebškega velesejma, je sodelovalo nad 300 raz-stavljalcev iz 19 držav Evrope, jektanta za 12,3 milijona dinarjev, sledi oddelek za preoblikovalne stroje in oddelek za cementarsko opremo. Zanimivo je pogledati tendence razvoja na področjih, na katerih izdelujemo opremo, s tem, da primerjamo medsebojni porast prodanega obsega v letu 1971 z letom 1970. Potem vidimo, da kaže na naj večji polet področje vodnih turbin, kjer je narasel obseg prodane opreme za preko 30 %, medtem ko ostali nimajo tako izrazitih povečanj ali pa ne kažejo spremembe. Naše perspektive so rožnate, dela imamo dovolj. Sedaj se prične izpolnjevanje obvez in rokov v podjetju, posameznih obratih in na posameznih delovnih mestih. To pa je že druga pesem, čemer bodo spregovorili pri-hodiijič za to poklicani tovariši. Vsekakor p: bo delovnih rok najbrž vse lete 'e vedno premalo, potrebne bodo spretne roke kvalificiranih delavcev, ki bodo pretvarjale vse to, kar je bilo z najboljšimi željami zamišljeno in prodano, v otipljive proizvode in naprave, v investicijsko blago, ki bo nosilo naše ime po vsem svetu. Dipl. ing. M. Kos Severne Amerike in Azije. Poleg Jugoslavije so na BIAMU sodelovali razstavljale! iz Avstrije, ČSSR, DR Nemčije, Francije, Italije, Japonske, Madžarske, Nizozemske, Poljske, Romunije, ZR Nemčije, Španije, Švedske, Švice, SSSR in Velike Britanije. O zanimanju tujih razstavljalcev za to razstavo najbolj pričajo podatki, da se je sedem držav odločilo, da so svoje izdelke prikazale s kolektivnim nastopom svojih proizvajalcev. To so ČSSR, DR Nemčija, Italija, Madžarska, Poljska, Romunija in SSSR. LITOSTROJ je na BIAMU razstavljal v sodelovanju z »MAŠINO-UNIONOM«. Na osnovi razgovorov vodilnega osebja se je LITOSTROJ odločil za nastop na tej specializirani razstavi. Zato je naše podjetje kupilo 60 m2 razstavnega prostora. Vodja eko-nomsko-propagandnega oddelka Stanislav Ropotar se je dogovoril z odgovornim osebjem Zagrebškega velesejma glede našega nastopa na razstavi. Po prejetju načrta s točno označenim mestom in dimenzijami razstavnega prostora so pričeli s pripravami. Osnovali so idejni načrt razstavnega prostora in razposlali ponudbe z idejnimi načrti na ustrezna podjetja v zvezi z izdelavo in ureditvijo razstavnega prostora. Izbrali so najcenejšega in najkvalitetnejšega ponudnika. Dolgoletna praksa pa je pokazala, da je mnogo ceneje, če uporabimo lastne delavce, pa tudi izvedba je kvalitetnejša, kot pa če bi uporabljali tuje delavce. Zaradi tega je vodja ekonomsko-propagandnega oddelka Stanislav Ropotar stremel za tem, da bi naše razstavne prostore uredili delavci LITOSTROJA, seveda če je to le mogoče. Tako litostroj-ske razstavne prostore že vrsto let uspešno urejuje posebno določena skupina. Tudi razstavni montažo. Na BIAMU smo razstavili d* v *.H stroja za preoblikovanje pločev ne ter celotni proizvodni VrZ gram gradnje preoblikoval® strojev v LITOSTROJU. Teg" smo prikazali v obliki maket. ( sklopu B1AMA smo prikazali t 1 di gradnjo hidravličnih siste®0. (hidravlične črpalke, cilind® ventili, in cevne zveze). Mak® je izdelala skupina oblikovale6 i v projektivi preoblikovalnih str ^ jev. Razstavljali smo lastne preobj* kovalne stroje, medtem ko ostala podjetja, ki delajo na t® področju, prikazala licenčne str ie- . Ob otvoritvi razstave smo t,‘f deležni pohvale s strani »Zvez® pri vred ne komore« za lastno ra vojno pot in to predvsem za 6 ■ stematski in oblikovalni celot program gradnje preoblikoval*1^ strojev in hidravličnih siste®0 Na otvoritvi B1AMA so k med drugimi direktor tehnik0 ga sektorja dipl. ing. Davi® Kolbl, dipl. ing. Franc Pe*1® ' dipl. ing. Kosta da Damos, ki si zatem ogledali litostrojski r® stavni prostor. Med razstavo l naše osebje nudilo oblikovale6^, potrebne informacije, imeli poslovne razgovore, prikazali ™ so tudi delovanje strojev. Še enkrat se je izkazalo, da ^ zanimanje za litostrojske veliko tako s strani doma0 kot tujih kupcev. Naše P°dietL je na tej razstavi dobilo mn0® pohvale. BIAM je do zdaj najuspešn®) sejemska razstava zagrebšk®) velesejma. Posebno težo pa d® tej razstavi dejstvo, da ji ie 'L pelo zbrati precejšen del svet0 ne proizvodnje obdelovalnih st* ' Dragica šver1® S TURBINAMI POGUMNO NAPREJ! IZ SKLEPOV 13. REDNE SEJE DS DNE 11. 11. 1971: »POUDARJEN JE BIL OSNOVNI PROGRAM PROIZVODNE dejavnosti, ki naj bi v letu 1972 shodila z lastnimi močmi, prav tako izvozna dejavnost, ki naj bi postala TEMEUNI VIR SAMOFINANCIRANJA. NAROČIL ZA LETO 1972 JE DOVOLJ, DELA NE PRIMANJKUJE.« Na kratko o dosedanjih uspehih Titostroj izdeluje turbine od svoje ustanovitve leta 1946. Kljub dokajšnjim nihanjem v vrednostih letno dobljenih naročil, ki so posledica neenakomernega ylaganja v hidroenergetske objekte tako doma kot v svetu, Pomeni ta zvrst proizvodnje stalni in glavni steber našega osnovnega proizvodnega programa. Z redkimi izjemami smo za vsako leto dobili naročila v višini 500 do 3900 ton, tako da smo do sedaj skupno dobavili okrog 28.000 ton te opreme. Če oceni-nio vrednost vsakega kilograma s 30 din, dobimo vrednost, ki bi več kot dvakrat pokrila celotni finančni plan Litostroja za leto 1972. Pri širini našega proizvodnega programa je to lepa številka, na katero smo lahko tem bolj ponosni, če upoštevamo težavnost turbinske proizvodnje. Po drugi strani potrjuje naš Uspeh tudi 4 milijone kilovatov, ki jih razvijajo doma in v svetu turbine z oznako »LITOSTROJ«. Teh je skupno 270 s povprečno •nočjo približno 14.800 kW. Kaj nas čaka prihodnje leto? Obveznosti turbinske proizvodnje za prihodnje leto so posledica Prizadevanj prodaje in projekti ve v letu 1970. Le-ta so bila uspešnejša na domačem trgu kot na tujem. Potem ko je Indija sama pričela proizvajati vodne turbine in je Litostroj s tem izgubil svojega najmočnejšega tujega odjemalca 2a to vrsto proizvodov, izvoz ni niogel dovolj hitro najti nadomestila v drugih deželah. K temu le prav gotovo prispevalo tudi nesoglasje z Ingro, ki je sama belno zabredla v težave v razgibanem tržnem položaju. Tako nam ni uspelo dobiti za leto l9?2 nobenega pomembnejšega naročila in teža izvoznih naročil ni dosegla niti 200 ton. Prizadevanja domače prodaje v letu 1970 so uspela. Tega leta ni noben domači investitor »odletel« na tuje. Med naročila smo vpi- sali 4 Peltonove turbine za HE Peručico s skupno močjo 118.000 kW in cevno turbino s 4.100 kW za HE Ajbo na Soči. Še z nekaterimi manjšimi naročili si je domača prodaja za leto 1972 zagotovila približno 900 ton naročil. Prihodnje leto bi bila torej s približno 1.100 tonami bolj slaba turbinska bera. Toda zaradi nesrečnega neenakomernega dote-kanja naročil je bilo letošnje leto z naročili za turbinsko proizvodnjo oči vidno prebogato zasedeno. Nad 2.400 ton naročil, ki bi jih morali po pogodbah dobaviti leta 1971, letos nismo uspeli finalizi-rati. Dobavo turbin za HE Mra-tinje, Orlovac, Buško Blato in Trebinje smo zato prestavili v leto 1972. Tako narastejo naše obveznosti za prihodnje leto kar na približno 3.400 ton dobavljene turbinske opreme. Predstavljamo se v tujini , Za lansko in letošnje leto je značilno, da se je Litostroj kot proizvajalec turbin predstavil novim kupcem ali njihovim kon-sultantom, to je projektantskim organizacijam, ki jim kupci pove rjaj o posredovanje poslov. Predstavili smo se tudi novim deželam. Lansko leto smo se spoznali s konsultanti Združenih držav Amerike, Avstralije, Nove Zelandije in Kanade, letos pa s konsultanti Argentine, Anglije in Švedske. Napovedani so še stiki s kupci v Novi Gvineji in Panami. Do stikov s konsultanti privedejo naše ponudbe in njihova ugodna uvrstitev v konkurenci z drugimi ponudniki. Letos smo ponudili v zamejstvo kar za 325 milijonov dinarjev turbinske opreme. Sem sodi oprema za 11 večjih hidroelektrarn v Ameriki (Argentina, Kanada, Panama), Afriki (Kenija, Zambija) in Avstraliji (Avstralija, Nova Gvineja, Nova Zelandija). S temi ponudbami smo se uvrstili presenetljivo dobro. Kar v 6 primerih smo bili najugodnejši ponudniki: HE Kamburu (Kenija), HE Ramu I (Nova Gvineja), HE Gabra Corral ter HE Futaleufu (Argentina), HE Kidatu (Tasmanija) in HE Lusivvasi (Zambija). V 4 primerih smo zasedli 2. ali 3. mesto, samo z eno ponudbo smo bili zadnji. V letu 1971 smo prejeli za 58,3 milijona dinarjev izvoznih naročil, kar pomeni v primerjavi s celotno vrednostjo izdanih ponudb 18 %. Za ta odstotek nam vsakdo lahko čestita, saj znaša realizacija normalno le 5 do 10 % izdanih ponudb. Tako smo si z letošnjimi ponudbami zagotovili naročilo turbin za HE KAMBURU in HE GABRA CORRAL v skupni teži nad 800 ton. Nadaljnja izvozna naročila, ki jim bo sledila dobava v letu 1973, še pričakujemo. Odvisna so od leta v leto pomembnejša postavka, so narasla naročila za domači trg na približno 2.000 ton. Vsekakor je to vzpodbudna številka, ki niti še ni dokončna. »Kuhajo« se še naročila za nadaljnje domače hidroelektrarne: Split II, Vlasina I do IV in druge. Nekatere od teh utegnejo še povečati tonažo za leto 1973. Na leto 1973 smemo torej gledati optimistično! Nova naloga Poudarili smo, da smo z izvozom turbinske opreme krenili na najboljšo pot. Na tej poti mo- Podolžni presek cevne turbine za HE Ajba tega, kako smo se in kako se še bomo predstavili konsultantom. Kakšno bo leto 1973? Povprečno traja proizvodnja turbinske opreme približno 2 leti. Ker pripelje do proizvodnje le naročilo, do naročila pa ponudba, je iz števila ponudb in dobljenih naročil že nekako dve leti in pol v naprej mogoče sklepati, ali smemo pričakovati slabo ali bogato turbinsko »letino«. Leto 1973 prav gotovo ne bo slabo. Že omenjenim 800 izvoznim tonam se pridružujejo 2 Kaplanovi turbini po 46.000 kW za domačo kanalsko HE Varaždin in cevna turbina za vgraditev v jez pri Ormožu, ki bo energetsko izkoriščala vodo, ki jo bo treba spuščati po naravni strugi Drave. Ob upoštevanju nadomestnih delov za turbine, ki postajajo iz ramo brezpogojno ostati, če hočemo, da bo izvoz postal »temeljni vir deviznega samofinan-ciranja«. Vztrajati na začeti poti terja še naprej uspešno predstavljanje novim kupcem in novim konsultantom. Ugodna uvrstitev naše ponudbe nam samo omogoči začetek pogajanja s kupcem ali njegovim konsultantom. Do naročila pride le v primeru, če znamo svoje tehniške rešitve uspešno zagovarjati. Če pa smo v strokovnih razgovorih nespretni in ne znamo pridobiti zaupanja, je stvar propadla. Konsultanti so pretežno strokovno zelo razgledani inženirji, ki imajo za sabo dragocene projektantske ali industrijske izkušnje s področja vodnih turbin. Prav pogosto so tudi sami avtorji člankov v vrhunskih strokovnih mednarodnih revijah. %a konec leta novi Renault 5 Ni dolgo, kar so se zaprla vra-ta torinskega salona, letošnjega Zadnjega avtomobilskega »SHO-*VA«. Za konstruktorje jeklene Pločevine je sedaj vsaj na videz nastopilo zimsko spanje — za nekatere bolj mirno, da druge z neprijetnimi sanjami. Tovarna RENAULT je v začetek novega proizvodnega leta štartala zelo uspešno. Opustila je dva modela nekoliko zastarele konstrukcije z motorjem v zadku. To sta R 8 in R 10, ki sta ju že pred tem zamenjala popolnoma na novo zasnovana R 6 in R 12. V letošnji jeseni sta se jima pridružila še dva elegantna in hitra coupšja R 15 in R 17. Prav ob koncu leta pa so predstavili novinarjem novi, po zunanjem videzu majhen Renault 5 s prostrano notranjostjo. Renault 5 ima 3,50 m dolgo in 1,53 m široko karoserijo s tremi vrati, na katerih ni več standardnih kljuk, ampak so le gumbki z utori, kot je to pri coupejih R 15 in 17. Kolesa so potisnjena na skrajni začetek in konec vozila, kar omogoča maksimalno stabilnost avta. Dovolj je prostora za 4 do 5 potnikov; voznik ima odličen pregled zaradi velikih zasteklenih površin. Novi Renaultov avto ima vgrajena dva različna motorja. Prvi je povzet po R 4 s francoskega tržišča, ima 782 ccm in zmore hitrost do 120 km/h. Drugega je podedoval po starejši osmici in ima 956 ccm ter bo pognal vozilo do 135 km/h. Renault 5 ima pogon na prednja kolesa. Notranjost je zelo podobna R 4, predvsem armaturna plošča. Od »KATRCE« je Renault 5 prevzel tudi prestavno ročico. Imel bo tudi pomično streho, rezervno kolo je pod sprednjim pokrovom, tako da je prtljažni prostor zadaj popolnoma prost. Novost sta plastična odbijača spredaj in zadaj, ki deluj'eta pri trčenju kot blažilca, se deformirata, poškodovana pa lahko hitro in enostavno zamenjamo. Renault 5 bo moč dobiti na francoskem tržišču od pomladi 1972, izvažati pa ga bodo pričeli jeseni istega leta. Cena novega vozila še ni natančno določena, vendar v Franciji ne bi smela biti večja od 10.000 FF (27.100 din). Tovarna Renault si je že sedaj pripravila novica, ki bo moral počakati na svečano premiero do spomladi 1972, ko ga bodo prikazali na ženevskem salonu. Gotovo je Renault 5 za naše tržišče zelo zanimiv, zato upamo, da ga bomo aprila lahko videli na beograjskem avtomobilskem salonu. Iztok Vrčon Za enakopraven razgovor s takimi strokovnimi avtoritetami mora Litostroj postaviti strokovno enakovreden team. Zanj so znanje tujih jezikov, široka razgledanost v stroki, globina znanja ter reference s konstrukcijskega ali raziskovalnega področja osnovni pogoj. Malo imamo posameznikov tur-bincev, ki jih Litostroj lahko pošlje v strokovni boj za naročila. Še ti imajo ob razpravljanju s tujimi strokovnjaki neumen občutek, da bi morali napraviti samo korak, da bi bili tujcem enaki. Vendar za to korak nikoli ni časa. Tovarniške vsakdanjosti projektanta preveč angažirajo, da bi se lahko poglobljeno ukvarjal s tem ali onim strokovnim vprašanjem in objavljal svoja dognanja. Pa vendar je to potrebno! Strokovnjaka brez referenc svet ne priznava. Tak specializiran kader si mora Litostroj šele ustvariti. Realne možnosti v okviru projekti ve so tu, treba se je le pogovoriti in ukrepati. Torej: nova in nujna naloga za našo organizacijsko in kadrovsko službo. To še ni vse Vzporedno z ustvarjanjem specialnega visoko strokovnega kadra pa nas čaka še vrsta drugih dolžnosti, če se hočemo s svojimi turbinami trajno uveljaviti v izvozu. Treba je izboljšati kvaliteto naših laboratorijskih raziskav in povečati njihov obseg z določanjem višjih zneskov kot doslej za te namene. Nadalje bot reba povečati tudi naše tehnološke zmogljivosti, da bomo kos izdelavi vse večjih in večjih turbin, ki jih zahtevajo domači in tuji kupci. Do leta 1950 smo morali dobaviti 12,0 kp opreme za en instalirani kilovat. Leta 1970 je ta številka zdrsnila na 8,5 kp/kW in prihodnje leto bo znašala le še 7,6 kp/kW. To najbolj nazorno priča o vključevanju Litostroja v vsesplošno prizadevanje po postavljanju večjih in bolj gospodarnih turbin. Zato se v zadnjih letih že gibljemo zelo blizu naših skrajnih obdelovalnih možnosti. Pogoj za zunanje naročilo je vedno že obratujoča taka ali podobna turbina, ki smo jo izde- lali v Litostroju. Reference nam morajo omogočiti domači kupci, tujec nam jih ne bo. Zato ne smemo spustiti iz rok niti enega samega domačega investitorja in dovoliti, da bi šel po turbine h konkurenci v inozemstvo! Predvsem pa: naučiti se moramo spoštovati pogodbene dobavne roke. Brez spoštovanja te, v mednarodnem trgovanju osnovne zahteve, se ne bomo uspešno vključili v mednarodno delitev dela. Še več: če bomo ostajali še naprej pri svojem legendarnem zamujanju dobavnih rokov, bomo v nekaj letih ostali brez naročil. Pečeni golobčki nikjer ne padajo izpod neba, ali kot pravijo hrabri: težave so tu, da jih premagujemo ... V novem letu torej hrabro nadnje. Naročil je dovolj, dela ne primanjkuje, možnosti za start po sklepu delavskega sveta so ugodne. Torej pljunimo v roke, da bodo turbine še naprej simbol in ponos našega kolektiva! Leopold Šole, dipl. Inž. Oprema za cementarne V letu 1971 smo izdelali za blizu 120 milijonov dinarjev ponudb, naročil smo prejeli pa nekaj več kot za 10 milijonov dinarjev. Vrednost v letošnjem letu izdelanih ponudb je relativno majhna, ker smo bili močno angažirani na zaključnih delih številnih naročil. Seveda pri tem ne smemo pozabiti, da smo izgubljali mnogo naročil, ker nismo mogli istočasno nastopiti kot ponudniki in kreditorji. Razen tega pa je zlasti v letošnjem letu zaradi zaviranja investicij odpadlo nekaj razpisov za licitacije v cementni industriji. Pogled v notranjost mlinice cementa, zgrajene v cemeniarni Salonit — Anhovo Transportne naprave in zobniški prenosniki V tej panogi se zlasti zrcali naša usmeritev ter splošna jugoslovanska situacija, ko se investicije v industrijo zmanjšujejo. Ker je to vidno že pri prvi opremi, ki jo postavimo v novo tovarno, je to zlasti očitno pri žerjavih, ki pridejo na vrsto za naročanje takoj za gradbenimi deli. Zaključili smo v preteklem letu vrednostno nekaj več kot leta 1970, vendar je najznačilnejše kvalitetni premik v izvoz: medtem ko je bilo v letu 1970 v celotnih naročilih 13 % izvoza, se je to razmerje v enem letu povečalo na 60 %, kar pomeni, da se je delo na izvozu povečalo približno za petkrat. To je bilo možno doseči predvsem zato, ker je tradicija dela z izvoznimi problemi in po sistemih ponudb, ki so v veljavi na svetu, v tem oddelku že dolgoletna. Žerjavi so prvi odprli pred 17 leti Litostroju pot v svet in ponesli ime Litostroja praktično na vse celine. Projektanti so sistem dela in mišljenja, ki mora biti pri izvoznih naročilih prav specifično, že popolnoma obvladali; dokumentacijo so navajeni Naslednje prispevke naših projektantov bomo objavili prihodnjič. Uredništvo delati v tujih jezikih ter znajo tudi ravnati z inšpekcijskimi organi. Največji uspeh leta je bila pridobitev naročila dveh mostnih dvigal nosilnosti 75 Mp za eno najbolj cenjenih belgijskih kovinskih podjetij Nobels—Peelman v teži 200 ton. Ti dve dvigali bosta gotovi v začetku leta 1972 ter bosta morali predstavljati našo referenco v osrčju zahodne Evrope, katera nam bo odprla vrata tudi drugje. Naročila dvigal za zahodnopa-kistanski ogromni energetski in namakalni projekt Tarbela Dam spadajo po svojem redu velikosti med naša naj večja izvozna naročila doslej. Med več dvigali so namreč štiri takšna, ki so izven naših navadnih mer: Dve portalni dvigali z nosilnostjo 165 Mp, a vsako ima težo čez 300 ton, sta mnogo višji od strehe naše pločevinarne. Dvoje mostnih dvigal, vsako z nosilnostjo 300 Mp, bo delovalo pri montaži generatorskih rotorjev, ki tehtajo 600 ton, in to v glavni strojnici hidrocentrale. Vsi ti objekti morajo biti v letu 1972 že montirani. V letu 1972 bomo morali dokončati in montirati vrsto dvigal tudi v Jugoslaviji, zlasti so pomembni objekti za Tvornico aluminija v Šibeniku ter za ladjedelnico »3. maj« na Reki. ing. M. K. Za izvozni oddelek smo v preteklih letih izdelali številne ponudbe in tudi pogodbe; v zadnjem letu pa je dejavnost izvoznega oddelka na tem področju popolnoma zamrla. Perspektive za leto 1972 so na domačem tržišču zelo obetajoče, saj pričakujemo nekaj v letošnjem letu zavrtih razpisov, poleg tega sta v pripravi še dva razpisa za veliki investiciji v ce mentni industriji. Seveda je zlasti pri obravnavanju kompleksnih naročil nujna trajna navezava na renomirane-ga zunanjega partnerja, ki razpolaga z laboratoriji in pilotskimi obrati in tako lahko uspešno opravi tisti del procesov, ki jim mi sami še nismo kos. Poleg dela v cementni industriji smo udeleženi tudi na ostalih področijh procesne tehnike, kamor lahko plasiramo zlasti posamezne stroje, ki smo jih v zadnjih letih razvili za potrebe ce- mentne industrije. V ta namen smo že izdelali podloge za prospekte posameznih strojev. V letu 1971 smo dosegli pomemben uspeh s spustitvijo v pogon nove mlinice cementa v Beočinu. Investitor se je zelo pohvalno izrazil o kvaliteti naše opreme, še posebno pa je bil zadovoljen z brezhibnim potekom zaključka montaže in probnega pogona. Od zaključka montaže do obratovanja s polno zmogljivostjo je preteklo vsega teden dni, kar je celo pri uglednih inozemskih firmah redek primer. Pred kratkim smo izdelali in odposlali iz Litostroja doslej drugi najtežji kos v enem delu; plašč mlina cementa za mlinico nazivne zmogljivosti 80 Mp/h Montaža te mlinice bo zaključena predvidoma v prvih mesecih prihodnjega leta in bo zelo ugodna referenca za našo tovarno. Precej domačih cementarn se že zanima za datum pričetka delovanja te mlinice, saj so interesenti za nabavo takih mlinic. Tudi dela pri montaži cementarne ŠAR se približujejo koncu in pričakujemo pričetek delovanja v prvih mesecih prihodnjega leta. Tako kot na vsem področju tehnike so tudi stroji za procesno tehniko vse večji in močnejši. Cevni mlin za cement nazivne zmogljivosti 40 Mp/h je še pred nekaj leti veljal za zelo velikega, danes pa spada že med manjše stroje, saj v svetu grade cevne mline premera nad 4 m in dolžine 16 m. Velikost omejuje samo možnost prevoza in izdelave. Ne nazadnje je razlog za tako naglo večanje zmogljivosti strojev tudi v konkurenčnem boju. Pri proizvodnji strojev velikih dimenzij so namreč iz konkurenčnega boja izločena manjša ali slabše razvijajoča se podjetja, katerim zmogljivosti obdelovalnih strojev že ne dopuščajo več izdelave velikih elementov. Doslej smo bili v Litostroju še kos rastočim dimenzijam strojev v procesni tehniki, vendar že več kot, leto dni opozarjamo na pereče probleme, ki so že pred nami-Probleme, ki jih je možno rešiti z improvizacijami, smo rešili, pro-bleme, ki so navezani na delno obnovo strojnega parka pa upamo, da bodo kompetentne službe čimpreje in s čutom odgovornosti za razvoj rešile. Janez Stražišar, dipl. inž- OB 70 LETNICI NAŠEGA PROFESORJA Spomini iz prakse Če smemo komu reči, da je naš, potem je to prof. Albert Struna. Poznamo se že od leta 1946, ko je priskočil pomagat novo rojenemu podjetju z nasveti iz konstruiranja vodnih turbin in mazalne tehnike. Od tedaj je naš stalni svetovalec. Kot dobri očka je vedno voljan črpati in razdajati svoje znanje iz bogatih izkušenj, bodriti nas v težkih urah in potovati v eni sami noči do albanske meje, če je treba na strokovnem sestanku podpreti stališča Litostroja. Menda se ni za Litostroj slabo končala niti ena konferenca, ki ji je prisostvoval prof. Struna. Šegav pogled na prisotne preko očal, priložnostna šala ob uvodni kavici in »špice« nasprotnikov so že odbite. V ustvarjenem vzdušju -.s nihče ne drzne ugovarjati, niti vii mogoče dvomiti v pravilnost tehniških dejstev, ki jih razpleta z mirnim in globokim glasom ter s profesorskim poudarkom na najvažnejšem. V nespremenjenih formulacijah logični sklepi potem tudi preidejo v uradni zapisnik. Ta mož, ki mu Litostroj dolguje veliko hvaležnost in na katerega se bo obračal tudi v prihodnjih stiskah, je letos sredi avgusta slavil 70. obletnico svojega rojstva. Če bi mogel takrat »Litostroj« s skromnim člankom opraviti s pomenom tega dogodka, potem bi tako tudi napravili. Toda hoteli smo več. Zato smo v septembrski številki o jubileju le na kratko poročali, jubilantu čestitali, hkrati pa premišljali, kaj in kako naj zapišemo o prof. Struni, da članek ne bi izzvenel kot gola formalnost, temveč izražal vsaj nekaj tiste prisrčnosti, ki nas veže s profesorjem. Prevladalo je mnenje, da bi bil najprimernejši intervju s poudarkom na tistih področjih s široke pahljače udejstvovanja prof. Strune, ki so našemu podjetju najbližja. Naš namen se je izjalovil, ker se s prof. Struno ni bilo mogoče sestati. Kriva je vprav omenjena pahljača, saj profesor ni samo naš ... Do nedavnega je ves pripadal fakulteti za strojništvo, kjer je bil redni profesor in kar trikrat njen dekan. V letih 1964-1966 je bil celo rektor univerze. Sodeloval je in sodeluje s Petrolom ... V Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je pripravil »Splošni tehniški slovar« in je letos zaradi uspešnega dela na strokovnem terminološkem področju imenovan za predsednika terminološke komisije SAZU. Sodi med najaktivnejše sodelavce Društva inženirjev in tehnikov Slovenije, ureja »Novo proizvodnjo« itn. Pri vsem tem pa piše, piše ... Kdo ne pozna njegove knjige »Avtomobil«, ki je doživela dve nakladi, in njegovega »Mazanja«? Kdo se še ni čudil množini zbranega gradiva v »Vodnih pogonih na Slovenskem«? Tako knjigo spiše lahko le človek, ki je marljiv in neutruden kot mravlja, ki ne gre na dopust brez beležke in skicirke v žepu in ki premišljuje, ko stika za gobami. Kdo bi sploh mogel našteti vse, kar prihaja izpod njegovega peresa? Piše strokovna poročila, referate, članke, večkrat po dva hkrati z dveh različnih področij. Na prvem delu dopoldne na svojem domu v Ljubljani, drugega nadaljuje popoldne v tišini svoje kočice v Ratečah. Pri vsem še potuje, službeno in privatno, odprtih oči, vedrega srca in s pripravljeno šalo za vsakogar, s katerim pride v stik. Sodi med redke potnike, ki so skoro na vsaki meji sposobni preklopiti svoj govor na jezik tiste dežele. Njegovo življenje je en sam delovni dan. Nehote se ob njem spomniš na pesnika, ki je napisal: »Ne kar mora, kar more, mož je storiti dolžan.« Prof. Struna sledi temu pozivu. Do konca izrablja svojo občudovanja vredno energijo, s katero ga je obdarila narava in ki jo nenehno obnavlja z zavidljivim smislom za uravnoteženo skladnost med potrebnim, koristnim in prijetnim ... Če ob tolikšnem udejstvovanju prof. Strune upoštevamo še okoliščino, da smo hoteli priti z njim v stik prav v mesecih letnih dopustov, potem zadostno opravičujemo zamudo, s katero se oglašamo ob njegovem jubileju. Hkrati nam je treha tudi oprostiti, da smo se mogli z njim pogovoriti le po telefonu. Ta pa je bil za intervju kaj neprikla-den. Tako nam je namesto intervjuja prof. Struna obljubil spisati svoje spomine na turbine od zgodnjih začetkov na Češkem preko Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani do Litostroja. V današnji številki objavljamo njegov prvi prispevek. Mislimo, da bodo bralci s tako rešitvijo samo zadovoljni. Nimamo tako sposobnega pisca, ki bi mogel z intervjujem posredovati javnosti vso duhovitost Strunine-ga govora. Iskre se mnogo bolje izražajo v njegovi lastni pisani besedi, kjer imajo vsaka vejica, narekovaj, pomišljaj in oklepaj svoj pomen, ob katerem se je treba zamisliti ali zasmejati. Gojmir Anton Kos; portret prof. Alberta Strune Še nekaj! Prof. Struna nam ie obljubil svoje spomine na -t1"^ binsko udejstvovanje« že pi"e“ mnogo leti. Ko nam jih je ob svojem jubileju predlagal namesto intervjuja, je z enim mahom ubil dve muhi. Tudi to je zani značilno. V imenu kolektiva Litostroj® izražamo s temi vrsticami prof Struni svojo globoko zahvalo, mu ponovno čestitamo ob visokem življenjskem jubileju in m11 želimo, da bi še mnogo let ohranil mladeniško prožnost svojeg® duha in telesa in da bi nas '' tako uspešno kot doslej — naprej podpiral v vseh primerih, ko bomo potrebovali njegovo P°' moč. Prvi del spominov prof. Al; berta Strune bomo objavil* v prihodnji številki. — Ur. Boljša obveščenost V Delu so dne 22. novembf® objavili vest z naslovom »Kako obveščati kolektiv«. Vsaka delovna organizacija, h* ima več kot 200 zaposlenih, nal bi imela tudi svoje glasilo, poudarili na novembrski seji od' bora za tisk in informacije delovnih organizacijah pri re' publiškem svetu Zveze sindikate Slovenije. ,, I Vsekakor bi kazalo vztraj®1 pri tem, da so delovni ljudje , podjetjih čim bolje obvešče*1; Uredniki posameznih glasil v d®, lovnih organizacijah naj ne bili uredniki, ampak bi m°!'y. skrbeti za informiranost kolek* va nasploh. Že večkrat smolah® ugotovili, da je prav slaba 1 , formiranost in neobveščeno vzrok mnogim negodovanjem 1 celo prekinitvam dela. r. O informiranju v delovnih 0 ganizacijah bodo prihodnji h* sec razpravljali tudi na hazS,j jeni seji predsedstvu Zveze sin® katov Slovenije. Kje in kako smo in bomo letovali W Vinko Kožuh Pri nas je že v navadi, da pripravimo razne statistične preglede in analize; zato bo morda za naše člane zanimiv tudi prikaz, kako so bili izkoriščeni naši počitniški domovi v zadnjih sedmih letih. Zaradi lažje predstave naj navedem posteljne kapacitete, ki smo jih imeli v tem času na voljo: — počitniški dom v Fiesi..120 ležišč — počitniški dom v Moščenički Dragi ... 25 ležišč — počitniški dom na Soriški planini .... 36 ležišč _______' +15 Skupaj . . . 181 ležišč + skupna ležišča 15 Zasedenost v naših domovih od leta 1965 do 1971. leta: 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 člani kolektiva 634 351 586 499 625 505 603 Ožji svojci 212 215 220 300 365 370 376 Otroci 371 230 128 379 444 476 399 Nečlani 256 234 211 216 239 122 236 Tujci - 76 127 173 151 19 62 SKUPAJ: , 1473 1106 1272 .1567 1824 1492 1676 V tabeli so upoštevani samo vih najmanj 3 dni. tisti gostje, ki so se zadrževali v domo- Iz gornje tabele je razvidno, da ca. 20 % naših delavcev prebije svoj dopust v naših počitniških domovih. Ta odstotek pa bi bil lahko mnogo višji, če bi naši člani hoteli izrabiti svoj dopust tudi v mesecu juniju in septembru. Vsako leto se ponavlja, da ostajajo meseca junija in septembra naši domovi na morju skoro prazni. Razumljivo je, da v navedenem času ne gredo na dopust družine s šoloobveznimi otroki. Lahko bi pa v tem času letovali tisti člani, ki nimajo šoloobveznih otrok, in naši upokojenci. Iz teh razlogov bodo tudi v bodoče imele prednost v mesecu juliju in avgustu družine s šoloobveznimi otroki. V rubriki »Nečlani« se vsako leto giblje število okoli 200. Morda je na prvi pogled to veliko število. Treba pa je upoštevati, da so v tej rubriki zajeti v glavnem ožji člani naših delavcev, ki niso regresirani (oče, mati, bratje, sestre, odrasli otroci in ostalo sorodstvo). V rubriki »Tujci« so zapopa-deni vsi inozemski gostje. V glavnem so to gostje iz Češke, ki letujejo pri nas v okviru zamenjave, dogovorjene med sindikalnima organizacijama našega podjetja in podjetja ZVVZ Milev-sko. S to zamenjavo je omogočeno, da naši člani preživijo svoj dopust na Češkem. }.o lotih v nuuih i-očitniiikih domovih: Možnosti za povečanje parkirnega prostora so majhne in še te vezane na večja denarna sredstva. Potrebno bi bilo odpeljati velike količine materiala in utrditi teren v podaljšku sedanjega parkirnega prostora. Omenil bi še, da je naše podjetje lastnik zemljišča, doma I (stara zgradba, kjer je kuhinja) in doma II (zidani provizorij), dom III (rdeča zgradba) pa imamo v najemu. Pri tem domu imamo tudi tri vikend hišice, ki pa so dotrajane in jih v prihodnji sezoni ne bomo več oddajali. DOM V MOŠČENIČKI DRAGI V Moščenički Dragi imamo v najemu (nismo lastniki) staro družinsko zgradbo in zemljišče okoli nje. V njej imamo 14 ležišč: 10 za goste in 4 za osebje doma. Na vrtu imamo postavljenih 5 vikend hišic s po tremi ležišči. Tudi v tem domu in posebno še v vikend hišicah je oprema zelo skromna. Opreme nismo zamenjali, ker smo v letu 1968 dobili odpoved najemne pogodbe. Na osnovi te odpovedi bi morali ta dom izprazniti 1. maja 1969. Uspelo Iz grafikona je razvidno, da je od leta 1966 dalje število gostov v naših počitniških domovih v stalnem porastu. Padec je očiten v letu 1970 in to predvsem zaradi manjšega števila »Nečlanov« in »Tujcev«. V tem letu je namreč prišlo k nam letovat veliko manj čeških gostov kot prej. Opremljenost v naših počitniških domovih je sicer skromna, Vendar so tudi cene uslug med najnižjimi tako na morju kakor tudi v planinah. Najbolj izrabljen inventar redno zamenjujemo, vendar je to Pogojeno s finančnimi sredstvi, ki jih ima podjetje na voljo v ta namen. DOM V FIESI V tem kraju nam za počitniške domove v glavnem služita dve stari družinski zgradbi, ki sta delno preurejeni, da jih lahko uporabljamo za letovanje. Ti stavbi sta že toliko dotrajani, da na njih ne kaže opravljati večjih adaptacijskih del in vanje vlagati večja finančna sredstva. V Fiesi pa imamo okoli naših zgradb dovolj zemljišča, da bi na njem zgradili nov sodoben počitniški dom. Seveda bi to zahtevalo večja finančna sredstva. Problem ob tem domu so tudi parkirni prostori. Še nekaj let nazaj je bil ta prostor skoraj prazen ali pa je bil na njem parkiran kakšen moped. Sedaj je že po nekaj urah, zlasti na dan zamenjave, popolnoma zaseden z avtomobili naših članov. Prostora za parkiranje ni za vse, zato morajo nekateri pustiti svoje avtomobile spodaj pri avto-campu. nam je pogodbo podaljšati do 1. oktobra 1971. Med tem časom pa je navedena zgradba menjala lastnika. Bivši lastnik, ki živi v Italiji, je odprodal zgradbo in zemljišče naši državi in ta jo je odstopila v upravljanje Skupščini občine Opatija. Že pred tem časom pa je naše podjetje imelo razgovore z lastnikom za odkup navedene zgradbe in zemljišča. Ker je bil lastnik optant, živeč v Italiji, nam predpisi niso dovoljevali možnosti odkupa. Od Skupščine Opatija smo želeli odkupiti stavbo in zemljišče. Skupščina pa je našo prošnjo zavrnila in zgradbo z zemljiščem dodelila (prenos osnovnih sredstev) hotelskemu podjetju »Li-burnija« v Opatiji. Naša pravna služba je proti temu sklepu sprožila sodni spor na Vrhovno sodišče SR Hrvaške v Zagrebu. Navedeno sodišče je spor rešilo v korist Skupščine Opatija. Planinski dom na Sorici raste (S. Kocjan) Osebje počitniškega doma v Fiesi v letu 1971 Na ta sklep pa se je naše podjetje pritožilo na Vrhovno sodišče Jugoslavije in do sedaj še ni dobilo odgovora. Upanje, da bi mi ta spor dobili, je zelo majhno. Glavni argument, na katerega se v naši pritožbi opiramo, je, da to stavbo naše podjetje uporablja in vzdržuje že 20 let. Sedanji lastnik »Liburnija« ni pripravljen skleniti najemne pogodbe za naprej, ker je stavba predvidena za rušenje. Uradne odpovedi do sedaj še tudi nismo prejeli. Zato računamo, da bomo ta dom lahko uporabljali še v letni sezoni v letu 1972. Kako bo stvar potekala, bomo še pisali. Tudi pluženje bi bilo zelo drago. Vsako zimo bi bilo potrebno plužiti najmanj 15-krat in to vselej, kadar zapade nad 10 cm novega snega. Seveda pa pluženje pride v poštev šele takrat, ko bo cesta urejena in "ko bodo napravljene škarpe proti plazovom snega, zemlje in kamenja. Planinska koča, ki jo sedaj uporabljamo kot počitniški dom, ni bila zgrajena v ta namen in zato tudi funkcionalno ne ustreza, Dom je sedaj gostišče odprtega tipa, zato ima sanitarna inšpekcija iz Škofje Loke mnogo pripomb in zahtev, ki jih določajo naši predpisi o gostinstvu. Iz teh razlogov smo morali gornjo kočo podaljšati, da bi s V domu je od 1965. do 1971. leta letovalo: 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 Člani kolektiva 81 16 61 38 78 76 96 Ožji svojci 49 9 41 23 43 41 35 Otroci 96 3 18 31 60 54 23 Nečlani 58 6 63 60 102 38 171 Tujci - 8 2 12 20 - - SKUPAJ: 284 42 185 164 303 209 325 Iz tabele je razvidno, da je bil dom najbolje zaseden v letošnjem letu, t. j. v letu 1971. To smo želeli pojasniti vsem tistim članom podjetja, ki nam očitajo, da nismo ukrenili ničesar, da bi mi navedeni dom odkupili in se ga še naprej posluževali. DOM NA SORIŠKI PLANINI Čeprav dom na Soriški planini uživa izredno lepo lego in lahko gostom služi kot izhodiščna točka za razne izlete, so se ga naši člani zelo malo posluževali. Kljub temu, da je dom odprt od 1. maja do 1. novembra, so posteljne kapacitete zasedene sa mo v mesecu juliju in avgustu in še to le deloma z našimi člani. Dom razpolaga s 36 ležišči v sobah in 15 skupnimi ležišči. K temu je največ pripomogla zamenjava počitniških kapacitet, ki sta jo sklenili sindikalni organizaciji našega podjetja in »Bro-dogradilišta« Split. Dom je v zimski sezoni zaradi izredno slabega obiska zaprt. Slabo grajena (brez škarp), slabo vzdrževana cesta in veliki zameti snega onemogočajo dostop na planino. Če bi želeli cesto urediti in s tem omogočiti pluženje snega, bi bile potrebne milijonske investicije. tem pridobili prostor za sanitarije za goste in povečanje bifeja. To adaptacijo smo izkoristili tako, da smo pridobili nove klet- V čarodejevem klobuku na Sorici ne prostore in povečali zunanjo teraso. Ko bo adaptacija gotova, nam bo nova terasa omogočala namestitev 20 miz (80 sedežev). Razen zelo slabe ceste na planino pa se pojavljata še dva velika problema: — pomanjkanje vode v letni sezoni — vaje pripadnikov JLA na planini. (Nadaljevanje prihodnjič) PROSTE SOBOTE — Upravni odbor podjetja je na svoji 34. redni seji dne 9. 11. 1971 določil razpored delovnih in prostih sobot tako, da je upošteval pri vsakem mesecu enotno število 184 plačanih ur, t. j. skupaj za delovne dneve in za dneve državnih praznikov. Ta nov način določanja delovnih in prostih sobot je nujno potreben zaradi enotnejšega mesečnega obračuna osebnega dohodka. Mesec Delovne sobote Proste sobote • oz. prosti dnevi zaradi zamenjav Zvezni in republiški drž. prazniki Število del. dni — OP dni — ur ur Januar 8. 15., 22., 29. 1. sobota 3. ponedeljek 21 d. dni 2 OP 168 ur 16 ur Skupaj 184 ur Februar 5., 28. 12., 19. - 23 d. dni 184 ur Marec - 4„ 11., 18., 25. - 23 d. dni 184 ur April 1., 15., 29. 8., 22. 27. četrtek 22 d. dni 1 OP 176 ur 8 ur Skupaj 184 ur Maj — 6., 13., 20., 27. 1. ponedeljek 2. torek 21 d. dni 2 OP 168 ur 16 ur Skupaj 184 ur Junij 3. 10., 17., 24. ; - 23 d. dni 184 ur Julij 8., 15. 1., 3., 29. 4. torek • 22. sobota 21 d. dni 2 OP 168 ur 16 ur Skupaj 184 ur Avgust - 5., 12., 19., 26. - 23 d. dni 184 ur September 2., 16. 9., 23., 30. - 23 d. dni 184 ur Oktober 14. 7., 21., 28. - 23 d. dni 184 ur November 11. 4., 18., 25. 1. sreda 29. sreda 20 d. dni 3 OP 160 ur 24 ur 30. četrtek Skupaj 184 ur December 2., 9. 16., 23., 30. — 23 d. dni 184 ur 60-letnico rojstva bodo praznovali: dne 9. 1. 1972 Stane Ropotar iz komerciale, dne 14. 1. Adolf Grobler iz projektivnega biroja in dne 31. 1. Milan Milanič iz zunanje storitvene enote. 50-Ietnico rojstva bodo praznovali: dne 1.1. Janez Česnik iz nabavnega biroja, dne 5. 1. Anton Erman iz prodajnega biroja, dne 6. 1. Marko Momčilovič iz plan-sko-terminske operative, 21. 1. Alojzija Novljan iz zunanje storitvene enote, dne 26. 1. Franc Nolimal iz tajn. direkcije podjetja. POŠKODBE V OKTOBRU V mesecu oktobru smo imeli 42 poškodb, od tega 4 na poti v službo oziroma iz službe. V MO je bilo 12 poškodb, v PK 5, v FI 18, v VET 2 in v sektorjih 5 poškodb. Zaradi poškodb je bilo izgubljenih 558 delovnih dni, 172 v MO, 63 v PK, 204 v FI, 33 v VET in 86 delovnih dni v sektorjih. Glavo so si poškodovali 3 delavci, oči 10, telo 6, prste rok 9, ostali del roke 12, noge pa sta si poškodovala 2 delavca. Največ poškodb je bilo v torek in sredo 11, sledi ponedeljek z 8 poškodbami, četrtek s 6, petek s 4 in sobota z 2 poškodbama. V mesecu oktobru smo imeli 12 poškodb manj kot v istem mesecu lani. POŠKODBE V NOVEMBRU V mesecu novembru smo imeli 40 poškodb, od tega 3 na poti v službo oziroma iz službe. V MO je bilo 14 poškodb, v PK 4, v FI 15, v VET 4 in v sektorjih 3 poškodbe. Zaradi poškodb smo izgubili 553 delovnih dni; 176 v MO, 64 v PK, 168 v FI, 43 v VET in 102 delovna dneva v sektorjih. Oči si je poškodovalo 8 delavcev, telo 2, prste rok 19, ostali del roke 4, noge pa si je poškodovalo 7 delavcev. Največ poškodb je bilo v torek 10, sledijo ponedeljek 8, sreda 7, petek 6, četrtek 5 in sobota s 4 poškodbami. V mesecu novembru smo imeli 4 poškodbe več kot v istem mesecu lani. Služba varstva pri delu ZAHVALA Ob prerani tragični smrti mojega dragega moža Jožeta Cudermana sem bila deležna posebne pozornosti sindikalne podružnice. Zato se vljudno zahvaljujem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, za podarjeno cvetje in tudi za vso izkazano pomoč. Posebej se zahvaljujem govorniku tov. Viktorju Pogačniku za njegove v srce segajoče poslovilne besede. Nadalje se zahvaljujem litostrojski godbi, ki ga je kljub slabemu vremenu spremila do njegovega zadnjega doma. Še enkrat vsem skupaj lepa hvala! Žalujoča vdova Iva Cuderman Danilo Lebar, šofer v prometnem oddelku, je odšel v pokoj 2. 11. 1971. V Litostroju je bil točno 24 let in pol. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem za pozornost, ki ste mi jo izkazali ob tej priliki, in za poklonjena darila. Prav lepa hvala dipl. inž. Viktorju Nollima-lu in tovarišu Francu Potočniku, šefu skladišča v oskrbovalnih obratih. Posebna zahvala gre tudi mojstru Ivanu Turku, ki me je spremil na dom. Vsem želim v nadaljnjem delu še veliko uspehovl Avgust Bokal Odšli so v pokoj Alojz Ogorevc, žerjavar v transportnem oddelku, je prišel v Litostroj 5. februarja 1948. V pokoj je odšel 1. novembra letos. Dne 1. 12. 1971 je odšel v pokoj skupinovodja izmene čuvajev Ivan Hrast. V Litostroj je prišel 4. 6. 1949, V oddelku mehanske obdelave je bil zaposlen kot skladiščnik Avgust Bokal do 30. 11. 1971. V Litostroju je bil od 21. 9. 1950. Zdravstveno varstvo delavcev (Nadaljevanje) Predavanje o obolevnosti delavcev v nekaterih livarnah v SAP Vojvodini je potrdilo ugotovitve analize obolevnosti metalurških delavcev v SR Srbiji. Na prvem mestu so spet obolenja dihal, nato obolenja mišic, kosti in sklepov itd. Vedno znova lahko ugotovljamo, da so ta opozorila le glas vpijočega v puščavi in da samoupravni organi v gospodarskih organizacijah nimajo časa, da bi z zboljšanjem delovnih pogojev razbili usodo povezanosti slabih delovnih pogojev z obolevnostjo delavcev. Poglejmo, kaj je glede gibanja poklicnih obolenj v železarni Zenica ugotovila zdravstvena služba Od 1. 1959 do 1. 1969 so imeli 413 zastrupitev s svincem, od tega 234 pri visokih pečeh. Ta presenetljiv podatek nam postane takoj razumljiv, če upoštevamo, da železna ruda lahko vsebuje tudi svinec. Ker tehnološkega procesa ni bilo mogoče spremeniti, so uvedli ustrezne respiratorje. V železarni so odkrili tudi zastrupitve z ogljikovim monoksidom in to predvsem pri delavcih, ki delajo pri pečeh. V železarni imajo dobro urejeno in opremljeno zdravstveno službo, zato ni v zadnjih desetih letih pri 197 primerih te bolezni umrl noben pacient. Prašno obolenje pljuč so začeli sistematsko raziskovati šele leta 1970. Ugotovili so, da ima od 350 delavcev kar 135 to bolezen. Le-ta je odvisna od tega, koliko časa so delavci izpostavljeni škodljivim vplivom. Največ obolelih delavcev dela v zaprašenih delovnih prostorih že več kot dvajset let, le malo ma.nj obolelih pa dela na izpostavljenih delovnih mestih 16 do 20 let. Prav tako so omembe vredne ugotovitve strokovnjakov o okvarah sluha zaradi ropota. Od 1520 delavcev, ki delajo v hrupnih prostorih, kjer ropot dosega 100 dB (decibelov), jih ima kar 1120 (75 odstotkov) večjo ali manjšo okvaro sluha. Vprašajmo se, kako neki bo gospodarstvo čez 20 let preneslo obremenitev zaradi tolikšnega porasta invalidnosti. Ugotovitve, do katerih so prišli s prikazom števila upokojencev, so zanimive in obenem zastrašujoče, posebno še zato, ker pride do invalidnosti že po 15 do 25 letih dela. Število starostnih upokojencev pada ali pa je stalno na isti višini, medtem ko število invalidskih upokojencev raste. Že leta 1959 je bilo v Zenici odstotkovno izraženo prav toliko kot starostnih upokojencev invalidnih upokojencev, od leta 1968 pa je bilo invalidskih upokojencev več kot desetkrat toliko. Le kdo bo plačal vse to? V razpravi o nesrečah pri delu, o izgubljenih delovnih dngh zaradi nesreč pri delu in zaradi poklicnih obolenj smo slišali marsikaj zanimivega. Menim, da o tem ni treba kaj več razlagati, kajti stanje pri nas je zelo blizu povprečja SFRJ. Prav tako kot je pri nas v MO število nesreč pri delu med prvimi po številu, je tudi v SFRJ število nesreč pri delu med prvimi. Enako velja za število izgubljeni delovnih dni zaradi nesreče pri delu. Kljub temu, da so se delovne razmere izboljšale in da se je izboljšala tehnologija dela, se šte- vilo nesreč ni bistveno znižalo. Da bi v tem uspeli, bi bilo potrebno narediti posebno epidemiološko raziskavo o vzrokih poškodb pri delu. Prav tako bi bilo nujno potrebno razširiti inšpekcijske službe in jim dati več pooblastil, kajti današnja inšpekcijska služba je preslabotna in brez pooblastil. Pregled nesreč pri delu glede na industrijske panoge v času od 1. 1965 do vključno 1969 kaže, da je na prvem mestu pridobivanje in predelava premoga, na drugem mestu ladjedelstvo, na tretjem mestu je bila 1. 1965 do 1966 kovinska industrija, 1. 1967, 1968 in 1969 pa črna metalurgija, ki je prehitela kovinsko industrijo. Če pogledamo število smrtnih nesreč od 1960 do vključno 1969, bomo opazili, da število smrtnih nesreč zelo niha iz leta v leto in da ni mogoče predvidevati, ali bo število smrtnih nesreč padlo ali naraslo. Prav tako ni mogoče priti do nekih sklepov, če primerjamo med seboj smrtne nesreče v posameznih republikah. Ob vseh teh podatkih lahko samo ugotavljamo, da je število smrtnih nesreč preveliko. Poglejmo vzroke nesreč pri delu. Prevladuje osebni dejavnik, in sicer v 70 do 80 %; zaradi neprimernega okolja se je ponesrečilo 20 do 30 % ljudi. Kot zaključek razprav in predavanj o poškodbah pri delu je sledilo predavanje svetovno znane znanstvenice dr. Olge Maček, ki je predavala o preprečevanju poškodb v okviru zdravstvene vzgoje. Za preprečevanje nesreč pri delu je potrebno: 1. Vzgoja zdravnikov, referentov za varstvo pri delu ter vodstvenega kadra po enotnih merilih. 2. Seznanjenje samoupravnih organov, strokovnih kolegijev in družbeno političnih organizacij z analizami nesroč pri delu in z vzroki za nesreče pri delu. 3. Oblikovanje manjših skupin vodstvenega kadra, ki bi izdeltVe programe tako za preprečevanje poškodb kot za ocemtev uspehov. 4. Povečati individualno odgovornost vodstvenega kadra in delavcev, predvsem pa povečati kontrolo nad varnostnimi ukrepi. Da bi zmanjšali število nesreč pri delu, je potrebno čimbolj tesno sodelovanje med vodilnimi delavci. Le ti bodo uspeli samo v primeru, ko se bodo organizirano lotili ukrepov za zmanjševanje števila takih nesreč. (Nadaljevanje prihodnjič) Šola in dom z roko Sodelovanje s starši pri izobraževanju in vzgoji je eden izmed najvažnejših pogojev za uspešno delo šole Še zlasti pa je pomembno v času, ko se učenci pripravljajo na poklic. Vsaka večja odločitev mladega človeka ali drugih do njega v tem obdobju lahko odločilno vpliva na njegovo življenjsko pot. Na naši poklicni šoli šolamo učence iz raznih krajev Slovenije, pa tudi precej učencev iz drugih republik. Polovica jih biva v domu ICL. Zanje pomeni bivanje v domu precejšnjo spremembo. Prišli so Jz različnega okolja, iz urejenih in neurejenih družin, vsak ima svoje lastne, že precej ustaljene navade ter Poglede na življenje. V domu pa so vsi postavljeni v novo situacijo, ko se vključujejo in podrejajo življenju v novi, veliki družini sebi enakih. Naloga vzgojiteljev in drugega prosvetnega osebja je, da pomagajo vsakemu, da se v novih pogojih razvija v celovito osebnost in da se strokovno izobrazi in usposobi za delo, s katerim si bo služil kruh. Pri tem pa morajo ostati starši, ki so že doslej s svojo vzgojo postavili temelje ravnanju svojih otrok, še naprej odločujoči dejavnik pri vzgoji. Zato je zelo pomembno, kako vzpostaviti in ohraniti stike z njimi. Druga polovica učencev prebiva v času šolanja stalno pri starših ali skrbnikih v Ljubljani in v okolici, od koder se z avtobusi ali vlaki vozijo v šolo. Na splošno so lahko stiki med šolo in temi starši tesnejši zaradi bližine doma in šole. Seveda zemljepisna bližina ni najpomembnejša za stike med šolo in starši. Važnejša so obojestranska prizadevanja, da se ti stiki res vzpostavijo in ohranjajo. Le tako lahko prosvetni delavci pri svojem delu upoštevamo dosedanje življenje vsakega učenca in skupaj s starši ustvarjamo pogoje za učenčev nadaljnji razvoj. Oblike sodelovanja s starši so zelo raznovrstne: individualni, osebni stiki med prosvetnimi delavci in njimi, pismena in telefonska obvestila, redni in izredni roditeljski sestanki, obiski na domu, če je to potrebno, in podobno. Glede na značilnosti dela v naši poklicni šoli imajo ti stiki svoje posebnosti. Tako je npr. posebej važno, da so vzpostavljeni stiki med starši in vsemi tremi vzgojnimi dejavniki na šoli: z razredniki in učitelji teoretičnega pouka, z učitelji praktičnega pouka ter z vzgojitelji, če bivajo učenci v domu ICL. Skladno delovanje teh vzgojnih dejavnikov in staršev lahko največ pripomore uspešnosti izobraževanja in vzgoje. Redne roditeljske sestanke organiziramo ob prvi in tretji redovalni konferenci. Zlasti je pomemben prvi redni roditeljski sestanek za starše učencev-no-vincev prvih razredov. Takrat so že na voljo podatki ne samo o učnem uspehu v prvih mesecih šolanja na poklicni šoli, ampak se tudi pokaže, če se je učenec glede poklica odločil v skladu s svojimi sposobnostmi. Tudi letos smo tak sestanek skrbno pripravili. V soboto, 4. decembra so se zbrali starši učencev prvih razredov najprej v jedilnici doma ICL. Na tem, skupnem delu sestanka, so se seznanili najprej z učnim uspehom nasploh. V razpravi smo se dogovorili za ukrepe, da bi bilo delo učencev še uspešnejše. Nato so učenci popeljali starše v delavnice izobraževalnega centra, kjer so jim na svojih učnih mestih pokazali vsak svoje izdelke, ki so jih izdelali kot vaje pri praktičnem pouku, delavniške dnevnike in skicirke ter podrobne ocene iz praktičnega pouka. Tako je vsak učenec sam razlagal staršem, kako se uči pri tem delu svojega izobraževanja. Temu je sledil razgovor pri učitelju praktičnega pouka, ki je povedal svoje ugotovitve. V razgovoru s tovarišem razrednikom so se starši potem seznanili z učenčevim uspehom pri teoretičnem pouku in z njegovim odnosom do šole sploh. Tovariš vzgojitelj v domu ICL pa je povedal staršem, kako živi gojenec v domu in izven šole. Razgovorom z razredniki, učitelji praktičnega pouka in vzgojitelji prisostvujejo obvezno tudi učenci. Vendar se pogovorijo hkrati le o enem učencu, brez V delavnicah ICL razlagajo bodoči strokovnjaki svojim staršem, kaj so se naučili pri praktičnem pouku Telesna kultura za odrasle Od 13. do 20. novembra 1971 so v Šibeniku organizirali sim pozij z naslovom: »Telesna kultura kot faktor zdravja, oddiha, delovnih in obrambnih sposob n ar, ti državljanov.« — Organizatorji simpozija so bili: Zveza sindikatov Jugoslavije, Zvezni sekretariat za narodno obrambo, Partizan Jugoslavije in Zveza organizacij za telesno vzgojo Jugoslavije. — Na simpoziju je sodelovalo 510 predstavnikov delovnih in sindikalnih organizacij, JLA, TVD Partizan, zdravstvenih organizacij, družbeno-političnih združenj, družbeno-političnih organizacij in 16 strokovnih in znanstvenih delavcev iz inozemstva. — Na podlagi 75 strokovnih in znanstvenih referatov, korefera-tov in razprav udeležencev sim pozija so sprejeli več pomembnih sklepov oziroma navodil za nadaljnje delo. — Na simpoziju so ugotovili, da se 6 % odraslih državljanov aktivno ukvarja z rekreacijo in to redno ali samo občasno. v roki prisotnosti drugih staršev. Na ta način pride tudi do najuspešnejših zaključkov, kako popraviti zamujeno ali izboljšati uspeh, ali kako odstraniti ovire in zmanjšati težave pri učenju. Tak način razgovorov izvajamo že vrsto let in so se izkazali kot zelo uspešni. Kljub temu, da se več kot polovica staršev pripelje na roditeljski sestanek v Ljubljano iz oddaljenih krajev, so ti sestanki vedno dobro obiskani. Letošnjega prvega sestanka se je udeležilo 80 % staršev učencev prvih razredov in 72 % staršev učencev drugih in tretjih razredov. Lansko šolsko leto smo uvedli za starše 40 učencev iz oddaljenega kninskega območja v SR Hrvatski novost. Namesto da bi starše iz tega območja vabili v Ljubljano, kar je povezano z velikimi stroški potovanja, se je odpeljala k njim sedemčlanska pedagoška skupina, ki je ob sodelovanju občinske skupščine Knin organizirala roditeljski sestanek v Kninu. Udeležili so se ga vsi starši in težko je opisati njihovo hvaležnost, da smo prišli k njim. Seveda tega ne moremo pogosto storiti, toda zavezali smo se, da se bomo enkrat v šolskem letu sešli s starši teh učencev pri njih, saj so izrazili vso podporo delu šole in želijo z njo sodelovati. Še naprej pa bo v imenu staršev redno obiskoval našo šolo predstavnik občinske skupščine Knin — tov. Dujakovič. H. Premelč Popolnoma rezumljivo je, da se s temi problemi ne ukvarjajo samo strokovne organizacije in inštitucije, ki delujejo na specifičnem področju telesne kulture, ampak tudi družbeno-politič-ni dejavniki in seveda tudi organizatorji tega simpozija. Da bi hitreje in uspešneje ustvarjali ugodne pogoje za napredek telesne kulture odraslih državljanov v svetu, udeleženci simpozija svetujejo sindikalnim in delovnim organizacijam, da s statuti in drugimi akti pospešijo razvoj telesne kulture, tako, da bi uvedli poleg rednega odmora med delom še rekreativni odmor. Poleg organov upravljanja naj se z napredkom telesne vzgoje ukvarjajo predvsem strokovne službe za rekreacijo v delovnih organizacijah. Prav tako naj bi delovne organizacije s svojimi predpisi omogočile, da bi se delovni ljudje ukvarjali z rekreacijo tudi med dnevnim, tedenskim, prazničnim, letnim in posebnim preventivnim oddihom. Pri programiranju, pripravljanju in preverjanju uspešnosti splošne narodne obrambe naj odgovorni organi posvetijo večjo pozornost dviganju funkcionalnih sposobnosti državljanov. Zdravstvene inštitucije naj na i.,odročiu preventivne medicine obveščajo državljane o koristnosti telesne vadbe in naj poskrbe za ipopolnjevanje ustreznih kadrov. Družbeno-politične skupnosti, predvsem pa mestne skupnosti in občine, naj v okviru srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja zagotovijo potrebne prostore, uredijo materialne pogoje ter poskrbijo za ustrezen kader. Vse to bo prav gotovo prispevalo k razvoju telekne kulture odraslih državljanov. Družbene organizacije na področju športne rekreacije, zlasti pa organizacije Partizana, naj s primerno propagando pritegnejo v svoje vrste čim več delovnih ljudi. Seveda bodo morala ta društva svoje programe in metode dela močno popestriti. Organizacije za družbeno aktivnost žensk in mladinske organizacije naj v programe svojega delovanja vključijo tudi športno rekreacijo. Vsi, ki odločajo o zaščiti narave, naj narede vse za to, da bi naravo čimbolj zaščitili. Šole za telesno kulturo naj s primernim učnim programom omogočijo športno rekreacijo tistim študentom, ki kažejo za to področje največ veselja. Člani simpozija so ob koncu simpozija svetovali vsem odgovornim, naj bi take akcije in priprave za razvoi športne rekreacije organizirali predvsem po republikah in občinah. Vse te akcije naj bi bile šele začetek športne rekreacije v okviru telesne kulture. Milan Vidmar STRAN 8 _ _____ . L I T O S T R O J « __ _______DECEMBER 1971 Novoletna križanka PREGLED OBJAVLJENIH ČLANKOV V DVANAJSTIH LETIH IZHAJANJA ČASOPISA LITOSTROJ LETO Družbeno- politični članki Poročila UO in DSP Industrija in gospodarstvo Vesti iz obratov Stanovanjski problemi Vesti iz ambulante in HTV Strokovni članki Šport in rekreacija Kultura in potopisi Obiski tujih državnikov Zanima vas Občinske novice Vinjete, karikature Fotografije Človek in del 1960 42 23 24 39 10 23 27 32 20 14 12 22 90 235 1961 38 28 28 40 12 32 35 30 17 18 12 18 88 186 — 1962 30 30 29 37 15 31 42 30 10 19 12 16 129 244 — 1963 36 33 33 45 20 36 43 25 9 17 12 15 95 182 — 1964 39 35 37 46 23 35 65 12 4 19 12 10 108 140 — 1965 31 30 30 36 14 15 64 6 5 4 9 11 89 118 8 1966 39 36 41 37 16 17 70 7 3 3 11 7 96 125 41 1967 19 31 39 32 13 20 64 9 6 — 10 6 111 122 32 1968 23 28 42 28 9 25 56 13 7 — 10 3 121 119 16 1969 18 32 38 24 11 27 60 7 11 — 9 5 98 170 19 1970 31 32 62 38 11 28 76 9 18 — 11 5 112 201 17 1971 32 25 58 46 10 35 70 15 4 2 10 6 80 220 20 S to številko časopisa Litostroj smo v dvanajstih letih izhajanja Litostroja izdali skupno 144 številk našega časopisa Poleg tega smo obveščali člane s sedmimi številkami izredne izdaje časopisa Litostroj z naslo- vom »Med dvema številkama« ter ob obletnici ustanovitve Litostroja z izredno izdajo časopisa z naslovom »Litostroj v diagramih«. Ob dvajseti obletnici delavskega samoupravljanja sta izšli izredna izdaja časopisa ter zelo lepo urejena revija »Ob dvajseti obletnici delavskega samoupravljanja v Litostroju«. Če bi povezali strani našega časopisa skupaj, bi dobili zelo zajetno knjigo s 1226 stranmi Litostroja ter s 44 stranmi »Med dvema številkama«. Naš časopis nam že vsa leta vzorno in prizadevno tiska kolektiv tiskarne v Kopru. Časopis je začel izhajati v nakladi 3000 izvodov, trenutno pa znaša naklada Litostroja 5800 izvodov. Za nagradno križanko v novembrski križanki smo prejeli 73 rešitev, med katerimi jih je bilo žal precej nepravilnih. Največ pomot je bilo pri besedi AKRA. kjer so mnogi napisali AKKA- Prvo nagrado je dobil Ivan Kreč, Ljubljana, Proletarska ul-1, II. nadstropje; drugo nagrado je dobil Jože Cedilnik, Lakotence 12, Ljubljana; tretjo nagrado je dobil Marjan Tepina, Na Jami 12, Ljubljana. Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik dr. Branko Vrčon — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Tel. uredništva 56-021 Ih. c.) int. 246 — Cena posamezni številki v prodaji 0,50 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru