Ust ljudstvu v pouk In zabavo« Ssfcdja vsak četrtek In velja s poStnino vred in t Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K In za četri leta I K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za dmge isvenavsirfj*?5 lalsl« 6 Ki Kdor hodi sam poni, plača na leto samo S Sa Naročnina se poSilja na: UpravniStvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru, ** List se dopoSilja do odpovedi. — Udje „Kafet-v §j*F?aega dmfitva" dobivajo list bres posebne narofinJn«s M ¡Eosameznl listi stanejo 10 vin, >- Uredništva: KoroSka cesta fitev, 5, —. Eokopisi se ne vračajo, i— IJpravništvo: Koroli t gesta Stev. S, vsprejema naročnino, inaerate in reklamacije. Ssser&te se plačuje od enostopge petftvrsie ss sniral II sia* »a dvakrat 25 vin., za. trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Insorati se sprejemaj So srede zjutraj m ž& zaprte reklamacije so poštnine proste, Današnja številka obsega i strani. Vabimo na letošnji glavni občni ibor „Slov. Straže" in S. K. S. Z., ki se vrši v nedeljo, dne 13. oktobra V NsSirito©SFU v dvorani > Narodnega doma«. — Vspored: Ob 3410. uri predpoldne: sv, maša v kapeli frančiškanskega samostana. Ob 10» uri predpoldne: občni zbor ^(Slovenske Straže" z običajnim vsporedom. (Poroča predsednik poslanec J a r c._) Ob H12. uri predpoldne: občni zbor Slovenske kr-ščansko-socialne zveze. ¡(Govori poslanec dr. Krek.) Ob 3, uri popoldne: iSomiakova slavnost: 'Slavnostni govor. (Dr. Medved.) — Nastop mladine: Prizor v proslavo Slomšeka: Slomr šjekovo rojstvo. — Petje šentjurskih in jare-ninskih pievcev. — Koncert mariborske narodne godbe. Vstopnina k Slomšekovi slSvnosti: foteli 3 K, sedeži od 1. do 4. vrste 2 K, ostali sedeži 1 K, stojišča 40 vin. Odbor. Fred vojsko. Ali b.o vojska? To vprašanje je na dnevnem redu, Skoraj soglasno se odgovarja, da bo vojska. Nerazumljivo bi namreč bilo, zakaj bi si sicer balkanske države naredile z mobilizacijo toliko stroškov, a-ko bi resno ne mislile na vojsko. Saj je težko najti drug razlog kakor resna volja, da pričnejo vojsko. Nekaj drugega je bilo, ko je pri razglasitvi Bosne in Hercegovine za avstro-ogrske dežele mobilizirala Srbska. Takrat je resno mislila, da jo bodo pomirile ve-levlasti s tem, da ji dado dovoljenje, da zasede v svr-ho pomirjenja nekatere srbske kraje v Makedoniji in Albaniji, ali da se jo na drug način pomiri z gospodarskimi in političnimi dovolitvami. Sedaj vedo Srbija, Bolgarija, Grška in Črna gora, da jim velevlasti kaj enakega ne dovolijo, razven če začnejo vojsko in jo srečno dokončajo. Zato je tudi nevarnost, da jo bodo začele. Ko bo mobilizacija izvršena, napovedale bodo omenjene dežele no vseh predpisih mednarodnega prava Turčiji vojsko. Za kaj se gre v tej vojski? Da se odvzamejo Turčiji one pokrajine, v katerih žive kristjani in kateri imajo od Turčinov pretrpeti najhujša preganjanja. Zažigajo jim biše, ropajo jim imetje, osKrunjajo jim žene in hčere, morijo jim sinove in očete, kaj čudo, da se njihovi bratje, po krvi v Bolgariji, Srbiji, Grški in Črni Gori vzdignejo ter jim z orožjem v roki hočejo pribpriti samostojnost ili svobodo. Le pomislimo, kaj bi storila Nemčija, ako bi, recimo, Nemci v Švici trpeli ista preganjanja? Že davno bi jim šla na pomoč ter bi se ne brigala ne za Petra ne za Pavla. Velevlasti z dobrimi nasveti že desetletja in desetletja posredujejo pri Turčiji, da se boljše ravna 9 slovanskimi kristjani, toda vse zaman, Tudi Avstro-Ogrska bi morala spoznati svojo veliko nalogo na Balkanu. Prijateljsko bi se morala že davno spomniti in pogoditi z balkanskimi državami, kako ugnati Turčijo, kako oteti preganjane kristjane, kako jim priboriti lepše razmere, biti bi morala prijateljica in voditeljica balkanskih' držav. Seveda potem bi morala pred vsem odpraviti velikanski madež na svojem lastnem telesu, tlačenje Hrvatov in Slovencev na lastnih tleh. Sedaj pa vidimo Avstro-Ogrsko marširati z drugimi vele vi astmi ter delati na to, da ostane Turčija nedotaknjena in da kristjani še nadalje ostanejo pod turškim jarmom. Upamo, da Avstro-Ogrska najde pra- vočasno sama sebe ter se izkaže kot pokroviteljico Kristjanov in Slovanov v Turčiji. Trenotno še ni prišla do tega spoznanja. Francija je predložila velevla-stim, da se vse skupaj izrečejo proti vojski balkanskih držav. Dobro, ako gre brez vojske, tem bolje. Potem pa naj Turčijo prisilijo, da izroči sosednjim državam vso kristjane ali da jim da vsaj upravno samostojnost v turški državi. Toda sedaj se gre med velevlastmi za to, da jim obljubi Turčija boljše ravnanje s kristjani, Kolikokrat je Turčija že to obljubila, a držala Še svoje obljube ni nikdar. Velevlasti upajo, da bodo zabranile vojsko balkanskih držav s Turčijo. Toda zelo verjetno je, da delajo velevlasti tokrat račun brez krčmarja, brez balkanskih držav» T;e so že tako blizu vojske, da jim je težko "nazaj. Pravijo, da bodo ta teden vse vojne priprave do zadnje pičice izvršene in potem se začne vojska. Tudi za ta slučaj so baje velevlasti že pripravljene. Uplivati hočejo, da se Rusija in Avstro-Ogrska ne bosta udeležili vojske, ampak da se prepusti ta posel samo balkanskim državam, Račun zna biti dober za slučaj, ako bodo balkanske države od Turčije te-pene. Kaj pa če bodo zmagovite? Ali bosta potem Rusija ip Avstro-Ogrska tudi mirni, ko si bodo pred njihovimi nosovi drugi delili plen, po katerem imata tudi sami skomine. Kakor razvidno, stojimo pred resnimi Časi in' težko je reči, kako se bodo razmere navsezadnje razvile, V naslednjem prinašamo poročila o dogodkih zadnjih dni. Kar se bode zgodilo v sredo in četrtek, ko se že tiska naš list, o tem bomo še poročali med najnovejšimi vestmi. * • Koliko stane mobilizacija? Mobilizacija sama zelo veliko stane. Vojake morajo preživljati in plače\mti. Ce se vse računa: preživljanje vojakov in konj, plače, doklade, poraba streliva in uporaba orožja, velja vsak vojak na dan 10 K, kar znese n. pr. za Bolgarsko vsak dan, ko je mobilizacija izpeljala, 2,300.000, za Srbijo pa. 1,800.000 K. Zelo veliko pa stane tudi prevoz po železnicah. Stroški se pokrijejo v prvi vrsti iz denarnih sredstev v državnih blagajnah. Tako Bolgarija in Srbija imata pripravljene vojne zaklade, koliko, seveda ni znano. Še težje se pa more soditi, koliko da stane Turčijo mobilizacija, ker so vsled laško-turške vojske turške državne blagajne zelo izčrpane in v največjem neredu. Skupna moč balkanskih držav. Balkanske države so popolnoma pripravljene na vojno. Bolgarska armada, pomnožena s srbskimi polki, stoji pripravljena v dolini reke Marice, srbska glavna armada stoji južno od Niša, pripravljena na boj, 15,000 mož in 15 gorskih artiljerijskih baterij pa je pripravljenih pri Užici, da takoj po napovedi vojne udarijo v Novi Pazar. Griškja mobilizacija bo skoraj dovršena, Črnogorska vojska pa je že pripravljena. Skupaj Štejejo armade vseh štirih držav nad 600.000 mož, in sicer Bolgarska 300.000, Srbija 200.000, Orna gora 80.000 in Grška 100.000. Turčija z mrzlično hitrostjo zbira svoje vojaštvo ob bolgarski in srbski meji ter kolikor le mogoče utrjuje svoje postojanke. Zlasti na Kosovem polju utrjujejo stare utrdbe. Požrtvovalnost za vojsko. Srbski trgovec z žitom, Peter StojadinoviČ, je daroval 100 vagonov žita srbski armadni upravi za vojsko. Poseben odbor srbske visokošolske mladine je izdal oklic na srbske bogataše, naj darujejo narodu za vojsko. V 4 dneh je nabral dijaški odbor nad 400 tisoč kron. V Parizu živeči Bolgar Sorev je brzojavno sporočil bolgarskemu ministrskemu predsedniku, da daruje pol milijona kron za vojne namene. Nek bogat bolgarski kmet v vasi Selic,a se je zavezal, da podari v slučaju vojske bolgarski armadi 80 glav goveje živine. Neka vdova blizu Belgrada je prišla dne 5. oktobra v srbsko vojno ministrstvo in je ponudila hranilno knjižico svoje 161etne hčerke Dragice na razpolago za vojsko. V knjižici je bilo naloženih* 150 dinarjev, katere si je mala Dragica tekom let kot darila prihranila. Visoki uradnik v ministrstvu je pohvalil domoljubje matere in hčerke ter je vrnil* knjižico. Bolgari upajo na pomoč. Predsednik bolgarske vladne stranke je izjavil: Kot kristjani hočemo doseči,, da bodo lahko balkanski narodi živeli kot ljudje. Nobena evropska država ne moro ugovarjati. Danes more Turki naše brate. Upamo pred vsem na pomoč Avstrije in računamo, da nas bo cesar Franc Jožef I. podpiral, da osvobodimo ljudstvo, ki ječi sedaj pod turškim jarmom. Bolgarski vojni poveljniki. Car Ferdinand si je za pomoč v vrhovnem po-veljništvu bolgarske armade izbral generala Šavova, ki je bil že poprej dvakrat vojni minister. Kot poveljnik severne bolgarske armade se imenuje general 3-vanov, južne armade pa general Kutinšev. Stališče Albancev. Razni albanski rodovi8 kateri so se dosedaj sko-ro neprestano kot ustaši borili proti Turkom kot tlači-teljem, so baje pripravljeni v slučaju vojske stopiti na stran Turkov, ker so jim slednji obljubili večjo svobodo. Ali je ta vest resnična, je skoro dvomljivo, ker so Albanci pač komaj Čakali, da bi kdo prijel za vrat krvoločnega Turčina, O krščanskih Albancih je težko misliti, da bi podpirali tiste, ki so jim rušili cerkve, požigali domove, oskrunjali žene. Bolj verjetno bi bilo, da bi mo-hamedanske Albance spravil njih verski fanatizem na stran Turkov. Položaj na Kreti. Tudi kristjani na Kreti se pripravljajo, da po-morejo balkanskim državicam. S Krete javljajo, da bo kretska vlada mobilizirala 5000 mož, ki pridejo na pomoč Grški. Poleg njih pa odide na Grško tudi 800 kretskih orožnikov, Varnostno službo na otoku Kreti bo opravljala posebna, iz meščanstva sestavljena varnostna straža, Predsednik kretske vlade javlja, da se dvigne vse kretsko prebivalstvo v boj proti mohame-danskim zatiralcem. Mir med Italijo in Turčijo. Od homalij na Balkanu bodo imeli menda Italijani prvi dobiček. Listi namreč poročajo, da je sklep miru med Italijo in Turčijo gotova stvar in da bo mirovna pogodba že podpisana prihodnje dni. Turčija bi s sklepom tega miru mnogo pridobila. Italija bi ji plačala veliko odškodnino za Tripolitanijo, namreč 120 milijonov v gotovini, obenem pa bi dobila Turčija tu' di popolnoma prosto pot po Egejskem morju, zlasti proti Grški, in precejšnje število vojakov, ki so sedaj v ogroženih posadkah, bi se lahko porabilo v boju proti balkanskim državam. Italijani sicer Še tajijo, da bi bil mir sklenjen, a listi, ki so v zadevi dobro poučeni, trdijo, da imajo njih' poročila trdno podlago. I-talija bi imela torej od preteče vojske prva svoj dobiček. Sicer pa je sploh treba reči, da, pridobiva Italija dežele le po drugih državah. Lombardijo je dobila po Francoski, Beneško po Prusiji in Tripolitanijo sedaj po balkanskih državah, a sedaj pa Še hoče Italija igrati vlogo pomirjevalke in svariti balkanske države pred vojno. Prvi boji. — Puške že baje pokajo! Iz Foče v -Hercegovini se poroča: Dne 3, oktobra je poskusila črnogorska brigada pod poveljstvom nekega brigadirja pri Meferati prekoračiti turško mejo. Del Črnogorcev je postavil zvečer, ko se je napravil mrak, Šotore, a turško obmejno vojaštvo je Črnogorce presenetilo in jih obkolilo. Vnel se je ljut boj, v katerem je baje padlo nad 100 Črnogorcev. Ostali so se srečno umaknili. Tudi Turki so imeli znatne izgube. Brigadirja, ki je baje uprizoril ta bojni pohod na lastno roko, so odpoklicali v Cetinje. Boji se na meji nadaljujejo. Dne 4. oktobra so Čuli v Foči cel dan s črnogorske meje gromenje topov. — Dne 5. oktobra se je ]>oročalo, da se je dne 4. oktobra vršila v okolici bolgarskega mesta Harmanli vroča bitka, v kateri je padlo več sto vojakov. Vendar so pozneje listi to vest proglasili kot neresnično. Turki priznavajo, da se vrše dan za dnevom na meji med Turki in Bolgari kakor tudi Turki in Srbi, manjše krvave praske, ki so tudi v mirnem času v navadi. Bolgarska in srbska vlada pa trdita, da so vsa poročila o dosedanjih' bojih s Turki izmišljena. Posebne izdaje srbskih listov poročajo od 7. t. m.: Ob meji Sandžaka so se bili krv,avi boji med rednimi turškimi in srbskimi vojaki. Turki so izgubili zelo veliko vojakov, nad 200 mrtvih in ranjencev. Turki so zašli v zasedo, Srbi so jih iz dveh strani napadli, V Bclgradu sodijo, da izbruhne nenadoma lahka vojska brez vsake običajne napovedi. Srbska mladina za vojsko. Belgrajska mladina, razna telovadna društva in drugo mladinske organizacije, snujejo pod vodstvom društva „Narodna Obrana" prostovoljne čete, ki bi bile pripravljene, vstopiti v vojsko. Več strelskih društev snuje bojno četo: „Dušan Silni". Mlade Srbinje, dekleta kakor žene, pa vstopajo v bolnišnice, kjer se vadijo, kako je streči ranjencem. Učijo se pa tudi streljati in sukati meče. V Belgradu je za vojsko posebno navdušena učeča se mladina. Dan za dnevom prireja mladina slavnostne lobhode po mestu in pred kraljevo palačo ter poje navdušene bojne pesmi. Kal hočejo doseči velevlastl? Evropske velevlasti hočejo s svojim posredovalnim predlogom, ki ga je izdelal francoski zunanji mi-Dister Poincare, doseči, da se ohr.ani na Balkanu mir, prizna paj se sedanje posestno stanje napram vsem, tudi Turkom, Turčija pa mora izvesti vse preosnove, Katere ji narekuje mednarodna berolinska pogodba in na njej temeljujoča postava iz leta 1880, Avstriji in Rusiji se poveri naloga, da proti Turčiji in balkanskim državam odločno nastopita, da se ti predlogi sprejmejo. Stremljenje je torej, da se vojska prepreči ali vsaj omeji na Balkan. Turčija popušča. t Na posredovalni predlog velevlasti je Turčija izjavila, da je pripravljena izvršiti zakon iz leta 1880, s katerim je obljubila izvršiti zahtevo berolinske pogodbe, naj se po želji kristjanov v evropski Turčiji uvedejo evropske preosnove. Glasom tega zakona bi dobili Makedonija in Rumelija, kjer prebivajo kristjani, samoupravo, to je: v lastnih deželnih zborih bi sami odločevali o svoji usodi. Uprava turško-balkan-skih pokrajin bi se tako uredila, da bi del dohodkov teh pokrajin pripadal v oskrbo deželnim zborom-; v zakonu je tudi zagotovljena popolna verska in politična svoboda za vse prebivalce v Turčiji; tudi občine bi naj dobile svojo samoupravo. Balkanski kristjani bi tudi dobili svoje deželne poglavarje (guvernerje). Ta zakon, ki ga je leta 1880 na pritisk evropskih velevlasti sklenila Turčija, je bil izdelan od zastopnikov vseh evropskih držav, Vendar se ta zakon dose-daj Še ni izvrševal. Dne 6. oktobra pa je naenkrat došlo iz Carigrada brzojavno poročilo, da hoče sedaj Turčija po 30, letih uveljaviti to postavo iz leta 1880, Vidi se, da je Turčija v Škripcih in bi se rada z obljubo, da bo dala kristjanom svobodo, izvila iz neljubega ji položaja. Toda krščanske države na turške obljube ne držijo nič več, ker se je Turčin v vseh svojih obljubah dosedaj izkazal kot figa-mož. * « * Tojska že izbruhnila. Črna gora je v torek, 8. oktobra napovedala Turčiji vojsko. Kralj Nikita in princ Mirko sta se takoj podala v glavno taborišče črnogorske armade pri Podgorici. Politični ogled Dne 8. oktobra: V bosanskem odseku avstrijske delegacije je danes poročal hrvašlki delegat Spinčič o razmerah v Bosni ip Hercegovini. Poročevalec se je zavzel za koristi obeh dežel, zlasti v političnem oziru, ter je zahteval preuredbo bosansko-her-cegOvske ustave, Nemcem ip Poljakom odkrite besede Hrvata Spinčiča niso bile ljube. Proti Spinčiču sta nastopila nemški poslanec "Marki in minister Bilinski, a Spinčič se jih ni ustrašil. — Vojni odsek ogrske delegacije je sprejel vojni proračup. — V 'Mehiki se ponavljajo vedni nemiri. Vršil seje krvavi boj med vsta-Mkimi in vladnimi četami; mrtvih je nad 200, ranjenih pa okrog 400 mož, — Dpe 4. oktobra): Na Dunaju so zbrani te dni poveljniki avstrijskih armadnih zborov, kar se je smatralo kot nekaka priprava na vojsko. Cesar je večinoma vse poveljnike poklical k sebi. — Na Ogrskem se opazuje, da izgublja večina dan za dnevom več tal. Odlični Tisovi in Lukačevi pristaši se ločijo od stranke. Zmernim možem že namreč preseda vedni boj med manjšino in večino. Ustanoviti hočejo neko „sreitojo" stranko. — Na Španskem Štrajkajo železničarji. — Dne 5. oktobra: Danes se je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika Stiirgkha ministrski svet, ki se je bavil s pripravami za jesensko državnozborsko zasedanje. — Cesar je danes sprejel zunanjega ministra grofa Berchtolda, ki mu je poročal o položaju na Balkanu. — Danes je bila v Belgradu otvorjena srbska narodna skupščina s prestolnim govorom. Kralj je rekel, da je bilo vsled mobilizacije potrebno, proglasiti v Srbiji obsedno stanje, Poslainci naj ta ukrep vlade odobre, — Dne 6, oktobra: Listi poročajo, da je stališče pravosodnega ministra Hochenburgerja omajano. Kot vzrok se navaja zadnji jezikovni odlok. Po sodiščih pa Češkem je vsled Hochenburgerjevega odloka vse zmedeno. Ako Hochenburger ne odstopi, je tudi stališče ministrskega predsednika omajano. — 'Avstrijski Nemci, ki z dosedanjimi strankami niso zadovoljni, snujejo mladonemško stranko. — Predvolitve za rusko dumo (državni zbor) so se vršile Zadnje dni prejšnjega tedna. Med izvoljenimi volilnimi možmi je tudi 247 katoliških duhovnikov. — Strajk španskih železničarjev je prenehal, ker je ministrski predsednik dal vodstvu štrajka zagotovilo, da se bo predložila državnemu zboru postavna predloga za zvišanje plač železničarjem in skrajšanje delavnega časa. — Dne 7. oktobra: Cesar je sprejel včeraj ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, kateri mu je poročal o položaju na Balkanu. Cesar je izrazil trdno upanje, da se ohrani mir. — Avstrijska delegacija je imela danes plenarno sejo, v kateri se je razpravljalo o proračunu zunanjega ministrstva. Delegat Bar-tjuehem je kot poročevalec odseka za zunanje zadeve poročal o stališču, ki" bi ga naj zavzemala naša vlada glede na balkanske homatije. Minister Berchtold je izjavil, da je razmerje med Avstrijo in Rusijo prijateljsko in delujeta obe državi glede balkanskega v-prašanja skupno, — Danes so imeli načelniki držav-nozborskih klubov sejo, da se določi čas zasedanja državnega zbora. Sklenilo se je, da se skliče državni zbor za 22. oktobra. Imenom Slovencev je izjavil dr, Korošec, da Slovenci radi razmer na jugu ne morejo podpirati ne vladnih, ne odsekovih predlog. — Finančni minister Zaleski namerava odstopiti. — Socialni demokratje so v Debrecittu na Ogrskem napravili nemir pred hišo, kjer se je nahajal predsednik Tisa. Hoteli so razbiti vrata in vdreti v hišo, Tisa jo je tiho odkuril. Nemirneže je policija razgnala. — Dne 8, oktobra: Cesar sedaj vsak dan sprejema vodilne državnike, da mu poročajo o položa-ju na Balkanu, — V avstrijski delegaciji se danes nadaljuje razprava o proračunu zunanjega ministrstva. — Vojna uprava naše države zahteva naknadnega posojila 350 milijonov kron za armado. Ta svota bi se razdelila na 5 let. — Vsa evropska zunanja politika se suče zdaj le okrog hbmatij na Balkanu, — Na Rui-sko-Poljskem so izbruhnili resni nemiri. Ljudstvo protestira proti vojski. Prišlo je do pretepov med policijo in nemirneži, — Smrtna obsodba Jukičeva je bila od višjega sodišča potrjena, sedaj je še vprašanje, ali bo cesar obsodbo podpisal. Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: 13. nedelja, 20. po Binkoštih: Eduard, kralj. 14 pondeljek: Kalist, papež. 15. torek: Terezija, deri ca. 16. sreda: Gal; Maksima. 17. Četrtek: Hedvika. v 18. petek: Loka, evangelist. 19- sobota: Peter Alkant. * V mariborsko bogoslovje so letos na novo sprejeti v I. letnik: Basaj Jakob iz Predoslja na Kranjskem; Flis Bruno od Sv, Lenarta nad Laškim; Gaberc Alojzij iz Crešnjevca; Gorogranc Martin iz Ponikve ob juž. železnici; JagodiČ Alojzij iz Slivnice pri Celju; Kotnik Ivan iz Rajevega sela; Medved M. iz ArtiČ; Mirt Jožef iz Rajhenburga; Muhič Franc iz St. 'Jurja ob Sčavnici; Salobir JoŽel iz Dobjega; Sätfler Franc od Sv. Antona v Slov. goricah; Slaje Milan iz Celja; Znžek Karol iz Vel. LaŠČ na Kranjskem, in StrižiČ Franc iz MakoL V III. letpik": Sajo-vic Josip iz Ljubljane in Vrečko Josip iz Šmarja pri Sevnici. * Osebna vest. V odvetniško pisarno dr. Benko-viča v Celju je vstopil kot koncipijent mladi pravnik dr, Antop Veble, Iz polit, službe. Konceptna praktikanta dr. Rudolf Urbanek v Feldbachu in Viktor Kastner-Pöhr v Ljutomeru sta imenovana namestniškim koncipistom. * Iz finančne službe. Za davčne oficiale X. či-novnega razreda so imenovani davčni asistenti: Anton Cvsthte, Franc Germ, Ignacij Ozvatic, Simon Führer, Anton Paradiž in AvguŠtip Brandst&tter. * Cesarjev god se je zadnji petek po vsej Avstriji slovesno obhajal. Cesar se je na Dunaju v Šen-brunski grajski kapeli udeležil svete maše in je sprejel tudi sveto obhajilo, Po vseh cerkvah obširne države so brale svete maše za srečo cesarja, pele so se zahvalne pesmi in vsi narodi so goreče molili k Bogu, da nam Še ohrani sivolasega vladarja čilega in zdravega. * Našim društvom. Občni zbor osrednje S. K. S, Z. se vrši letos ob priliki občnega zbora Slovenske Straže v Mariboru dne 13. oktobra. Opozarjamo naša društva na tozadevno vabilo v naših listih ter jih prosimo, da pošljejo na občni zbor svoje zastopnike. Naj pe manjka noben zajveden somišljenik na občnem zboru naših glavnih obrambpih in izobraževalnih organizacij. 13. oktobra v Maribor! Mladinske organizacije opozarjamo, da skrbijo za obilno udeležbo na občnem zboru Slovenske kršč. soc. zveze v Mariboru. Govori na njem začetnik našega krŠČansko-socialnega izobraževalnega dela, dr. Krek. Popoldne pri SlomŠekovi slavnosti pa znameniti slovenski govornik <2r, Medved. Štajerska slovenska mladina, poagitiraj nekoliko, da v Mariboru nas bo kot listja in trave! Štajerski Slovenci i— zadnji čas je, da storimo V9i svojo narodno dolžnost napram loteriji n)aše „Slovenske Straže." Do sedaj je še vse premalo odziva in ogromno je število tistih, ki nimajo še srečke „Slovenske Straiže." ]Pozdravlj(uno te dni skupščino „¡Slovenske Straže" na. ta način, da vsak izmed nas kapi ali naroči več srečk JSlov. Straže" (srečke 1 K). Nabirajte v svojih krogih več naročnikov na srečke, nujno agitiragte povsod za srečke „Slovenske Straže."1 Opozarjajte tudi naša gospodarska društva, naša župlanstva, naša izobraževal- na društva, da naroče večje število s»ečk! Ne prezrite tega opomina! * Mladenlčem-novincem! Prihodnje dni bo marsikateri vrli slovenski fant, vnet član naših organizacij, zapustil domačo hišo ter se bo podal služit cesarja, Mladeniči! Težko bo slovo od dragih domaČih, težko slovo od prijateljev v Orlu, mladeniSlri zvezi ali izobraževalnem društvu, a ponosni bodite, da vas kli-čo cesar in domovina pod orožje. Vzemite si k vojakom seboj za spomin prijatelja, to je dobro knjigo. Cirilova tiskarna v Mariboru je založila knjigo, ki je ravpo vam namenjena. Zove se „Krščanski vojak". En komad mehko vezane knjige stane s poštnino vred 90 vin, trdno v platno vezan pa 1 K 20 vin. Stari-Ši, dajte svojim sinovom seboj za spomin to lepo knjigo. „Slovenski Gospodar" pa kliče odhajajočim svojim mladim prijateljem: „Ostanite tudi v vojaških vrstah zvesti veri, materinemu jeziku in svoji domovini!" Slomšekova proslava v Nemčiji. Gladbeck na Vestfalskem, 3, oktobra 1912, Naše rudarsko društvo sv. Barbare v Gladbecku je obhajalo v nedeljo, dne 29. septembra t. 1. tretjeletni obstoj društva in BOletni-co Škofa A. M, Slomšeka, Čeprav si moramo Slovenci služiti svoj kruh med Nemci, smo vendar hoteli obhajati spomin Slomšekove smrti na tujem v slovenskem duhu. Popoldne ob 4, uri je bila v cerkvi slovenska služba božja z nemško pridigo, ker slovenskega duhovnika nimamo v Gladbecku. PridigOvaleo č. g. vikar Tappe je povedal, da je bil na evharističnem shodu na Dunaju in je videl, kako pobožen je slovenski narod, kako moli k sv, ReŠnjemu Telesu in posebno Časti tudi božjo Mater, to more priti pa le od tega, ker ima slovenski narod dobre duhovnike in škofe. Prvi slovenski boritelj, knezoškof A, M. Slomšek, je veliko storil za slovenski narod. Kar je on vsadil, Še sedaj na Slovenskem mogočno raste. Po službi božji smo Še obhajali SlomŠekovo slavnost, Po pozdravu podpredsednika tovariša Tuhtarja je govoril blagajnik tovariš Grossman o SlomŠekovem življenju in njegovih delih, Slomšekovemu spominu smo zaklicali trikratni: „Slava". Govoril je Še tudi tovariš Zaje iz Dattelna, Potem so se vršile deklamacije: „Predica", „Vijolica", „Berač", „Vino in voda", ,„MladeniŠKa koračnica", Mešani pevski zbor je zapel pesmi: „Opomin K petju" in „Hišica očetova". Nato se je predstavljala igra: „Tri sestre". Tovariš Grossman se je nato vsem zahvalil za obilen obisk. Pri tej slavnosti se je nabralo za Slovensko Stražo 7'41 M ali približno 9 K avstrijske veljave. Ob koncu so vsi udeleženci Še zapeli avstrijsko cesarsko pesem. Tako smo tudi slovenski rudarji proslavili našega velikega SlomŠe-ka, * Podpora. Za po toči poškodovane posestnike se je po posredovanju poslanca PiŠeka od države pridobilo za prvo pomoč v mariborskem in slovenjebistri-Škem okraju že 2Yi vagona žita, ki se je za seme ubogim posestnikom zastonj, in potrebnim po znižani ceni, razdelilo. V kratkem se bo še 2 vagona lepega rž-nega semena ubožnim po 15 K na met. stot razdelilo. Letos je bila ržena letina sploh zelo slaba in lepega žita skoro ni dobiti. * Dober odgovor. V železniškem vozu je bilo natlačeno polno ljudi. Tudi nekemu frančiškanu je bil tam odkazan prostor. Par nagajivcev je pričelo vpričo njega zelo umazano govoriti, da bi redovnika togo-tilo. Ko ju je ta prosil, da naj molčita, sta se mu smejala in dejala, da smeta govoriti, kar hočeta, „Dobro, torej smem tudi jaz govoriti kar hočem", je dejal frančiškan in vzel iz žepa rožni venec ter začel glasno moliti. Najprvo jih je bilo le par, ki so ž njim molili, nazadnje pa je vsevprek molilo in nesramni pogovori so bili zatrti. * Svobodomiselna hvaležnost. Neki socialistični poslanec v Belgiji je hudo obolel. Moral je v bolnišnico, ki jo upravljajo katoliške usmiljenke, kjer je bil operiran in odkoder je po samaritanski postrežbi Čez nekaj dni ozdravljen odšel. Komaj pa je ozdravel, je v belgijski zbornici nekega dne grdo zabavljal zoper katoliške redovnice ter jih naziva! „Črni mrčes". Po seji pa zunaj na hodniku pristopi k njemu neki katoliški poslanec, ki ga nagovori: „Ali hočete še enkrat ponoviti vse, kar ste sedaj v zbornici govorili?" Socialist pa je v zadregi jecljal, češ, da ni rekel nič hudega, „Res", pravi nato katoličan, „preveč strahopetni ste, da bi sedaj ponovili psovke v obraz meni, ker veste, da Vam je stregla v bolnišnici ravno moja hči, ki je katoliška usmiljenka." — Dogodek je resničen in kaže, kako velika usta imajo svobodomiselci na shodih, a kako majhni so v primeri s požrtvovalnostjo katoliških redovnic, * Soc. demokrat mora biti brezverec! Kmalu po predzadnjih volitvah v Belgiji je pisalo vodilno glasilo belgijskih socialistov takio-le: „Nobeji delavec ne sme več v cerkev! Nobena delavska žena več v spo-vednico! Nobenih krstov, nobenih cerkvenih porok več! Ne puščajte delavskih otrok v katoliške Šole!" In 13. julija je pisal isti list: „Nobenih krstov v cerkvi, nobenih porok v cerkvi, nobenih cerkvenih pogrebov in pobegih prvih obhajil nočemo več!" Delavstvo mora organizirati splošni, stalni in radikalni verski štrajk! Od danes naprej mora v stranki veljati geslo: Noben otrok, nobena žena, noben mož nobenega vinarja več za katoliško cerkev!" Tako si je to glasilo belgijskih rdečkarjev upalo pisati po volitvah. Pred volitvami so pa hodili okrog, kakor to delajo tudi naši, in lovili verne, a nezavedne, nepoučene in lahkoverne delavce ter kmete kakor kaline na svoje limani-ce! * Alkohol in Jetika. Razni so vzroki jetike, toda premnogokrat povzroča jetiko preobilo zavživanje alkohola. Prebavila, možgani, srce, ledvice, vse to po- kvari alkohol, vsled Cesar Človeško truplo nima nikjer nobenih odpolnih sredstev proti jetiki. Številke raznih zavarovalnic za življenje dokazujejo, da alkohol krajša življenje ter da so pivci mnogo bolj dostopni boleznim ko zmerni ljudje, Mnogi zdravniki navajajo alkohol pred vsem kot eden glavnih vzrokov jetike (tuberkuloze). Indiance in zamorce mori jetika rarvno vsled preobilo zavživanja Šnopsa, ki ga Angleži nalašč razpečavajo med dotiČnimi reveži, le, da jih imajo lož je pod komando. Zmerni 'Japonci in Kitajci pa jetike skoro ne poznajo. Tudi med Slovence naši narodni nasprotniki pošiljajo cele vlake s špiritom pomešanega šnopsa. To kugo naši ljudje pijo in plačujejo sebi v smrt, svojemu sovražniku pa v dvojni dobiček. V znamenju megle. Pretečeno nedeljo seje megla, ki v teh jesenskih dneh temni obzorje nad Celjem, zdatno zgostila, osobito v okolici Narodnega Doma. Tega ni sicer storilo število zaupnikov, ki so prišli na občni zbor Narodne stranke — poročevalec. „Slov. Naroda" jih je skozi svoje povečevalno steklo videl 200, brez stekla jih je bilo videti veliko manj —, temveč megleno razpoloženje, ki so ga prinesli s seboj. Megleno in mrazno je bilo v veliki zborovalftici, __ v kateri so prazni prostori kakor bajeslovni zmaji zijali na pičlo Število udeležencev ter so v njih vzbujali turobne spomine na zadnje drži^vmozblorske volitve, kojih posledica je bila za Narodno stranko velika praznota in v sredi te velike praznote velika luknja. In ob tem spominu so navzoči liberalci Še bolj zadr-getali mraza, ki je vladal v dvorani ter jim je stopil v noge in se polastil srca in glave, da je govornikom začelo mrzleti in megleti v možganih. Prvi se je zameglil strankin tajnik Lesničar v poročilo o strankinem položaju in njenih ciljih; iz njegovega govora je, kakor iz motne daljave zvenel zadušen jek: ne sovražimo klerikalcev, bodimo pravični. — Urednik Spind-ler je razpredel širok govor o liberalnem časopisju, po dvorani je zavalovila nova meglena plast, v kateri so prestrašeni zborovalci opazili poteze nabiralnih krožnikov. — Naposled je vstal k govoru o deželnem zboru dr. Kukovec. Potegnila se je megla ter je obdala liberalnega prvoboritelja, ki vsled tega ni videl, kje je pravi sovražnik slovenskega ljudstva. S pregrešno politično nesramežljivostjo je pomežikal Nemcem, naperil svoje orožje proti Kmečki zvezi, zadel pa je svojo stranko, katero je nanovo udinjal Nemcu proti rodnemu slovenskemu bratu. Ce ne bi bilo toliko megle, bi se bil opazil na marsikaterem obrazu porogljiv nasmeh, ko je ob koncu govora središki župan Sinko predlagal poslancu Kukovcu zahvalo za njegovo „vstrajno in nesebično delovanje (!)". — Tako se je vršil od Narodne stranke napovedani sijajni liberalni ljudski tabor — megleni krožek zaupnikov. Kot edine svetle zvezde so se iz te megle dvigali deveteri učitelji, izvoljeni v odbor Narodne stranke — kot deseti se jim je pridružil mariborski vzgojitelj u-čiteljev, Lj. Pivko — ter osvetljali temeljno točko liberalne gospodarske in narodne politike v deželi: zvišanje učiteljskih plač. Za nadušljive ljudi je, tako pravijo, megla smrt; Narodna stranka pa trpi na neozdravljivi politični naduhi. Tržno poročilo. Žito se je zadnje dni vsled preteče vojske na Balkanu precej podražilo. Cena ovsu je poskočila za 86 viri. pri 100 kg. Pšenica in rž se je podražila za 58 vin. Tudi krompir se je podražil na vseh avistrijskih trgih za 40 vin. pri 100 kg. Na velikih živinskih sejmih se vzdiguje tudi cena živini. Cene raznih državnih in tudi zasebnih vrednostnih papirjev so vsled vojskine nevarnosti na raznih borzah znatno padle. Kupčija z vrednostnimi papirji je slaba, posebno pretečeni teden je vladala med' borzi-janoi zmešnjava in groza. Dokaz, da. se posebno trgovski svet boji vojske, * Trgatev in kupčija z vinom. Cena vinu kljub slabemu razvoju grozdja ne bo posebno slaba. Iz ljutomerskih goric poročajo, da se je trgatev tam že deloma začela, ker se vinogradniki bojijo mraza. Mošt ima različno množino sladkorja. Najboljše vrste so letos: silvanec, žlahtnina, burgundec in traminec, do-Čim rilček in šipon le slabo zorita. Mošt ima od 12 do 18 stopinj sladkorja. Plačuje se mošt, ki ima 12—14 stopinj sladkorja do 16 vin,, nad stopnjo za 1 liter, za onega pa, ki ima več kot 14 stopinj, pa se plačuje seveda razmeroma več. Za sortirana vina od silvanca, burgundca in traminca se obljubuje celo po 70—80 v. liter, — Od St. Jakoba v Slov. gor. nam poroča prijatelj, da se prodaja mošt v naprej po 40—56 vin. liter. — Z Vipavskega poročajo: Vse ceste in postaje so polne voz, ki vozijo velike množine vipavskega vina. Največ vinskega pridelka so pokupili dunajski in češki vinski trgovci. Cena vinu je zopet poskočila. Promet v Rihenberku je jako velik. Do 300 voz vina pride na dan na postajo. Letina je jako lepa, da ma-lokedaj tako. Mnogo tujih vinotržcev in gostilničarjev je prišlo kupovat vino. — Vinska letina na Krasu je tudi zelo ugodna. Trgatev se povsod veselo vrši. Nekateri so prodali mošt po 38—40 K hI. — V Brdih na Goriškem je večinoma srednja letina. V Kozanah in Vimpolžah je pa vinska letina naravntost izborna. Cene mnštu so povsod visoke. * Sneg je pobelil ziadnje dni pretečenega tedna vrhove Pohorja, Solčavskih planin, Triglavskega pogorja in planine po Gornjem Štajerskem, Koroškem in drugih zapadnih deželah, V soboto zjutraj je bila po nekod v dolinah precej močna slana, ki je gotovo Škodovala pozni ajdi in drugim Še ne zrelim pridelkom. * Posnemanja vrediio. Pri zlati sveti maši vdečastitega ?ospnda župnika Jožefa Kuneja na Zg. Ponikvi se je nabralo za „Si' rensko Stražo" kot Slomšekov dar 100 K. Gospod jubilant je dan val sam 70 K Blagemu gospodu jubilantu in drugim darovateljem najtoplejša zahvala Mariborski okraj. m Maribor. Letošnji redni občni zbor dijaške kuhinje v Mariboru se je vršil dne 24. septembra z običajnim dnevnim vsporedom. [Predsednik, stolni dekan dr. Ivjan Mlajkar, je v svojem pozdravu tudi omenil, da je ravno danes 50 let minulo, kar je umrl veliki prijatelj in podpornik slovenske miline, škof Anton Martin Slomšek; vsi najvzoči so se dvignili raz sedežev) ( ter so zaklicali trikratni „slava!" i nesmrtnemu domoljubu. 'Tajnik, profesor dr. Medved, je poročal o usipešinem delovanju dijaške kuhinje y .minolem Šolskem letu. ,0-bedov je bilo razdeljenih 13.900. Lepo znamenje o razvoju dijaške kuhinje je bilo sodelovanje srednješolskih dijakov; vrli dijaki iz učiteljišča! v Mariboru so namreč priredili gledališčno predstavo v St. Lovrencu nad Mariborom in istotako hvalevredni višje-gimnazijci mariborski so vprizorili gledališčno predstavo v Slov. Bistrici; obe slovesnosti ste izbor-no uspeli ter pridobili za dijaško kuhinjo prva 450 K, druga 200 K čistega dobička. Prvič je društ/vo dalo tiskati letno poročilo, ki se bofie s Šieki razposlalo plemenitim društvenim podpornikom. Blagajnik, kanonik Jakob Kavčič, je poročal o denarnem prometu: dohodkov je bilo 4280.27 K, strošikov pa je 4459.24 K; k sreči se je zamogel primanjkljaj pokriti iz malega prebitka prejšnjega leta. Pri volitvi novega odbora je bil izvoljen: predsednikom dr. Iv. Mlakar, tajnikom dr. Anton Medved, blagajnikom J. Kavčič, podpredsednikom ravnatelj iSjchrejner, odbornikom pa odvetnik dr. Radoslav Pipuš, profesor dr. Arnejc in profesor Ivan Vreže. Pri odborovi seji se je raizdelilo število obedov meti* prošnjike, katerih je bilo zelo veliko. Vsaki dan bode dobivalo zopet po 60 dijakov opoldansko hrano. Ra|i35 tega pa društvo nujno prosi blagohotne podpore, posebno Še z ozirom na vedno hujšo draginjo. Z le-to prisrčno prošnjo I pa zdjruži društveno vodstvo najiskrenejšo zahvalo vsem preblagim podpornikom za. veletdušne doneske v minolem letu. Gojimo tudi Še nadalje upanje, da nami zvesti ostanejo vsi mili podporniki in prijatelji ter nam še obilno novih udov pridobijo. Spomnite se maše dijaške kuhinje pri slavnostih, zborovanjih in sesitankih! Ne pozabite naše podpore tako potrebne in tudi vredne srednješolske mladine! Ob sklepu se moramo tudi srčno Zialivaliti skrbni in neutrudni gospodinji v dijaški kuhinji, gospodični M. Modrinjakovi, ki tako lepo in požrtvovalno vodi gospodinjstvo. — Odbor. m Maribor. Državna gimnazija s svojimi 17 razredi nima več dovolj prostora, v svojem, še-le 20 let starem poslopju. S tekočim šolskim letom sta nastanjena dva razreda izven poslopja. Srečen slučaj je hotel, da sta v knezoŠkofijskem deškem semenišču, ki leži preko ulice nasproti gimnaziji, prosti dve sobi, ki jih je gimnazijsko ravnateljstvo najelo v učne svrhe. Kakor slišimo, so načrti za prizidek k gimnaziji že predloženi. m Sv. Peter bi. Maribora. Naša. Dekliška zveza je priredila dne 29. septembra Slomšekovo slav-nost. Spored je bil sledeč: Slavnostna defklamacija: „Slava Slomšeku" (Pavalec Marija), mladeniški prizor o Slomšeku: „Blaže in Nežica". Nato sta sledili igri: „¡Večna mladost in lepota" ter ,.Dve teti". Vese-ličnj prostor je bil do zadnjega kotička napolnjen; obiskali so nas tudi gostje iz sosednjih župnij. Naše šentpetersko ljudstvo je pokazalo, da goji spoštovanje in ljubezen do velikega SlomŠeka. m Zimica niže Maribora. Tu se je dne 3. t. m. ustrelil posestnik Janez Pavalec, star lovec, s svojo puško. Mož je silno razširjal „StajierČeve" misli. Po ženini smrti ni zahajal veš v cerfkev, 7 let ni bil že pri spovedi, udal se je strupu — žganju ter kot naročnik „Štajerca" udrihal po cerkvi in duhovnikih. Ko so mu dne 2. t. m. pogoreli hlevi, je obupal in si je sedaj vzel sam življenje. Žalostno, a drugim v svaril»! m Sv. Anton v Slov. gor. Povsod se vršijo slav-nosti in veselice v spomin in slavo nepozabnemu Slomšeku: a tukaj pa smo se morali zadovoljiti s skromnim shodom, ki ga je priredila v šoli Mladeniška zveza. Besede govornikov so bile lepe in globoko premišljene. Govorili so: č g. kaplan Erhatič, mladenič Po-Ijanec in g. Kožar. Za pošteno krščansko veselico se ne dobi prostora, ako pa bi prosili za ples, bi bilo pa takoj prostorov za vse Antonjevčane dovolj. To so lepe razmere. m Sv. Anton v Slov. gor. Tukaj je neka Ženska, pri kateri je vedno liberalen časnik v hiši na razpolago, nagovarjala dekleta, da bi šle v Celje služit. Povedala seveda ni, da k liberalcem. Pametno od deklet, da so odposlale žensko od hiše, ne da bi obljubile, še rnanje pa, da bi katera šla. Naša dekleta so verna in poštena, zatorej ne marajo iti v službo k liberalcem. — Na Dunaju je umrl tukajšnji posestnik Martin Golob. Bolehen se je podal na evharistični shod, pa se ga ni mogel udeležiti, ker je moral bolan ležati ob času slavnosti pri svojem siriu na Dunaju in je tudi umrl tam dne 29, septembra. Bil je pošten, krščanski mož in zelo priljubljen» Velikokrat je vodil procesijo od tukaj na Goro pri Mariboru. Bodi mu tuja žemljica lahka! m Sv. Lenart v Slov. gor. V noči od 26, do 27. septembra so vlomili v tukajšnji c. kr. davčni urad neznani tatovi. Poskušali so prevrtati blagajno, a jim je bila pretrda. Zrezali so del neke mize, v kateri so na- šli 34 vin. denarja,, in istega so odnesli ter dve obri-sači. Bili so najbrž potepuhi, ker niso imeli doma o-brisač. Dne 27. septembra pa se je v neki tukajšnji gostilni nad koščekom mesa skoraj zadavil neki stari možejk, tako, da so ga naposled djali v sveto olje. S pomočjo g. dr. Tipliča, kateri mu je meso izvlekel iz grla, so ga naposled rešili smrti, m Sv. Marjeta pa Dravskem polju. V nedeljo, dne 6, t. m. popoldne se je vršil v prostorih g. župar na Gojčiča zelo dobro obiskan shod. Našega poslanca g. PiŠeka smo naprosili, da nam poroča o nameravanem kanalu iz Drave za dobavo elektrike in o deželnem zboru. Iz obširnega poročila smo izvedeli marsikaj o solnčni, ka|kor tudi senčni strani nameravanega podjetja, in slišali zelo važna navodila, kako se nam je pri komisiji ravnati. Z velikim zanimanjem smo poslušali poročilo o deželnem zboru in izrekli poslancem K. Z, soglasno zaupanje. Navzoči nasprotniki so molčali, akoravno jih je g. poslanec opozarjal, naj izrazijo tukaj javno svoje mnenje, a ne potem za^ hrbtno. m Hoče. Neusmiljena smrt je pretrgala nit življenja v najboljših letih Juriju Narat v starosti 31 let Rajni zapušča ženo s petimi nepreskrbljenimi otroci. Pokojniku svetila večna luč! m Sv. Jur v Slov. gor. Nase Bralno društvo „Edinost", se u-deliži občnega zbora Slov. Straie in velike Slomšekove slavnosti v Mariboru prihodnjo nedeljo dne 13. oktobra s stojim peiskim zborom. Razun pevcev se naj izletu pridružijo tudi drugi Šentjurčani. V nedeljo v mariborski Narodni Dom! m Jarenina. Pdhodnjo nedeljo sodelujejo Jareni»čani pri veliki Slomšekovi prireditvi v Mariboru v Narodnem Domu Vsi zavedni Jv renindani in Jareninfanke, ki spoštujete Slomšeta, 13. oktobra v Maribor na Slomšekovo slavnosti m Hoite. Orli, Brklno društvo, Dekliška zveza in podružnica SI. Straže napravi izlet 13. t. m.v Maribor na obini zbor Slov. Straže in Slomšekovo slavnost v Nar. Domu. Naj nobeden ne manjka! Ptujski okraj, p Ptuj. Žalostno dejstvo je, da ptujski šnops, ki obstoji večinoma iz Špirita, mori naše ljufdstvo duševno in telesno. To so pokazali letošnji nabori. Naborne komisije same trdijo, da so fantje naborniki iz občin, kjer se pije Šnops kot vsakdanji kruh, nerabni za vojake, so izžemani, upadlega obraza in se jim že na prvi pogled vidi, da so postali jetični. Kam bomo prišli, če se nesrečnemu Šnopsu ne bo napravil konec? Rod za rodom slabi, tujec pa se veseli. p Dornova. Veselica podružnipe Slovenske Straže se je v nedeljo, dne 6. oktobra nad vse imenitno obnesla. Ob 3, uri so bile večernice, nato so prikorakali ptujski Orli in ž njim mnogo občinstva. Tudi ptujska Dekliška zveza se je odzvala našemu vabilu polnoštevilno. Po prihodu Orlov smo korakali skupno z godbo na Čelu v cerkev k blagoslovu. Prostori gostilne Herg so bili po večernicali natlačeno polni. Ker je jelo deževati, so Orli takoj začeli s telovadbo; telovadba se je izvrstno izvajala. Naš državni poslanec, g. BrenČiČ je nato v slavnostnem govoru orisal življenje, delovanje in zasluge Slomšekove in nas je navduševal za katoliško narodno življenje. Označil je delo slovenskih poslancev v državnem zboru in pa delo in nameri Slovenske Straže. Ljudstvo je svojega zar stopnika burno pozdravljalo; DorrtovČani mu pa za njegove krasne besede kličemo: hvala in slava! Nato pa je č. g. Lucij Selinšek orisal Slomšekove zasluge in trud glede ljudskih Šol. Mladenič Ver je govoril o evharističnem shodu, V imenu ptujske Dekliške zveze izpregovori pozdravne besede Anica Horvat. — Nato je sledilo poročilo blagajnika in tajnika, iz katerega smo se prepričali, da naša podružnica jii spala. Novi odbor se je sestavil sledeče: drž. posl. Mih. Brenčič, predsednik; mladenič Franc Ratek, blagajnik: mladenič Ognjeslav FrajnkoviČ, tajnik; mladenka Eliza ArnuŠ, odbornica. p Sv. Janž na Dravskem polju, Sentjanžko Izobraževalno društvo je pozvalo v nedeljo, dne 6. oktobra po večerriicah člane k posvetovanju radi kanalizacije, katero namerava izvesti slavno c. kr. železniško ministrstvo po gornjem ptujskem polju z dvema središčema. O načrtu kanala in njega koristi ter o dolžnostih in važnostih posestnikov, razlagal je z velikim zanimanjem poslušalcev domači g. kaplan Kra-maršič. Oglasil se je in udeležil važnega posvetovanja tudi poslanec g. Fr. Pišflk in povzel važno besedo o istem predmetu in povedal mnogo lepega poslu-Šateljem. V nedeljo, dne 13. oktobra po ranem cerkvenem opravilu pa bo shod pri g. Zelu, gostilničarju, o nadaljflih važnostih in koristih kanalizacije, p Sv. Janž na Dravskem polju. Tri leta že prosimo slavno c. kr. ravnateljstvo v Gradcu in visoko c, kr. ministrstvo na Dunaju za vožno poŠto iz Ptuja k Sv. 3anžu na Dravskem polju, pa vse je zastonj! Za vožno poŠto imaomo vse v najlepšem redu, tako, da ni prav nobenega vzroka, ki bi nam zadrževal vožno pošto. Poslopje je pripravno in zelo ugodno, nova hiša. Cesta iz Ptuja do Sv. Janža je lepa okrajna cesta, po kateri drdra razun pozimi vsak dan po 20 ali še več avtomobilov. Ljudstvo se peča z živinorejo, poljedelstvom in zlasti s prešičerejo ter konjerejo, torej, trgovina je precej živahna, ki silno in veliko potrebuje stika s svetom. Pošte pa ni! Neštetokrat mora u-bogi kmet od ogromnega dela, in visdki davkoplačevalci morajo po ure daleč važne poštne pošiljatve, bodisi zaboje, kakor tudi važna in nujna pisma, denarna in trgovinska, sami preskrbovati in voziti v Maribor ali v Ptuj na pošto. Večkrat prejme stranka zaboj iz daljnih krajev, a stane jo vožna in druge pristojbino več, kakor je zaboj in vsa vsebina vredna, Ce bi imeli pa poŠto, izostali bi nepotrebni stroški pri današnji grozni draginji. Prosimo visoke oblasti za nujno vožno poŠto! p Vurberg. Na gostiji Franca Kroisl in Antonije Topli k, ter Antona Kocjan in Julijane Toplak, je nabral Anton Fanedl, organist 3 K za „Slov. Stražo". p Sv. Lovreno na Orav. polj. Kaše društvo in mladinske zveze pridejo v nedeljo 13. oktobra v Maribor na občni zbor Slov. Straže in Slomšekovo slavnost v Narodni Dom Kdor more, ie nam naj pridruži! p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Kat. izobraževalno društvo ima v nedeljo, 13. po večernicah Slomšekovo slavnost in to: deklamacije govore in petje. p Sv. Tomaž pri Ormožu. Igre „Rudeči nosovi", „Prepirljiva so-Beda" in „Tihotapci", katere so naAi mladeniči preteklo nedeljo na občno zadovoljnost predstavljali, se bodo v nedeljo, 13. t. m. po večernicah v tukajšnji šoli ponovile. Ljutomerski okraj. Ljutomer. Pri nas so torej vlovili morilca Polža. Prišel je, kakor je bila želja vseh, v roke pravice. Čudno se nam pa zdi, da še niso našli morilca našega bivšega šolskega sluge Pergarja. Kmalu že mine leto, odkar je bil umorjen Pergar. Pač čudna skrivalnica! 1 Sv. Križ na Murskem polju. Mrzli veter je že, hvala Bogu, pred tedni odgnal vsiljene nam „Čebelarske Mihlne" iz Gornjega Stajerja. Oni „hrabri narodnjaki", ki so s tako ljubezpjivostjo v Škodo domačinov sprejeli nasprotnike domaČih Čebelarjev, so se zelo s tem ponašali in zbadali sosede, a sedaj . . . Ali žalujejo po svojih sladkih tujih bratcih, ali pa so jim slabo plačali? Najbrže bo zadnje! Saj smo jih videli, te priseljence, da so Še mnogo prazne posode peljali domov nazaj, in pri OniŠaku sta jim celo v najlepši paši dva roja poginila. Menda nas torej ti nepovabljeni gostje ne bodo več počastili s svojim obiskom in osrečili naših „naprednjakov", Naj raje pasejo koze na nemških planinah, ne pa Čebelic po lepem slovenskem polju, ako jim Bog ne da ajde. I Vučja vas na M. polju. Naš g. nadučitelj Fr. Cvetko, ki vedno slovesno zatrjuje, da je nad strankami, je izvoljen v odbor liberalne Narodne stranke. Pričakujemo, da bo g. nadstrankar kakor nekdaj proti „Slovenskemu Gospodarju", tudi to dal pri cerkvi slovesno preklicati. 1 Sčavnica. Na naši Šoli je v III. razredu že dalje časa učni jezik nemški. Čudno, zakaj molči k temu okrajni šolski svet; saj mu mora biti znano, da so razmere, kakor so na naši Šoli, nepostavne. U-pravno sodišče na Dunaju je namreč razsodilo leta 1907, ko se je obravnavalo o jareninski Šoli, da je na vseh avstrijskih ljudskih šolah dovoljen le e n učni jezik, drugi deželni jezik se more učiti le kot predmet. Pri nas pa sta dva učna jezika. Radovedni smo, ali ne velja za našo šolo, oziroma okrajni Šolski svet, razsodba upravnega sodišča? 1 Sčavnica. Pri nas se marsikaj govori o postanku ponemčevalne Šole. Kako so mnogi podpisali okrožnico nevede, kako so bili za ta način preslep-ljeni, bomo ob priliki še poročali. 1 Kmet. podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici priredi v nedeljo, dne 13. oktobra po rani sv. maši viničarski shod pri Kapeli v Divjakovi gostilni. Dnevni red: Določitev cene letošnjemu vinskemu pridelku; predavanje g Zidanšeka; naročila in slučajnosti. Slovenjgraški okraj. s Slov. Gradec. Za kancelista pri tukajšnji o-krajni sodniji je imenovan orožniški stražmojster g. Ignacij Skaza, s Marenberg. Neki krčmar, ki se nikakor ne brani slovenskih grošev, je vprašal slovenskega fanta, ko je videl na njegovih prsih slovenski znak, Če je to znamenje „Kajblvereina". To „fcajblsko" vprašanje si bodemo dobro zapomnili. s Marenberg. Na tukajšnji šoli so ustanovili paralelko za I. razred. Vsled tega se je moral otroški vrtec umakniti iz Šolskega poslopja in so sedaj začeli zidati drug otroški vrtec blizu cerkve. Zraven si bo postavil mizar Benedikt svojo hišo. Pravijo, da mu bo Siidmarka priskočila na pomoč z denarjem, ker je protestant in Nemec.. — Naši protestanti ne morejo biti mirni. Ne le, da so sami odpadli od prave vere in tako postali nesrečni, hočejo Še druge pripraviti v i-sto nesrečo in jih nagovarjajo k odpadu od katoliške cerkve. Ljudje so seveda bolj pametni in nočejo lute-ranov ubogati. Konjiški okraj. k Konjice. Za župana v tržki občini je izvoljen g, Ferdinand Klemen, posestnik na Prevratu pri trgu Konjice. — K vojakom (odide dosedanji organist g. Lud. Potoičnik; njegovo mesto prevzame g. Ivan Lednik iz St. Janža na Peči. k Konjice. Pri nas smo sploh Nemcem vsi „prijazni", kakor so tudi oni nam. Kdo pa naj bi bil tudi tako trd, da bi grizel te ljubeznjive, sladke Ger-mančke, Naj bodo le zdravi in pridni, pa med seboj naj se radi imajo, pa obogatijo naj itd. itd. Pa dobro jim je pa le, ko že nemški znajo žvrgoleti, mi ubogi Slovenci se moramo pa tako truditi, da si vbijemo ta „blaženi" jezik v glavo, Lejte, kako se nemščine lač-ha, siromašna para in otroČad peha in drenja tam pred „nemško Šolo", da bi jim priletelo kaj nemških ocvirkov v kljunčke, ki jih znajo komaj odpirati. Da imajo nemški otroci nemško šolo, je siamo po sebi u-mevno, saj bi jo Slovenci tudi radi imeli povsod, kjer je kaj slovenskih otrok. Da se večji slovenski otroci priučijo tudi drugega deželnega jezika, je jako koristno, a da začne Oleten otrok slovenske rodbine svojo Šolsko vzgojo v tujem jeziku, to je modrost zabite buče ali zabava hudobnega srca. To velja sploh in, povsod. Zanimiva posebnost pri nas pa je, da nekateri stariši zlasti slaboumne, malo nadarjene, porzrto razvite otroke posebno radi silijo v nemško šolo, češ: tam se več nauči, naj se nemško nauči! SiromaČki, mislite li, da ima nemška šola talente v zakupu, da jih lahko takim revčkom kar siplje! In tako blago jim je tam v sitnost in najdlego, ni čuda, da se jih otre-sajo kakor sitnih muh. In ubogi SlovenČek nima toliko Čuta, da bi spoznal, kaka sramota je to za njega. Zavednih konjiških slovenskih narodnjakov mnenje je: 1. Nemci naj imajo svojo Šolo cvetočo, kjer se bodo njih otroci naučili omike, veliko znanja, raznih državljanskih in družabnih vrlin, ljubezni do svojega jezika, ^a tudi strpnosti in pravične uljudnosti do drugih narodnosti, zlasti do nas Slovencev. 2. Slovenski stariši naj dado brez izjeme svoje otroke v okoliško šolo s slovenskim učnim jezikom, ki da pa tudi dovolj podlage za priučenje nemškega jezika, kojega se bri-hten slovenski fant, nadarjeno slovensko dekle, v par tednih priučita, ko ga rabita. Slovenci, nikar ne sitnarite in se ne slinite okoli tržke Šole, ker nimate tam nič iskati; nemci pa, če so plemeniti, nai vsiljivce lepo spode kot nebbdijihtreba, sicer si bodo morali v nemški šoli tupatam kaj s slovenščino pomagati, ali pa neuspehe zabeleževati. Kaj pa ko bi tržki šolski svet si izmislil: Ce pošiljaš okoličan otrOke k nam, plačaj tudi kaj! 3. Slavno vodstvo in učiteljski zbor okoliške šole pa prosimo, naj stori vse, kar je v njegovih očeh, da zviša ugled okoliške šole, da bo utihnila sicer napačna, a pogostna pritožba: „V nemški Šoli se več nauči!" Ta dopis se naj od vseh strani za dobro sprejme in kar se da upošteva. Kar se pa zdi morda komu neumestnega ali zmotnega, pa blagovoli, pojasniti svoje stališče. Pa vse v miroljubnosti, prijaznosti, v večjo korist in blaginjo našega prebivalstva, k Zreče. Rudar Kotnik Jakob, Klemenjakov, star 20 let, je letos odšel v Nemčijo za delom. Nedavno so ga pa tam zjutraj našli ob cesti mrtvega. Usmrtila sta ga dva strela. Ce so morilca zasledili, danes Še ne vemo. k Žiče. Slomšekova slavnost, ki se je vršila v nedeljo, dne 29. septembra v Draževasi, se je obnesla prav dobro. Udeležili so se je v obilnem številu domačini — tudi naši narodni nasprotniki — pa tudi sosedje so prišli od vseh strani. Častno so bili zastopani KonjiČani, Dočani, Zrečani, Spitalčani, Cadram-čani, SentjernejČani. Vse je ugajalo: slavnostni govornik — priprost kmečki fant —, pesmi, posebno prizor: „Zimski večer v kmečki hiši" s Slomšekovo pesmijo: „Predica"; pri gledališki igri: „Trisestre" smo le s težavo krotili bučen smeh, V Draževasi Še nismo imeli kaj takega. Hvala vsem, ki so nam to slavnost priredili, hvala pa tudi vsem obiskovalcem slavnosti! k Konjice. K nedeljskemu zborovanju D. Z. po večernicah ste tudi drugi vsbljeni, ki se zanimate za podučne skioptične slike, katere se bodo kazale. Srečke Slov. Straže s • lahko naročajo v kaplaniji. k Ž^e. Na vsestransko željo bo tukajšnje Br»lno društvo gled. igro „Tri sestre" v nedeljo, 18. oktobra po večernicah t posojilniških prostorih v Žičah hiš. štev. 42 ponovilo. Darujte za Slov. Stražo! Cel j ski okraj. c Celje. V petek, dne 4. oktobra popoldne ob 1. uri je skočil v močno naraslo Savinjo iz železniškega mosta pri celjskem kolodvoru urarski pomočnik Jakob. Ghidini in utonil. Truplo je narasla Savinja odnesla seboj. Vzrok samoumora bosta najbrž starost in beda. Ghidini je bil dolgo vrsto let uslužben kot urarski pomočnik pri umrlem celjskem urarju A. Schwabu. — Umrl je v celjski bolnišnici uradnik tvrdke Peter Maj-dič, Angelo Venturini. — Katoliško izobraževalno društvo v Celju nam je priredilo v soboto, dne 5. oktobra zvečer ob 8, uri, in v nedeljo, dne 6. oktobra ob 3. u-ri popoldne v vrtni dvorani hotela pri Belem Volu narodno igro v Štirih dejanjih: „Naša kri", katero je spisal F. S. Finžgar. Igralci so to krasno igro iz francoskih Časov skozinskoz pri obeh predstavah prav dobro igrali. Gledalci so bili s predstavo zelo zadovoljni. Predstavi ste bili obe dobro obiskani. — Celje se zopet zadolžuje. Deželni odbor štajerski je dovolil mestni občini celjski, da sme pri mestni hranilnici najeti posojilo v znesku 308.000 K. Nekaj bo šlo menda za elektrarno, nekaj pa za pokritje starih dolgov in nove šolske stavbe, — V Celju je slavil v petek, dne 5, oktobra popoldne, pek in posestnik g. Vincenc Janič s svojo ženo Amalijo rojeno Uhlich, 401etnico poroke, obenem pa tudi 401etnico kar vodita pekarijo in vinsko trgovino. Istočasno pa so slavili tudi: Neža Miklavc 55 let, kar služi pri Janičevi hiši, Marija Povh 25 let, Jožefa Bratnik 25 let, Ana Zurin 18 let, Andrej KlanjŠek 18 in Vincenc Kolan 18 let, Tvrd-ka JaniČ obstoji v Celju od leta 1849, Bila je svoj čas slovenska, zadnje čase pa je prešla v nemški tabor. — Dninar Alojzij Bevc je svojemu gospodarju v Liscali pri Celju ukradel iz zaprtega kov.Čeka 500 K denarja in ž njim neznano kam pobegnil. — Nemško državno obrtno šolo hočejo baje dobiti Nemci v Celje, — S stavbo nove višje gimnazije v Celju na Otoku bodo pričeli že letošnjo jesen. Proračun za stavbo znaša 400 tisoč kron in ga je ministrstvo za javna dela pregledalo in potrdilo, — Nemško-slovenski gimnazijski razredi. Na tem zavodu je bilo začetkom novega Šolskega leta sprejetih 191 učencev, in sicer šteje I. razred 71, II. razred 50 več 1, III. razred 36 več 1, in IV. razred 25 več 1 učenca. I, in IT- razred imata para-lelki. — Za začasno učiteljico v St. Pavlu pri Preboldu je imenovana absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Ljudmila Fišer; učitelj Ciril Pregelj v Petrov- čah je dobil enoletni dopust, nadomestoval ga bo ab-solvirani učiteljski kandidat Gustav Šilih. c Gaberje pri Celju. PreteČeni teden sem se mudil nek dan proti večeru v neki tukajšnji gostilni, ko sem se vračal iz Vojnika, Utrujen se vsedem za mil zo, kar slišim, da se pri sosednji mizi pogovarjata dva možakarja glede osebno-dohodninskega davka. Ra pravi mlajiši, z rjavo brado: „»Prav se jim zgodi tem h ....... . klerikalcem, da jim letos tako visok osebno-dohodninski davek nalagajo, Tudi jaz tem dvema klerikalcema naše občine pripomogel, da sta dobila ta lep davek." Spil sem svojo četrtinko vina in odšel. Strah me je bilo pred to liberalno nesramnostjo, ki na tak način rešuje Čast liberalne stranke. Sram vas bodi, liberalci, ovaduhi! c Iz Savinjske doline. Kako glasni so bili lani hmeljski mešetarji! A letos so popolnoma izgubili korajžo nadlegovat naše hmeljarje. Zadnji teden je cena hmelju, ki pa je pri nas iz kmečkih rok že večinoma prodan, se zopet povzdignila. S hmeljevo letino smo splošno še večinoma (zadovoljnL — Nam hmeljarjem se je letos nalagal, mnogim na novo, o-sebno-dojiodninski davek. Od kod to? Ali so tudi tukaj imeli svoje umazane prste liberalci vmes, kakor se poroča od drugod? c Sv. Jurij ob juž, žel. Nekdo se na nedovoljen način huduje v „Nar.. Listu" nad celjskimi lovci, zakaj na Proseniškem ne zahajajo k Slomšeku, ki je bojda naprednjak in prijatelj Sokolov, ampak h klerikalnemu Simončiču, kjer se zbirajo tudi Orli. Dobiš odgovor! Lovci se že od nekdaj oglašajo pri SimonČiČu, ker poznajo izborno postrežbo te gostilne, cene pa so zmerne. Tudi so Simončičevi prav prijetni družabniki, v hiši pa vladata mir in krščanska za-stopnost. To so Čednosti, ki morejo vsako gostilno le priporočati. Ne misli pa, trapasti liberalec, da so lovci vsi „napredni" v tvojem smislu. Najemnik lova, stavbeni mojster g., Gologranc, je bil (oh strah in groza) celo na Slomšekovi slavnosti Slovenske Straže pri g. Simončiču in je ud paše podružnice Slovenske Straže. Lovska družba ne obstoji samo iz liberalnih dohtarjev, ampak so vmes tudi spoštovani obrtniki, katerim se prav nič ne ljubi trobiti v liberalni rog. Sicer pa tudi liberalci in slavni Sokoli ne morejo shajati brez SimonČiČa. Kaj pa ste liberalci iskali dne 1. septembra 1912 tam, kaj ste prišli razgrajat na Slomšekovo slavnost? Eden Sokolov je Žalil tam g, Art-mana, našega Čislanega veletrgovca. Tolpa liberalnih izzivačev pa je celi večer nadlegovala goste, dijake, duhovnike in Orle, kakor hitro se je kateri ven na prosto podal. Ce vam je toliko za Slomšeka, zakaj niste Šli k pjemu? Kaj je delal dne 4. septembra 1912 dični Sokol Janez Urlep, sin bivšega liberalnega župana in cenilca posestev, pri g. Simončiču, ko je razbil ob mizo društven nabiralnik Orla, za katero junaško delo je bil obsojen dne 26. septembra 1912 na 12 ur zapora ali 10 K globe ter v povrnitev škode in stroškovj? Raje bi b-il šel k Slomšeku. Kolikokrat so bili že mladeniči te vrste pri g. Simončiču ostro pokarani in pošteno zavrnjeni, kakor so zaslužili, ko so skušali grdo govoriti in pijano ter nerodno se vesti vpričo poštenih in vernih domaČih deklet (misleči, da so v kaki liberalni gostilni, kjer se sme vse počenjati), potem pa so se nekaj časa Icujali, pa so vendar zopet radi prišli. S pozivom k bojkotu pa tudi gospodu Slomšeku niste storili nobene usluge; njega tudi mi spoštujemo kot stričnika velikega škofa Slomšeka, nekdanjega lastnika njihovega doma na Slomu, ki ga je nek gospod imenoval biser slovenske zemlje. Tudi so naši občinski odborniki dovolili njemu koncesijo za gostilno. Mi ga pa tudi pomilujemjo, da ga t,ako usoda preganja. Končno bi Še prosili nedeljske lovce, naj bi dopoldne, ko se vrši v cerkivi služba božja, vendar radi verskega Čuta našega prebivalstva opustili Šumne love. c Vojnik. Slomšekova slavnost se je ob mnogo-brojni udeležbi prav lepo izvršila dne 29, septembra. G. dr. M. Vraber je govoril pet Četrt ure o pomenu te slavnosti ter povdarjal: Slomšek je hotel imeti Slovence ver.ne, narodne in izobražene. Nato so nastopila dekleta ter v splošno zadovoljnost predstavljale igro: „Ljudmila". c Žalec. Slomšekova slavnost, ki jo je priredilo v nedeljo, dne 6. oktobra, naše Izobraževalno društvo, je vse zadovoljila. Udeležba je bila lepa. Med gosti smo imeli tudi veleč. g., domačega Župnika Korena, kateri je bil v Mariboru prvi od škofa Slomšeka posvečen. Sljaivnost je otvoril pevski zbor pod vodstvom g. Zupanca, ter nam je zapel več zelo lepih narodni.li Slomšekovih pesmi. Goste je imenom društva prisrčno pozdravil Č. g. Schreiner. Prav mična je bila slika „Slomšeku", katero je v obliki deklamacije predstavljalo 7 dečkov. Slavnostni uovor o Slomšeku je imel Fr. Žebot iz Maribora. Tudi vlČ. g. župnik Koren je izpregovoril nekaj izpodbudnih besed. Mladeniči so nato dobro predstavljali igro: „Kazen ne izostane". Vse je šlo lepo po redu in smo z uspehom prav zadovoljni. o Hmelj. Na žatečkem trgu je promet s hmeljem zadnji teden mirnejši kot prejšnji teden. V cenah ni bilo pravzaprav nobene razlike. Najbolj se je povpraševalo za srednjim hmeljem, prima^hmelj je imel le malo odjemalcev. Vsak dan se proda po 300 do 600 bal. Poleg domaČih prekupcev so prišli tudi oni iz Nemčije, obenem so pa tudi pivovarne pokupile mnogo hmelja. Cene so se sukale med 125t—150 K za 50 kg. Za tujim hmeljem se tudi tokrat ni posebno mnogo povpraševalo. IzvenČeŠkega hmelja pa je na tukajšnjem tržišču tudi zelo malo v zalogi. Cena za tuji Hmelj znaša od 116—130 K za 50 kg. Za lepo zeleni prima-hmelj se zahteva celo 14.0 K, Promet je sicer miren, a cene so trdne. — Na deželi pa se je hmelj-ska trgovina skoraj končala, ker je hmelj iz prvih rok. že večinoma ves prodan. Le približno 10% letošnje letine je Še v rokah hmeljarjev, ki pa Čakajo na prodajo, ker upajo Se na boljše cene. — V Savinjski dolini je že skjoro ves hmelj prodan. Plačuje se po 190—210 K 100 kg. Sv. Frančišek Ksaverij. V predzadnji Številki „Narodnega Lista" beremo dopis o ustanovitvi Ciril-Metodove podružnice za nago in ljuhensko iaro. Sicer nam delovanje naših nasprotnikov ni mar, vendar se nam zdi potrebno par stvari zabeležiti. Med drugim se nam očita, da jim „s svojo netaktno politiko" mečemo polena pod noge in da je vkljub temu pristopilo 87 udov, Da bi agitirali proti podružnici, je laž, kajti proti liberalnim društvom v naši iari agitirati se nam zdi nesmiselno, ker smatramo Jarane za toliko zavedne, da se ne dajo zlepa vjeti v liberalne mreže. To so pokazali tudi ob priliki ustanovitve, ko ni bilo razven par družin in nekaj otrok noben naš faran navzoč. Ko bi ne prišlo k ustanovitvi par „inteligentnih" frajlic iz Ljubnega in Gornjega Grada, bi se pri nas podružnica sploh ne mogla ustanoviti. Da je glede števila nasprotnikov v naši f ari res velikanska „suša", nam dokazuje tudi to, da je morala pristopiti k odboru cela Jermanova družina, sicer.bi odbora še „sklamfati" ne bili mogli. N|o, pa naj še kdo reče, da ni Ksaverij „napreden"! c Šmarje pri Jelšah. Kakor drugod, tako tudi pri nas kažejo liberalni očanci, kako zelo da jim je pri srcu krščanska vzgoja mladine. Ko so pred letom v krajnem Šolskem svetu prišli do besede, so si hitro pogruntali in kar paenkrat odpovedali sobe, katere je imelo naše Izobraževalno društvo v šolskih prostorih. Gotovo bodo šli v Pohorje po dim, da ga bodo tam notri shranili, 'Mislijo si pač in se radujejo v svojem očetovskem veselju, da so nam zadali smrtni udarec in nas takorekoČ ugonobili. A kaj Še, ne bodo nas ! Jih je Še premalo! In prav nič se jih ne bojimo! Le pogumnejši in vstrajnejši še bomo! Saj dobro vemo in spoznamo, da bi takorekoč vse, kar je dobrega in za krščansko izomiko mladine koristnega, radi v žlici vode vtopili in v prah pogazili, rajši danes nego jutri. Dokler nam bo naša mala Slovenija rodila može, vstrajne in tajko krepko odločne, ki stojijo na braniku svete in narodne zajvesti, dotlej se nam ni bati in nam ne more škodovati nobeden sovražnik, naj si Še tako kremplje brusi! c Loka pri Zidanem mostu. Iste dni, kakor na Dunaju, se je vršil tudi tu krasni evharistični shod. Slavnostne govore, vse o presveti Evharistiji, sta i-mela dva kapucina iz Krškega na Kranjskem, večinoma vsi župljani od župana do malega Šolarčka, so sprejeli sveto obhajilo. Pri evharistični procesiji v nedeljo Marijinega Imena, ob isti uri, kakor na Dunaju, jo bila velikanska udeležba; vreme je bilo ugodno. Vsa vas je bila v vencih, slavolokih in zastavah, srca vernikov srečna in vesela, Kako smo srečni kristjani, ko prebiva Jezus med nami! — Na šmiheljsko nedeljo pa je bil zopet vesel dan; zborovala je Kmečka zveza in slišali smo poročilo poslanca Pišeka. Za-nimanje za Kmečko zvezo je vedno večje. Socialni demokratje so morali utihniti, Ziborovalci so sprejeli sledeče sklepe: 1, Odobravajo postavo za zavarovanje zoper nesreče pri živini, zoper povoden j, plazove in druge nezgode. 2, V deželni zbor naj gredo, Če se nam zagotovijo naše pravice; Če nam pa Nemci nič ne privoščijo, ne hodite v Gradec, če tudi deželni zbor razpustijo; novih volitev se nič ne bojimo. S, Naj se potegujejo za olajšavo pri izvrševanju obrti na deželi. 4, Naj se ne zida novih Šol, kjer ni sila. 5. Naj bo poldnevni pouk v Šoli, tam kjer to občina hoče. 6. Zborovalci se ostro pritožujejo zaradi Škode, katero delajo vrane, jazbeci, jastrebi, lisice; zahteva se iz-prememba lovske postave. Vsak naj ima pravico, streljati divjačino na svojem. Slednjič se je izrekla zahvala in zaupanje nospodu poslancu in njegovim tovarišem. Se socialni demokratje so mu rekli, da ga spoštujejo. Tedaj splošna zadovoljnost na lepem shodu. c Laško. Edina trgovina v našem trgu, ki prodaja srečke v korist Slovenski Straži, je Rudolf Der-garn v LaŽkem trgu. Segajte pridno po njih, našega trgovca pa vsem toplo priporočamo. e Celje, Društvo za varstvo in oskrbovanje otrtk v celjskem sodnem okraju ima svoj občni zbor dne 20 oktobra t. 1. ob pol tretji uri popoldne pri „Belem volu". Na vsporedu: običajna poročila. Po občnem zboru priredi društvo veliko tombolo, ki bo vsakega udeleženca kar najbolje zadovoljila z najrazličrejšimi dragocenimi dobitki. e Gotovlja. Veselico in vinsko trgatev priredi dne 18. oktobra ob 8. nri zvečer Požarna bramba v prostorih g. Ivana Kač. e Nova cerkev. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo 13. okt. ob 3. nri popoldan Šlomšekovo slavnost. Na vsporedu je govor, de-klamacijb, petje in igra „Dr. Vseznal in njegov sluga". c Dobrna. V nedeljo, dne 13. t. m. po večernicah ima tukajšnja podružnica Slov. Straže svoi občni «bor. Ob enem bo Slomšekova slavnost z govori, petjem in deklamacijami. Vsi ljubitelji slavnega škofa Slomšeka ste prijazno vabljeni. c Mczirje. V nedeljo, dne 13. t. m. ob pol 4. uri popoldne se priredi v hotelu „Ilirija" velika vinska trgatev. c Braslovce. Pevsko društvo priredi v nedeljo, 13. oktobra 1912 ob 7. uri v prostorih g. Fr. Brišnika zabavni večer z raznovrstnim ▼sporedom. c Sv. Frančišek Ks. Gospod M. Natlačen je daroval za Slov. Stražo 1 K. Posnemajmo. c Gomilsko. Dekliška zveza za dekanijo Braslovče ima v nedeljo dne 13. oktobra ob 8. uri popoldne v društvenih prostorih na GomU-»kem svojo odborovo sejo. Brežiški okraj. b Brežice. Trgatev se je začela v naši okolici Že na vseh koncih in krajih, ker grozdje zaradi deževja silno gnije. Mošt se plačuje po 36 do 50 vin. liter. Na Hrvaškem imajo letos boljšo vinsko letino kot pri nas na Štajerskem. Nek hrvaški kmet mi je pred dne- vi tožil, da se vino tam zelo slabo plačuje. Vso vinsko trgovino imajo v rokah židje, ki gulijo ubogega hrvaškega vinorejca, da je joj, Čuvaj bi naj le raje tem krvosesom stopil odločne ji© na prste.. b Sevnica ob Savi. Umrl je tukaj daleč na okrog znani Anton Divjak, posestnik iz Komorivca, po kratki bolezpi, star 70 let, N, v m. p.! b Št. Vid na Planini. V nedeljo, dne 22. sept. smo tudi pri nas obhajali SlomŠekovo slavnost v društveni sobi. Krasna podoba Slomšekova, ki je visela na steni, okrašena z vencem, je privabila polno Število ljudstva. Slavnostni govornik veleč. g. Župnik! Anton Ribar je razložil življenje in delovanje SlomŠekovo, Tovornik Jože je deklamiral pesem „SlomŠeku", vmes pa so so se pevale pesmi Slomšekove: „Predi-ca", „Preljubo veselje" itd. Tovorniki Hedvika je priporočala, naj bi se tudi mladina kolikor mogoče ravnala po vzgledu Slomšekovem. Požun Ema je pred-našala nekaj o Slomšekovem delovanju, vmes so pa še deklamovale Ocvirk Cilka, PerČiČ Marija in Križ-pik Marija. b Pilštanj. Tretjo nedeljo septembra smo se po večernicah zbrali v prostorih Izobraževalnega društva, da bi slovesno obhajali SOletnico smrti Slomšekove, V prelepem slavnostnem govoru nas je spodbujal g. Župnik k vnetemu ČešČenju velikega buditelja in učitelja našega naroda. Slišali smo o svetosti visokega vzgojitelja, o njegovih zaslugali za napredek slovenskega ljudstva, pa tudi o vseh imenitnejših dogod-ljajih iz življenja nepozabnega škoia. Poslušali smo tako tiho in pazljivo, da smo se še-le po dokončanem govoru zavedli stiske in vročine. Z glasnim ploskanjem smo g, govorniku izkazali svojo hvaležnost. Po slavnostnem govoru so Še mladeniči, mladenke in otroci izvrstno deklamirali, vmes pa vsi navzoči v zboru peli priljubljene, premile Slomšekove pesmi. Vsi so torej pri slavnosti sodelovali, vsi slavili nesmrtnega našega učitelja, vzgojitelja in vladiko in tega smo najbolj veseli, b Zdole- Naš deželni poslanec in dež. glavarja namestnik napravi 12. oktobra zjutraj po rani maši shod v gostilni g. trgovca čer-noga. Pojdimo vsi poslušat našega vrlega poslanca! lajiiovtjii. Sv. Martin pri Velenju, V nedeljo, dne 13. oktobra zjutraj takoj po rani sv. maši, se vrši izvan-redni občni zbor Orla in obenem tudi poučno zborovar nje. Pridite tudi mladeniči, ki Še niste pri Orlu! Sv. Pavel pri Preboldu. V nedeljo, dns 20. oktobra, se vrši pri nas ustanovni shod 'Jugoslovanske strokovne zveze zjutraj ob 8, uri po rani sv, maši. Poroča predsednik Zveze slovenskih mlaideničev, Veko-slav Zaje. Hrvatje in Slovenci. Na Dunaju so se včeraj, dne 9. t. m„ zbrali zastopniki Hrvatske stranke prava in Vseslovenske ljudske stranke k skupnemu posvetovanju, ki je velikega pomena. Sklenilo se je ustanoviti pOvo stranko pod imenom „Hrvatsko-slovenska stranka prava". Načelnika združenih strank sta dr. Mile Starčevič in dr. Ivan Susteršič. O političnem položaju je med drugim poročal dr. Korošec. * « Vojska. V torek, dne 8. oktobra opoldne je črnogorski poslanik v Carigradu, Plamenac, izročil turški vladi pismo Črnogorske vlade s sledečo vsebino: „Ker se Turčija brani, izpolniti opravičene želje Črne gore in noče rešiti spornih vprašanj, ki obstojijo med obema državama, si mora Črna gora poiskati pravico z orožjem vroki," Nato je črnogorski poslanik v Carigradu takoj odpotoval in s poslaniškega poslopja se je snel črnogorski poslaniški napis. Skoraj istočasno je črnogorska vlada dostavila turškemu poslaniku pismo ter mu je dala spremstvo do avstrijske meje. Zastrmela je Evropa, ko je slišala, da si najmanjša država na Balkanu uipa začeti proti turški vojaški moči vojno. Toda Črna gora ni osamljena, ž njo in za njo stojijo ostale države balkanske zveze. Ip najsi morda do te ure še niso izrečno napovedale Turčiji vojsko in bodisi da se to zgodi Še-le v soboto ali nedeljo, vojska se je že začela. Kmalu bodo pokale puško ne samo ob črnogorski meji, kjer se je vojni metež že začel, ampak tudi v Sftari Srbiji, Albaniji, Traciji in Macedoniji, kmalu bo ves Balkan odmeval od gromkega glasu topov. Tako so torej evropski državniki s svojim posredovanjem med balkanskimi krščanskimi državami in Turčijo srečno izposredovali to, Česar so se najbolj bali in kar so hoteli na vsak. pačin preprečiti, namreč vojsko. In kakor v zasmeh' evropski diplomatski modrosti je Črna gora sporazumno z drugimi balkanskimi državami Turčiji napovedala tisti trenotek vojsko, ko sta Avstrija in Rusija po svojih zastopnikih na Balkanu zveznim državam izročili posredovalni predlog. Evropski državniki, ki hočejo na vsak način rešiti Turčijo, so s svojo modrostjo pri koncu, sedaj bodo govorili topovi. Boj med križem in polume-secem, med kristjani in mohamedani, se je pričel. Prti boji. Črnogorci so dne 8, t. m. pri Berani prekoračili turško mejo. Tu so se vršili prvi spopadi med Črnogorci in Turki. Turške vesti seveda poročajo, da so potisnili Turki Črnogorce nazaj, Albanci so prišli turškim vojakom na pomoč, in kakor poročajo iz Carigrada^ se je albanskemu poveljniku Riza bej posrečilo, osvoboditi Berano in udreti na Črnogorsko ozemlje. Iz Carigrada se tudi poroča, da so Črnogorci dne 8. t. m. napadli ob turški meji kraje Karagol in Ku-lava, pa so bili vrženi nazaj. Turška posadka v Arar ci, katero so Črnogorci napadli z veliko močjo, je dobila povelje, da se mora držati do skrajne sile, Vrše se hudi boji, Turki sodijo, da se nameravajo Črnogorci blizu Berane združiti s Srbi, kateri so baje že tudi začeli prodirati proti Turkom. Turčija je odposlala proti Črni gori vojni zbor pod poveljstvom Essad-paše, kateremu se je baje posrečilo katoliške Albance (Malisore), ki so se Še nedavno vojskovali kot vstaši proti Turkom, pridobiti za Turke, Nekateri turški listi celo poročajo, da so čete Albancev in Malisorov že vdrle Čez mejo v Črno goro. To so poročila o prvih bojih, ki so došla večinoma iz turškega vira in zato tudi niso povsem resnična.. Črnogorskih ali drugih nepristranskih' poročil o vršečih se bojih pa dosedaj še ni. Kaj pa druge tri države balkanske zveze? Kmalu pridejo za Črno goro, če že niso. Na posredovalni predlog evropskih velevlasti, izročen po ruskem in avstrijskem zastopniku, še niso odgovorile, ker .hočejo dati sporazumni odgovor. Gotovo pa je, da s t6m predlogom niso zadovoljne, ker je nezadosten. Bolgarska vlada izjavlja, da prej ne more nazaj, dokler evropske velevlasti ne obljubijo, da same izdelajo načrt za prave reforme v Makedoniji in drugod, in da tudi same prevzamejo jamstvo, da se bodo te reforme takoj izvršile. Tega pa velevlasti iz prevelike obzirnosti do Turčije nočejo. Kolika je ta obzirnost napram Turkom, se vidi iz tega, da poslaniki evropskih držav niso skupno posredovali pri turški vladi, ampak da bi se Turčija manj žalila, vsak za-se. Evropski državniki so predolgo odlašali, ker niso bili edini med seboj in Še sedaj niso, in zato je srbski minister Pašič posredovalcem odgovoril: „Prepozno." Poslaniki balkanskih držav so že odpotovali iz Carigrada ali pa so pripravljeni na odhod. Kmalu pride napoved vojne ali pa vojna brez napovedi. Navdušenje za vojsko. Črnogorci, Srbi, Bolgari in Grki so za vojsko silno navdušeni. Krščanski narodi na Balkanu že komaj čakajo, da udarijo na svojega večstoletnega tlači-telja. V Bolgariji je navdušenje za vojsko tako veliko, da se je bati upora, ako car Ferdinand ne bi napovedal vojske. Pa tudi v Carigradu je strastno navdušenje za vojsko. „Vojska naj živi", tako se te dni venomer kriči po carigrajskih ulicah. Turški hodže (duhovniki) z belimi turbani na glavah, hodijo z zastavami in godbo po ulicah ter pridigujejo sveto vojsko. Navdušenje za vojno prekipeva, dolgoletno sovraštvo od dne do dne narašča, boj bo strašno hud in krvav. Tudi za odrastle. Raba okrepčujočega in moč povzročajočega sredstva izkazuje se dostikrat kot potrebna, in sicer ne samo le za deeo temveč tndi za odrastle vsake starosti, ženske in možke. Skozi desetletja izberno znana Seottova emulzija se je kot tako sredstvo vedno najbolje obnesla, pa naj se gre potem za prirojeno slabost ali za oslabelost po prestani bolezni. Že po razmeroma kratki rabi se zamore vpliv Seotove emulzije opazovati Opazuje se prebujanje življenjske moči zlasti se dviga veselje do jedi. V«led tega napredaje hitro splošno povečanje moči in novo veselje do življenja nasto pa. Soottova emulzija j« tako izvrstna in okusna, d* jo za-morejo i odrašeni brez težave in zoperstavljanja dalje časa 957—3 jemati in dobro prebaviti. Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Proti vpošiljatvi iO vin. v znamkah na Seott & Bowne, Z. Z. O. Z., Dunaj VII. in sklicevanje na Slov. Gospodarja se vpošlje to sredstvo kot vzorec enkrat iz ene lekarne. 957—2 Zahvala. Ze 2 leti s«m imel v moji levi roki hude bolečine, moji živci so bili zelo slabi. Dajalo se mi je kaf-rovo žganje, pa ni nič pomagalo. Pred kratkim sem čital o Vašem „Levovem francoskem iganju" ter sem poskusil ž njim, a srm takoj občutil, da so postale moje mlžice in živci Močnejši in je bolečina splošno ponehavala. Naročil sem zopet 4 steklenice, dal som tudi mojemu zetu eno steklenico, (kateri je tHdi trpel na reimatizmu) ter se je čutil ttkoj boljšega. Mnogo eem že poiskusil, pa mi nič ni tako pomagalo kot Vaše sredstvo. Štefan Plnttr, sodar»ki mojBter, Virje. „Levovo francosko žganje" se dobi v vseh lekarnah in trgovinah. Originalna steklenica stane saino awr 44 vin. Velika steklenica K 1*10, največja K 2*20 in se dobi v vseh lekarnah in trgovinah. Pošiljanje po pošti od K 4'40 naprej po poštnem povzetju. ALEKSANDER KALMAR, Dunaj H/2, Severni kolodvor. 0 0 Poročilo o sejma zaklane živine dne 4 oktobra 1912 v Gradcu. Pripeljalo se je 394 telet in 1178 prašičev. Med tednom pa 190 telet 1518 prašičev. Skupaj 584 telet 2696 prašičev. Cene za 100 kg. mrtve teže: Zaklana teleta po kakovosti 120—138 krm. Zaklani prašiči po kakovosti 152—162 kron in ovce po kakovosti 80—110 kron. Prignalo se je 28 telet manj in 412 prašičev več kakor prejšnji teden. Cene trdne, promet miren. Poročilo o sejma pitane živine v Gradca dne 3. oktobra 1912. Prignalo se je 392 volov, 287 bikor, 109 krav in 12 telet. Skupaj 1100. Cena za 100 kg žive teže: lepi pitani voli 109 do 117 K, •rednje debeli 94 do 102 K, snhi 88 do 92 K, biki 78 102 kron, lepe litanr krave 84—94 K, srednje debele 68—82 li, suhe 50--66 kron. -zvozilo se je na Gornje Štajersko 120, na Tirolsko 35, na Nižje Avstrijsko 50, na Češko 340, na Moravsko 63 in na Nemško 17 kom. Tendenca: Na ta sejem se je prignalo 110 komadov manj kot prejšnji teden. Cene splošno za 2—4 K višje. i S ošfovani nakupovalci pohišt/a! Solidno, ceao pohištvo, lastnega izdelka se dobi pri naših domačih izdelovalcih—obrtnikih potom : i Produktivne zadruge mizarskih mojstrov v Mariboru, Burgplatz 3. 964 Prevzamemo vsa mizarska dela. Poslano. Za to rubriko prevzame uredništvo le toliko odgovornosti, kolikor jo zahteva tiskovni zakon. g.. Jožefu Zagredišnik, načelniku požarne brambe pri Sv, Martinu ob Paki. Ker v štev. 86» „Narodnega Lista" zopet cepiš dlako in zavijaš resnico, sem primoran odgovoriti sledeče: Dasi sem hotel jaz vse društvene stvari oddati popolnoma, kakor zahtevajo pravila, vendar sem bil iste vsled tvtojega ukaza — pokoriti sem se ti kot načelniku bil Še dolžan — primoran, oddati drugemu, na novo vstopivšemu udu. Pisati društveni inventa-rični zapisnik bi bila pa tvoja dolžnost, oziroma skrbeti za istega-. Sicer ti pa za vse društvene re&i ni bilo toliko, gledal si le, kako bi. me bil v časnikih napadel. Kako sem oddajal društvene reči, ti ni bilo mar, in dasiravno si dobro vedel, da sem čepiao in druge reči oddal, vendar si povzročil, da sem bil v časopisih napaden, češ, da iste še društvu dolgujem. Dovoljujem si, te tukaj javno vprašati, zakaj ravno meni očitaš, da nisem popolnoma pravilno društvenih reči oddal, ko so vendar tudi drugi udje pred in po mojem izstopu oddajali obleko na isti na,čin, kakor jaz. Pokazati se hočeš javnosti kot silno vesten in natančen načelnik, vendar pa je več drugih stvari, katere kažejo tvojo malomarnost in nevednost, Ce si se pa hotel z napadi v Časnikih znositi nad menoj vsled tega, ker sem bil slučajno od občine izvoljen pregledo-valec računov, vedi, da sem storil le svojo dolžnost. Na tvojo Irazo, da se ne spuščaš rad v časnikarske boje, pripominjam, da si vsega polemiziranja ti kriv, ker si zamogel dati podatke k napadu edino-le ti in nikdo drugi, ter si se na moje prijazno vabilo, da se o stvari kolegijalno pogovoriva, le obregnil, češ, da Čepice manjka ter jo urnih nog odkurii iz občinske pisarne. Toliko enkrat za vselej na tvoje napade, na kaltere ne bom več odgovarjal. Pripomnim končno le Še, da je tudi stari Molek iskal po raznih kotih tatu — pomoči celo pri „coprnikih" — a končno našel denar v lastnem kožuhovem rokavu. Torej le naprej! Rečica ob Paki, dne 10. septembra 1912. — Franc Steblovnik, posestnik in opekarnar. i fi ifi® Svijetlim još jedamput tako lijepo, odkada se čistim sa Sola rl no m. S o I a r i n e je tekuče sredstvo sa čiščenje kovina. B e z otrova — bez kiaellnei Listnica upravništva. Opetevano povdarjamn, da na vprašanja glede inseratov odgovarjamo le, če se priloži znamka za edgovor. — Naročnik v Vitanju: Pozabili ste podpisati svoje ime, zatorej Vam ne moremo poslati položnic. t Sorodnikom in znancem pri Sv. Križa pri Ljutomera in Sv. Bolfenku pri Bišu in drugod naznanjam tužnim srcem žalostno vest, da mi je nmrla dne 8. oktobra t. 1. po kratki, močni bolezni pobožno in jako adano moja sestra Frančiška Muršec roj. Strakl, ter prosim, da se rajae spominjajo v svojih molitvah. Sv. Peter pri Mariboru. 1123 H. Štrakl, župnik. Zapomni, ne zabi: Bolan ali zdrav, Le „FLORIJAN' rabi, Želodcu bo prav! Želodčni liker 694-!0 je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zam&n kupoval draga in neprijetna zdravila! Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rast- linske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani. xxxxxxx>xx Iščem prodajalko pošteno, pridno katera zna dobro šivati, se razume ntkoliko pri kuhinji za trgovino mešanega blaga na daleli. Plača po dogovora. Naslov pove uprav, tega lista. 1113 OrganIst in cerkovnik se sprejme takoj pri Sv. Juriju ob Pesnici nad Mariborom. 1125 Listnica uredniitva. Marenberg: Skušajte nasprotnike na drug način ugnati v kozji rog. — Št. Lenart v Slov. gor.: V tej ebliki prenevarno. Ali bi Vi radi vjdeli, da bi urednik prišel v „kajho" ? — Št. Peter pri Radgoni: Preosebno, ni za političen list. Pozdravljeni! — Sv Anton v Slov. g.: Ostalo prenevarno! — Dramlje: Hvala! A v tej obliki ne gre! Pozdrave! — Križevci: Zadnji del črtali, danes ne gre več biti dvorezen nož. Pozdravljeni! — Trgovišče: Takih osebnih in zasebnih reči ne prinašamo. Pišite ra|e kaj drugega, kar bi bralce zanimalo. Poravnava. Janez Kočavar izjavi, da nima nobenega vzroka očitati Jožefa Koleno kakšnega nepoštenega dejanja zlasti glede njemu od strani Janžovnika izročenih srebrnjakov, pro6i izrecno Jožefa Kclenc za odpuščanje, prekl/če to izjavv p«i cerkvi v šmartnem Da Paki, v Mozirju. Dalje se zaveže to izjavo na lastne stroške objaviti v „Slov. Gospodarju* in plača sodno odmerjene stroške do 8. novembra t. 1. Šoštanj, dne 8. oktobra 1912. 1124 Kočevar Janez, l. r. Učonec s potrebno šolsko izobraz bo, veši sloverskega jezika se sprejme v trgovino m -šanega blaga Ljudovik Krausdorftr, Sv. Duh— Loče. 1109 Blagajničarka (Kasirka) priletna, zanesljiva in solidna, izurjena v mešani trgov ni, slovenskega jezika dobro smožsa, katera zna dobro račun ti. za slučaj tudi čemka ročna dela opravljati, z dobrimi izpričevali in re referenci, se sprejme takoj ali pozneje v mešani trgo ini na deželi na Sp. Štajerskem. Ponudb« pod „Zvesto in zaneslj.v st". 1103 Trgovski učenec iz poštene hiš', z dobrimi ljudskošalskimi izpriče-valpm iz z potrebno izobrazbo. zdr>» in močan, se sprejme takoj pri'Fl sprejmeta pri Juriju Zunko, Zg. Radvanie pri Mariboru. 1121 Trgatev. Jurij Po ec, poseetnik v Zibiki, pošta Prislova, postaja Me-8tinje. proda svojo trgatev, katera se vrši od 14. oktobra naproj pri ugodnem vremenu, oziroma proda mošt izpod preše po ugodni ceni. 1120 Na prid ¿j je lepo posestvo, ležeče v Garnji Rečici pri Laškem št. 94. Posestvo meri 35—31 oralov zemlje na soinčni legi, lepe rodovitne nji»e, na travnikih raste lepo sladko t eno, lepi g'zdi, poslopje je v dobrem stanu, veliko sadnege drevja, traven 8« preda tudi živinska k laja in nekaj oro tja po dogovoru. Posest o leži 20 minut cd ceste in šole. Cena 10 000 K Nstanč-neje se izve pri Jožefu Žveplan v Rečici št. 94, ali pa pri Jakobu Veternik v Rečici pri Laškem 53, p Laški trg. 1126 Mlin na potoku se da v najem. Mlin obstoji na dva para kamnov in ima tudi ž«g> za deske, prešo za olje delat, za stanovanje dve s.bi, kuhinja, klet, dva hleva in če še potrebuje, hlev za kravo in en ora! zemlje, s« vse da na več let v najem, >a 60C0 K. Mlin stoji blizu Ljutomera pri veliki cesti. Kdor želi v najem vzeti se naj v kratkem og'asi. Ivan Stajnko, posestnik mlina v Vogričovci pri Ljutomeru. 1122 Zanesljivo kuharico in gospodinjo z dobrimi spričevali sprejme takoj ali kmalu mala, boljša družina na Štajerskem. Naslov v upravništvu. 1119 Ene ur« •i Maribora, četrt are od Mrm. postaje, li> minut od cerkve, je na prodaj lepo posestvo z zidanimi poslopji meri 38 oralov v en «m ko»u, večinoma prvovrstnih travnikov »n sa tonosnikov, drugo njive, vinograd in gozd, torej po-sebno pripravno za živinorejo in mlekarstvo, ker je blizu mesta in žel. postaje. Več pove upravništvo pod naslovom „Mlekarstvo". 787 VeThii za «no ali dve družini v Krčevini ni pri Mariboru, moderno in solidno nr8,ene, pet minut od glav. nega kolodvora v Mariboru, se po ceni in ogodnimi plačilnimi pogoji prodajo. Vpraša se v uprav, 760 Proila se takoj 11 zelo lepih stav-benih prostoro* med okrajno in dvema občinskima cestama pri D. M. v Breziu pri Mariboru, zraven cerkve in šole, sestojijo iz 2 parcel aiiv, krog 12.960 □ metrov velike. Vpraša se v upravništvu. 8fi4 Iščem viničarja z« svoj vinograd v Raz vanju pri Mariboru, Vstop žačetkom novembra, pogoji po dogovoru. Dr. Vladimir Sernec, odvetnik v Mariborn. 1031 Hiša v Mariboru (Melje), ripra-in* za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastnik-;, Maribor, Khisl-gasse 3, 1. nadstropje. 1073 Sprejme se takoj učenec za krojaško obrt pri g. Franc Pungart-nik Slivnica pri Mariboru. 1074 Hiša s tremi stanovanji v sredini mesta Maribor se po nizki ceni proda. Vpraša se pri Viherju, ska cesta 53, Maribor. 1075 Učenec se sprejme pri g. Gärnitz Gosposka uiica 7, Maribor 1049 Razglas. Proda se ii proste roke obširno zemljišče, približno 100 oralov njive travniki, gozd in gospodarska posl pja v dobrem stanu. Proda 8e najraje skupno, na zahtevanje kupea pa tndi v delnih kosih Oglasiti se je pri lastniku Lnka Se niča, trgovec, Šmarje pri Sevici na Štajerskem. ,079 Pridnega učenca sprejme takoj g. Klokolnnik Melhior, pekarna Maribor, Meljska cesta 23. 1029 Prod« se iz prosta volje lepo malo posestvo blizu lepega trga in ob glavni cesti, po niski ceni. Več pove up avništvo tega lista 1055 Kože in volno kupuje g. Granitz, Gosposka ul 7. Maribor. 1048 Službo išče oženjen orgaaist in mežnar, 36 let st«, brez otrok, kateri je posebni ra„ društvenem p Jju veli i o deloval. Žena poučuje tudi v italjansiem in angleškem jeziku. Pojasnila daje u ra nietvo Slov. Gosp.darja. " 1064 Hiša s (remi sobami, vrtom, sado nosni šrom, brajdami z izabelo in trauičun se da n» več let v najem na Ilajdici tik cerkve pri Ptqju. Hiša je pripraina za tr-goi ca, ali obrtnika katerekoli stro ke. Poltenemu in zanesljivemu najemniku se je oglasiti pri org»-nistu v F/amu pri Maribora, najboljše če osebno. 1 60 Zanesljiv vin!ča<- s 6—6 delavsk močmi se sprejme v viničarijo na Miljskem vrhu. Julij Glazer, Fa-br.kigawe 17. Maribor. 1095 Hiša še nova z malim posestvom se proda iz prrste volje zaradi družinskih razmer po na nitji ceni. V hiši se nahaja mal» trgivina, zraven velik vrt, v njem vodnjak, • koli njega je pa košenina in ena nji»a v n»jl»pši legi s hmeljem nasajena Vse je blizu far ie cer-v S». Petru v Savinjski dolini pri Celju. Več se iz>e pri Antonu Šrigelnu istotam. 2047 Mallsno štupo, suhe gobe, namigne jab lite in za mošt, hruške, fižol, o\es, pšenico, iečinen, bučne zroe, koruzno slamo od storžev, smrekove s orže, vir ski kamen, želod, krompir sploh \se deželne pridel ke, kakor tudi petrolejske in ol-nate sode. ter močnate, solnate in otrobnate vreče kupi »sako množino veletrgovina Anton Kolenc Graška cesta štev. 22, Celje. Pohištvo razpoillja na vse strani trgovina t pohištvom Kari Ppeis, Maribor, Stolni trg 6, lepe postelje na valjar, nastavne postelje 16 K, kuhinjska oprava predalčne omare 28 K mize 9 K. stoli K S 60, trde, polirane po stelje 24 K, polirane mize 28 K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilne mize na poteg 34 K, u«jati stoli 9 K, vse vrste lesnega in tapeciranega pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Žičaste podloge 8 K, matrace 6 K, že lezno postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine 68 K, emaj ■ lirane postelje 40 K. Slobodno na ogled. Slotoden nakup. Ceniki zastonj in franko. Kolarsk^ga učeno* sprejme takoj L. Andraž, holarski mojster " Ljubnem (Leoben) Zg. Štaj. 1051 Trezen in vesten hlapeo se sprejme s 1. novembrom v večje žup-nišče v bližini Maribora. Naslov pri uredništvu Slov. Gosp 1086 Treznega, zanesljivega, konjskega lilaucs, ki bi ob enem tudi kruh voiil, vešč slovenskega in nem škega jezika, sprejme Janez Bobm, lastnik umetnega mlina v Framu. 1076 Iz Nemčije. Ilč#m krojaške?« pomočnika. Fr. Tratnik, krojač, Berlin, Ackerstr. št 157. 1011 Mlad trgovski p.močnlK kakor tudi ena prod.jalka, se takoj sprejm°ta v trgoHno mežanega blaga. Kari Druškovič Ljubno Gornja Savinj. dolina 1107 Učetk« se takoj sprejmejo pod «god'iim pogoj «m pri šiviliji v Mariboru, Reiserjeva ulica št. 15. 1117 Proda se prostovoljno malo posestjo z dvema stanovanjema na Sp. Bregu 82 pri Ptuja. Cena se izve Sp. Breg št. 92. 1115 Izjava. Martin ^reloSnik, pos*stnik r Ple-terjah obialjuje, d» jo dne 8. jul. t 1. Franci Zag.»r gjstilničarja v Majšpergu razzalil in prekliče sveje obdolžitre. 1114 Na prodaj je posestio na Plodr-šnici. Meri 8 oralov, od tega je 10 oralov gozdu, lep mlad le*, drugo so njire in travniki. Več se izm mestu. Vpraša se v u-pravništvu SI. Gospodarja. 1108 Razglas. Iz deželnih drevesnic v Oleisdorfu, Brucka ob Muri in v Celja se bodo oddale štajerskim kmetovalcem v jeseni leta 1912 oziroma spomladi 1912 sledeče vrste jabolk in hrušek, skupaj 50.000 komadov drevesc. Od teh se bode oddalo tri četrtine kmečkim posestnikom po znižani ceni po 70 vin. komad in ostala četrtina nekmečkim posestnikom po tržni ceni 1 K 20 vin. komad, izvzemši zavitek in voznino. Naročila sprejema deželni odbor. Naročilu se pridene potrdilo občine, da je prošnjik kmečki posestnik v občini. Če se rabijo drevreca za jesensko sajesje, se mora to v naročilu posebej omeniti in naročilo poslati vsaj do 15. oktobra 1912. Prošnje se bodo sprejemale, dokler bo kaj zaloge kakor za jesensko teko tudi za spomladno sajenje takoj po objavi tega oznanila in se bodo reševale po vrsti, kakor dojdejo. Več kakor 120 komadov eden posestnik ne dobi in je dotični dolžan, ta drevesca vaaditi aa svojem lastnem posesten. Drevesca se oddajejo samo proti takojšnemu plačilu. Če je ene ali drage vrste zmanjkalo, se nadomesti z njej najbližnio vrrto in naročilec lahko to vrsto sprejme ali pa odkloni. Ce se nadomestne vrste ne sprejme, se mora ista obratno odpovedati. Drevesca naj naročilci, če le mogoče, osebno prevzamejo ali pa, če se pošljejo po železnici, takoj po prejemu skrbno pregledajo. Pritožbe se naj takoj pošljejo na vodstvo drevesnice. Na poznejše pritožbe se ne bo oziralo. Seznamek drevesc jabolk in hrušek, ki bo bodo oddajale v sadni dobi 1912/13 iz deželnih drevesnic: Št. 1. Jaboike a) v Gleisdorfu b) v Brucka c) v Celjn Visoko deblo N» pol ris. deblo pritljikavo drevje Visoko deblo Na pol ▼is. deblo pritljikaTO drevje Visoko deblo Na pol ris. deblo pritljikaTo drerje 1 Štajerski mošanci..... 8630 58 _ ' 390 30 _ 5165 50 _ 2 Vel. renski bobovec . v . . 240ñ 40 — 750 50 — 5170 — — 3 Ananas rajnete...... 160 4 125 — — — 228 — — 4 Baumanova reneta .... 314 7 38 200 116 33 1330 132 96 5 Damason reneta..... 30 — 3 : — — — 1924 80 — 6 Kanada reneta ..... 30 — 3 — — 712 — — 7 Beleflenr rameni...... 70 2 60 — — 243 — 106 8 Astrachan beli...... 3 — 5 20 55 13 — — — 9 Šarlamovski ...... 45 — 30 250 70 65 210 — — 10 Gravensteiner...... 45 — 25 400 70 120 — — — 11 Prestolonaslednik Rudolf . . . 320 — 30 — — — — — — 12 Kardinal plemenasti .... 175 — — 100 200 — 596 — — 13 London pepinek..... 150 — 65 — — — 571 — 86 14 Ribstonov pepin..... — — — 770 100 10 720 — — 15 Schöner od Boskoopa .... 75 — 15 — — — 655 — — 16 Hagloe Grab....... 10 — — — — — — — — 17 Lesnika rudeča...... 570 12 — 770 20 — — — — 18 Hubeijeva moštna jaboljka . . 308 — — — — — 306 — — 19 Danziger jaboljko (Kantapfel) . — — — 100 50 13 — — — 20 Plemenito jaboljko (rumeno) — —■ — 200 100 12 — — 21 Landsberška reneta .... — — — 450 290 56 — — 22 Zimska zlate parmena . . . — — — 150 180 15 — 23 Jaboljka „Prinz"..... — — — 90 — — — — 24 Poletna ramena reneta . . — — — 120 — — — _ _ 25 Rudeči j es* neki kal vil . . . — — — 40 — _ — _ _ 26 ßampanska reneta .... — — — — — — 227 ■ __ — 27 Renski zakrivljeni steblovnik . 1665 10 — — — • f* . 95 64 — II. Hruške 1 Dielova maslenka..... 17 3 70 80 10 135 243 _ 112 2 Postrvovka....... — 4 15 — — _ _ ____ 3 Dobra Lonisa iz Avranches . . 8 10 75 116 25 185 _ 111 4 Hardenpontova maslenka. . . — — — — — — — _ _ 5 Jcsipina Mecheln..... — — — — — —. — _ _ 6 Liegeljeva maslenka .... — — — — — — _ _ _ 7 Olivier de Serres..... — — 15 — — — 241 _ 66 8 Pastorka........ 3 5 10 40 30 10 257 _ 9 Salcburgerica....... — 8 — 37 23 23 17 10 Šterkmanova maslenka . . . — — — — _ _ _ _ 11 Zimska dehantska hrnška . . — 20 60 — _ _ _ _ 12 Jelsnka........ 95 10 _ 110 30 _ _ _ 13 Weiler'jeva moštna hraška . . 480 90 — 490 50 _ 910 14 Wiliamova kristijanka . . . -— — 27 — 13 _ _ _ 15 Boskovka podolgasta .... — — 100 15 10 — _ _ 16 Tepka ......... — — — — — — 200 - — 17 Štajerska moštnica..... 70 15 18 Radeča hribovka..... — — - — — — — — - Skupaj . . 15678 298 j 644 5800 1514 663 1 20003 326 584 Razvea teh se bo oddalo po znižanih cenah 380 komadov orehovih visokih drevesc, 170 pritlikovih breskev in 70 pritlikovih marehc iz drevesnice v Celju in 1850 komadov črešnjevih in 570 komadov višnjevih visokih in srednje visokih debel iz deželne drevesnice v Brucku. Gradec, dne 3. septembra 1912 u Od Štajerskega deželnega odbora. „Kapljice za svinje". Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za pripoelano zdravilo: Svinjske kapljice sa rdečico: Uspeh vrlo povoljni! Gospod Janez K. piše: Prav debro pomagalo I mestna, lekarna pri o. lar. orli« Maribor, Glavni trg štev. 15. 460 V korist je vsakemu in si prihrani veliko denarja, če kupuje vse kar rabi v slovenski trgovini J. N. Šoštarič: Maribor Gosposka ulica štev. 5. Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, cefir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd. 623 Cene veliko niije kakor drugod. Veletrgovina m špscerijo in s deželninai pridelki Anton Kolenc CsS? Orsašksa ulica št. 22. rn Sekelei m teatimeg Prc47p n i p ir/trnvArda **** bla«° kupovati riazitjii je izgo v ur pri tujoihi k8r yara nndi ao- fflaia zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogajto in zelo poveiaoo salogo b vodno svežim Špecerijskim blagom, tako da »»erar» popolnoma ustraši Baktevast oes j. gospodov trgwvosv proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko vse&So sami prepriSa, ie tnsi b najmanjšim poizkusotn is prosim za nraogobro-{ea obisik, Veleiastitim goepo#o«i duhovnikom pomi-Hia voSŠane kakor tudi druge vrste sve$ ter olje in Srafiilo za cerkve. Kupujem tudi vsaKovrit&e deželne in druge prHblke, kakor: oves, pfeaieo, suhe gobe, Mol, m bo, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvišjih HMvnih oeaah. Kupim tudi vsakovrstne vrege ter peiroleisfee in drugo soSe. Oenjeain kmatovsdsesg siswwa^aa, da imam v Mriogl vsBtfoterstnfe poljska le vrta» semena zanesli i-rt faljivosti, kakor pravo íraaeosko lucerno, doma-lo deteljo, travo, ter ftebaljfetr, fižol in kroapir za saili, bel, rumen ali rote», 2¡a krmljenje živine pa leass v zalogi riževo mcMo ia Dfcnobe v BSRÍ o'Ú B 8o 3US K per 191 kg. Pogina aarožila ae iavjsSajejo b obratno poIto£ M m 5 Ne pozabite n Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini H. E. Šepec, Maribor. Grajski trg. ioas» Burgpiaiz. i 1 o FIa jllj^a^ A Priznano najboljši brzoparilnik za parjenje in kuhanje vsakovrstne živalske hrane, ter za iz- l OSionOe kuhanje perila je gotovo brezdvomno najnovejši sistem „ALFA" brzoparilnik, kojega izdeluje svetovno ^^ znana družba „Alfa Separator" na Dunaju. V dokaz zgoranji trditvi služijo mnogo - številna zahvalna in priznalna pisma, ki se nahajajo v tovarniški pisarni vsakomur v upogled. Kakor vsaka dobra stvar je tudi brzoparilnik, „ALFA" dobil v zadnjem času nasprotnike in to v osebah zastopnikov r&znili tujih tvrdk, kateri neutemeljeno grajajo „ALFA" brzoparilnike z namenom, živinorejce odvrniti od nabave istih. Po Slovenskem Štajerju se je razširila govorica, kakor da^bi družba „Alfa Seperator" sploh svoje tovarne ne imela, ter „ALFA" brzoparilnike od drugod naroča. Pri priliki zadnjega evharističnega kongresa na Dunaju, se je podpisani v spremstvu več kmetovalcev Savinjske in Šaleške doline osebno prepričal, da poseduje družba "Alfa Separator" lastno tovarno, v kateri se izdelujejo brzoparilniki najrazličnejših velikosti, iz najboljše, nepreganljive tvarine na najboljši in najnovejši način, temveč izdeluje se tudi raznovrstaa kuhinjska in mlečna posoda iz pocinkovane, jeklene ploščevine. Kdor hoče pri sedanji draginji štediti na času in denarju, naj torej ne zamudi prilike do 15. t. m. si naročiti brzoparilnik pri družbi: „Alfa Separator", Dunaj XII., Wienerbergstr. 31, ker v tem času je dala družba jako ugodne plačilne pogoje. NatanČneja pojasnila daje podpisani Št. Peter v Sav. dol., dne 1. oktobra 1912. AlOUlJ TerglaV, župan in dež. poslanec. Šolske potrebščine kakor zrezke, svinčnike, peres- I aike, peresa, kamenčke, tablice, % radirke, gobe, črnilu, torbice, * barje, čopiče. bar»ene kre 'e % itd. ima v največji izberi na % = zftlogi tfrdka • t Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade........ Zaloga raznega papirja. - - - Goričar & Leskovšek f Zvezna trgovina x Goričar & Leskeviek Celje, Graška cesta 7. | Celje, Rotovska ulica št. 2. 6 Znamenje pravega Franckovega pridatka za kavo je kavni mlinček. - Nahajajo se pa tudi ponaredbe. - Tedaj pozor pri nakupu! Pravi :Franck: izdeluje se boljših sirovin. = Tovarna v Zagrebu. si im 119/24574 mímm^m Ser ra vali ovo m Kupi se 445 železnato kina-vino g Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni :: «3—n&jri «»■. ■.»»,»«—...-.».---in )»» »«■ ■ mm Krepilno sredstvo zr slabotne, malo-krvne in rekonvaiscer-te. Povzroča voljo do jedi, ntijaje živce in popravi kri. Iiborea okss. Nad 7000 zdravniških spričeval. 5c.kr. dvorni dobavitelj Triesfe-Barcoia. v lekarnah v steklenicah po pol litra & K 2'60 in po 1 liter 4 K 4 80. si¥* Feniasia ml. Tegetthiffs«» cesta kupuje in izmenja vse deželne pridelke po naj-1016 višjih cenah. RAZGLA Za polletni tečaj, ki se začne 2. januarja 1913 na deželni podkoviki lolš v Gradcu, se bode podelilo na vredne in uboge kovače deset deželnih ustanov po 100 K s prostim stanovanjem (kolikor bo dopuščal prostor v zavodu), nadalje ustanove nekaterih okrajnih zastopov po 100 kron. Pogoji so: starost najmanj 18 let. zdrav in telesno močan, domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljudskošolska izobrazba in najmanj dveletno bavljenje s podkovanjem. Razven tega se mora vsak prošnjik z rever-zom zavezati, da bo po dovršenem pouku najmanj tri leta izvrševal svojo obrt kot mojster ali pomočnik na Štajerskem, ozir. v okraju, v katerem je dobil ustanovo. Prošnje se naj naslovijo na deželni odbor in pošljejo na ravnateljstvo deželne podkovske šole v Gradcu z reverzom (zaveznim pismom), krstnim listom, domovnico, "izučnim izpričevalom, potem delavsko knjižico, spričevalo o gmotnih razmerah in nravnosti do najkasneje 15. novembra 1912. Kovači, ki ne prosijo za ustanovo in bi se radi udeležili tečaja, naj se oglasijo v teku prvih dni v začetku tečaja pri vodji. Seboj naj prinesejo dokazilo dovršene starosti 18 let, da so delali dve leti kot pomagači in dobro dovršili ljudsko šolo, potem izučno spričevalo in delavsko knjižico. Gradec, dne 2. oktobra 1912. m Od deželnega odbora štajerskega. m^m-mv.tmm brzoparilniki za krmo izdelani v posebni novozidani tovarni za Alfa brzopanlnike. ! Patentirana Iznajdba! kakor iz enega kosa vliti, zelo priprosti.nad vse trpežni in praktični parilniki sedajnosti. osnemalnik, model i9ii ! Najostreje posnemanje ? ! 20 let nepoškodovan ! 1,600.000jih je v rabi ! 950 odlikovanj i.t.d. 'Delniška družba ASfa separator'Dunaj XII/3. Stem Tomaževa žlindra »Zvezdna znamka' je za travnike, pašnike, dsteljišos in njive m krmo, že več desetletij naj boljše in najcenejše fosfsrsvo kisle gnojil«. Tomaževa žlindra „zvezdna zn?mka" znša pridelek in upliva zboljajoče na kakovost. Ttmažsva žlindra se t jeseni ali po zimi natrosi na zemljo, a je tudi za pomladno setev velikega uspeha. Tomaževa žlindra se pošilja samo t plombiranih vrečah, z navedbo vsebine in varatveao znamko in se dobiva v prodajalnah, kjer so raiobešeni niši plakati. Tovarne za Tomaževo žlindro bm ^. Pred penarejinlm blagom se svari. OKNA d* modo« tkanin» e» gu«<-cd« in gospe pripc.ro6» ikvosos. hiša. PROKOP SKOKOTSP IS Sffi v Hun: polen nt Češkem VzeMi na frsiskcs. ZeU zmerne eane. Ns žsijr-hoo»sr. dati iufcij ussfzvKI got»»rf«fcs 185 t Kmetje pozor i V Nari&OrU stolna ulica (Domga.-se) je PfVal ljudska Scsvarns prenovljena ter je v taisti zopet vse snažno in v lepem redu. Tam se dobiva čaj. punč, kava. mleko in druge okrepčilne pijače, kakor tudi mrzla jedila po zelo nizki ceni. Podpisani vabi vse kmete, kateri vozijo svoje pridelke v Maribor na obilen obisk. 1087 MATIJA OBRAN. Priložnostni nakup. Radi smrti mojega moža sem prisiljena iz zaloge | 75.000 tigrovih flanelnih odej prodati, katere ponudim za lelo nizko ceno. Te odeje so pripravne za vsako hišo za pokrivanje postelj in ljudi. Dolge so k« g 190 cm in 135 c«s široke. Pošilja se proti povzetja in sicer 4 komade tigrovih flanelnih odej za 8 K 50 v. Vsak cenj čitetelj tega inserat» si lahko z zaupanjem naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsak zadovoljen s poMljatvijo. MARIJA BEKERA, tovarnarjev» vdov« — zaloga totarniSkih odej 4. in 5. Nschod, Češko._ Kilne pase, z ali brrz peresa, trebušne obveze, sns-pensorije, podlage za ploske roge, bergljo, pokončne držaje in drnge varstvene st o je zj telesne poškodbe po zdravniškem predpisu, nadalje umttne toge in ro!-:e izdelnje po nizki ceni t tare znana tvrdn ¡.'¡edmetov za postrežbo bolnik v. Solidna poatržžba. 83 > Delniška glavnica 8 milijonov kron. Podružnica Rezervni zaklad 800.000 kron. jubljanske kre v Celju sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. Vloge na fekoG račun obresfyie nájfi£ilantn@Jé, 1* celega svet&» Tajfun na Japonskem. Viliar, kakor ga ni bilo na Japonskem že 50 let, je napravil za 40 milijonov Škode. Mnogo tisoč oseb je brez strehe. Samo v Oza-ki je porušepih 20.000 hiš, Šol in mnogo gledališč. U-tonilo je 400 ribičev. Uničeni so oeli gozdovi in številno cest. Rnskl car okraden. Iz Petrograda poročajo: Carska družina, ki se namerava preseliti iz lovskega gradu Bidlovice v okraju Grodno za več tednov v lovski grad Spala v okraju Petrikov, je doživela neljubo presenečenje. Na železniški postaji vSpali so namreč neznani lopovi ukradli iz nekega vagona dvornega maršalnega vlaka 120 funtov namizne srebrnine. Na železniški osi iz Pariza na Ogrsko. Neki delavec iz Rumunije po imenu Nitescu je prišel na svojih potih do Pariza. Tu mu je zmanjkalo denarja, a on bi bil rad prišel domov. Zlezel je zato pod brzo-vlak, ki vozi iz Pariza v BukareŠt ter čepel nekje pod vozom na osi Čez 30 ur, to je pot od Pariza do Temeš-vara na Ogrskem. Tu so zapustile nesrečnika zadnje moči, ker ves ta dan ni vžil nikake hrane in ubogi Nitescu je padel pod voz, ki ga je popolnoma zdrobil, Mesto domovine je našel smrt na železniškem tiru- Ce je še kaj prostora. Knjigovez je dobil pismeno naročilo, naj preskrbi trak za žalni venec z napisom: „Počivaj v miru! — Na svidenje." Cez 2 uri je dobil knjigovez brzojavko: „Prosim, dostavite k svidenju Še v nebesih če je še kaj prostora". Naslednji dan so pogreboi Čitali na traku z zlatimi črkami: „Počivaj v miru! Na svidenje v nebesih, Če je Še kaj prostora." 100 K za eno jajce. Praški listi poročajo o naslednji dogodbici: Pred nekaj dnevi je prišla v trgovino na Kralj, Vinogradih na Češkem Še dokaj Čedno opravljena gospa kupovat jajca. Trgovec je pri tem zapazil, da je eno jajce gospej izginilo v žep. Ker pa pi poznal prodajalec v takih slučajih nobene Šale, je peljal gospo na magistrat, da bi se dognalo, kdo je tatica, Hoteč uiti javni sramoti, je gospa na policiji o-betala, da plača rada vsako ceno za jajce, samo da bi ne prišlo v javnost njeno ime. Trgovec je odnehal, a zahteval je za ukradeno jajce 100 K z razlogom, da je pri tej gospej že večkrat opazil, kako so ji neplačana jajca izginila v žep. Gospej ni preostalo drugega, nego plačati zahtevano svoto. — Mislila je priti poceni do jajca, ali presneto drago ga je plačala. Bik ga Je umoril. Janez Pirh, star 68 let, iz Grahovega pri Tolminu na Goriškem je služil pri posestniku Francetu Valantu v BodešČah pri Bledu za hlapca. Po gospodarjevem naročilu je gnal Pirh živino na pašo, med drugimi tudi domaČega bika. Tu ga je napadel bik ter z rogmi po celem životu tako obdeloval, da je revež na mestu izdihnil. Se-le zvečer so ga našli ljudje v groznem stapju in ga prepeljali v mrtvašnico. Nesreča na železnici. V Donavicu na Gornjem Štajerskem je povozila lokomotiva železniškega delavca Janeza Huberja, Zvečer je bil zaposlen z mazanjem koles pri železniških vozovih. V temi ni zapazil pri-šedšega vlaka, ki je šel preko njega in mu odtrgal obe roki in nogi. Zanimiva zgodbica se poroča iz Voitsberga, Krčmar Grossnig je stopil v neko krčmo, da bi se malo okrepčal. Ko je za nekaj časa prišel zopet iz krčme, je videl moža z garami, na katerih je ležala Še živa, dobro pitana svinja. Grossnig vpraša moža,, PODLISTEK. Tajnost ne sile. (PoTest. Spisal M;rosl»T Pesniški). (Dalje.) Kar se je godilo naprej, tega ni mogoče opisati. Kakor se razlije silna povodenj na vse strani, ne meneč se za naravne zakone, tako je tudi tukaj prenehala vsa disciplina in prične se pe več vojska, ampak pravo mesarsko klanje, mož proti možu, na življenje in smrt. In kakor, da so se združile vse sovražne sile: lilo je izpod oblakov, bliskalo se in treskalo ter se združevalo z gromenjem topov, med vpitje in Rjovenje zblaznele množice, kakor da se je približal sodnji dan. Zastonj je bilo vse prizadevanje Benedekovo, nabraviti zopet red; zastonj prizadevanje nadvojvode Viljema, ki je vodil rezervno topničar-stvo, obstoječe iz 16 baterij, naj bi z dobrimi streli zadrževali sovražnika, da se zamorejo prednje Čete umakniti v zavetje, zastonj! Ob 7, uri zvečer vdero zdivjane množice nazaj proti Labi, čez katero je Benedek prej iz previdnosti dal napraviti 14 zasilnih mostov na čolnih. Tukaj se je dovršil zadnji del strašne igre. Naši, bežeči proti Labi, Prusi med živahnim ognjem zmirom za njimi. Ker so tisoči naenkrat pridrvili do mostov, je nastala zopet prava babilonska zmešnjava in obupno ruvanje ter borenje za prehod. Premnogi, ki sta mu prizanesla krogla in bajonet, je bil pri tem od svojih tovarišev v tla pomandran kakor Črv, ali pa je našel žalostno smrt v deročih valovih Labe. Drugi so poskakali v vodo, hoteč plavaje priti na drugo stran, a lo malokateremu se je to posrečilo. Do 10.000 mlfw dih fantov je storilo žalostno smrt v mrzlih valovih. Zopet drugim se je posrečilo priti do trdnjave Kraljevi Gradec, a vrata so bila zaprta! Poveljnik trdnja- č® je svinja naprodaj. Ko mu je ta potrdil, je svinjo precej drago kupil in prafcal, češ, da ima sicer doma žo eno ravno tako, pa za sedmino se rabi mpogo mesa. Kako se je ljubi Grossnig začudil, ko je doma izvedel, da mu je nekdo svinjo iz hleva ukradel in je krčmar spoznal, da je kupil za drag denar nazaj svojo svinjo. Kako ljubijo Ogrl cesarja. Povodom 82. rojstnega dne našega cesarja so priredili člani novojor-Ške avstro-ogrske naselbine pojedino. Usoda pa je hotela, da se je to slavlje slabo zaključilo. Eden govornikov je hvalil v svojem govoru dobre lastnosti avstrijskega cesarja. To se pa nekemu Ogru, ki se je udeležil pojedine, nikakor ni dopadlo. Protestoval je proti slavitvi avstrijskega cesarja, češ, da je zanj Fran Josip samo ogrski kralj. .Nato je nastal velik kraval. Avstrijci so se postavili na stran avstrijskega cesarja, med tem, ko so se Ogri potegovali za o-grskega kralja. Prepir se je zaključil s tem, da je e-den Ogrov, baje član avstro-ogrskega konzulata v Novem Jorku, potegnil samokres ter hotel ž njim u-veljaviti Čast Ogrske. Moža so razorožili. Slovenec, sluga (burš) sedanjega laškegavoj-nega ministra — umrl. V KilovČah na Krasu je bil nedavno pokopan Janez Faiur (gostilničar Jeranda). Z veseljem je pripovedoval, kako je bil kot vojak na Laškem „burš" sedanjega laškega vojnega ministra, tedaj avstrijskega častnika, in kako se je ta z njegovo pomočjo učil z vnemo slovenščine. Lep zgled avstrijskim častnikom, ki slovenščino tudi v službi pri naših polkih tako radi prezirajo. Osa povzročila smrt. Iz Cmureka poročajo: Kočar Karol Glaminger v Logatcu je pil pri dopoldanski južini sadjevec in pri tem požrl oso. Živalica ga je v grlu pičila. Možu je grlo tako oteklo, da se je zadušil. Strašen gozdni požar v Sibiriji. V okraju Perm ob Sibirski železnici je izbruhnil gozdni požar. Goreli so gozdi ob meji Evrope z Azijo v lepi dolini Cuso-vodja. Železniški promet je bil za več dpi prekinjen. V požaru je zgorelo 20 kmetov. Skoda znaša nad 3 mi-lione rubljev. Sara sebi zvonil smrtno uro. Na kvaterno nedeljo pri popoldanski službi božji je med molitvami za rajne zvonil Miha Maslo, cerkovnik smrske podružnice na Kranjskem. Konec zvtonenja in molitev pa sta veljala že njemu; kajti od kapi zadet se je zgrudil in umrl, ko mu je gospod župnik hitro podelil sveto poslednje olje. Ogrska patrulja v Srbiji. Belgrajski listi poročajo, da so na srbskem bregu Donave dve uri hoda od Belgrada ustavili Srbi 6 mož močno patruljo ogrske deželne brambe, kateri je poveljeval poročnik Se-keres. Patruljo so odvedli v Belgrad na poveljstvo v popolni vojaški opravi, kjer so jo zaslišali. Poročnik Sekeres je izpovedal, da se je v čolnu, s katerim so patruljirali po Donavi, zlomilo krmilo in da je bila zato patrulja prisiljena, izkrcati se v Srbiji, Tele s šestimi nogami je vrgla krava v Ste-panji vasi pri Florjanu na Kranjskem, po domaČe pri Vovku. Koliko stane Italijo vojska. List „II Popolo Romano" poroča, da je dozdaj stala vojska v Tripolita-niji na suhem 331, na morju pa 72 milijonov, skupno torej 403 milijone. S prebitki zadnjih dveh let so pokrili Italijani 122 milijonov, oslanek pa razdele na prihodnjih 6 let. Državna blagajna baje lahko pokrije vojne stroške iz lastnih sredstev še 6 mesecev. Najvišja hiša na svetu. V Novem Jorku so sedaj zgradili najvišji nebotičnik, „WodiWorth Builading", ki je visok 780 čevljev. Najemniki tega ogromnega poslopja plačujejo okoli milijona mark letne najemnine. Hiša jma 50 nadstropij s 400 prostori, V poslopju je postaja požarpe brambe, reševalna straža, dve lekarni, tri gostilne, trije zdravniki, en zobozdravnik in končno tudi babica. Novi nebotičnik je zgrajen po francoskih načrtih, s francoskim denarjem in ni torej noben amerikanski izdelek. Žalosten konec Napoleonove matere. Le malokomu so znane žalostne razmere, v katerih je preživela svoje zadnje dneve Napoleonova mati. Stanovala je zadnja tri leta svojega življenja v neki podstrešni sobi v tretjem nadstropju palače Pamphili v Rimu. Ena izmed njenih snah je bila avstrijska vojvodinja ter velika vojvodinja Parmska in Guastalska, druga snaha pa je imela za očeta virtemberškega kralja. Toda te hčere so popolnoma zapustile staro ženo, kakor tudi njeni sinovi, ki so skrbeli v prvi vrsti za to, da so si ukrepili obstoj. Njena edina družba je bila neka postrežnica in neki sluga z imenom Gioachimo Plezza, ki je prišel nekega dne na misel, da bi kazal staro ženo ljudem za denar. V ta namen je stopil v zvezo z nekaterimi hoteli, ki so pošiljali k njemu txj-oe in dobivali za to gotovo odškodnino. Vedno, kadar se je nabrala večja skupina radovednežev, je odprl Gioachimo Plezza spalnico Leticije Ramolino ter izble-betal skrbno naučene besede, med tem, ko je uboga starka, mati velikega Napoleona, ležala brez pomoči v največji bedi na postelji. Ob neki taki prdnd jd tudi umrla. Mož z zlatimi kostmi. Te dni je bival v Wa-Šingtonu v Severni neki William Peters, bogat lesni trgovec iz Kanade, o katerem piše list .„World", jia je edini človek na svetu, ki ima kosti iz zlata. Pred nekaj leti je namreč skočil v reko Sv, Lovrenca, d'à bi rešil nekega prijatelja, a si Je sam pri tem polomil vse ude. Zdravniki niso vedeli drugega izhoda, da ga ohranijo pri življenju, kot da mu napravijo zlate kosti, Operacija se je izborno posrečila. Razbite u. de so opremili z zlatimi nitmi in trakovi. Odlomljene kosti so nadomestili z zlatimi, ki so bile v obliki natančno enake naravnim, med tem ko so del črepinje, ki je bila istotako močno poškodovana, nadomestili s finimi zlatimi ploščami. Po amerikansko! Delavec podedoval milijone. Iz Berolina poročajo, da je umrl v Ameriki neki Gašper Breuer-Wirth, ki je zapustil 100 milijonov mark in Čegar premoženje bo podedoval delavec Willy Wirth v Salzwedelu na Nemškem ter Še dve drugi osebi. Umrli milijonar je stric omenjenega delavca ter je bd rojen v Burgu pri Magdeburgu, L, 1895. je pobegnil v Ameriko, da se je izognil vojaščini. Do njegove smrti pi nihče izmed sorodnikov vedel, kje biva v novem svetu, kjer si je pridobil ogromno premoženje. Velika svatovska nesreča. Kot po navadi po naših krajih, obhajali so dva dneva neto svatbo Bsl-Čani pri Idriji v Črnem Vrhu na Kranjskem, in se vračali dne 23. septembra Še-le pozno v noč z vozom domov. Vrh ovinkov, koder se vije cesta s briba proti Podroteji navzdol, so se splašili konji posestniku Gu-zelu iz Bele in dirjali s svati s tako silo, da se je voz skoro čisto razbil ter so svatje popadali več ali manj poškodovani po cesti. Konja sta nato sama dirjala z voznim ojesom samim naprej, dokler se ni eden odtrgal, skočil čez visoko škarpo in se ubil. Drugi konj pa je dirjal naravnost proti Idriji in si sam brez dovoljenja poiskal zavetišče v hlevu g. Didiča. Ponesrečenega Guzela so še tisti večer pripeljali v Idrijo k zdravniku. ve jih je dal zapreti, da objenem z bežečimi ne pri-drve tudi Prusi, Nikdar se še ni nobena vojska za Avstrijo tako nesrečpo skončala kot ta. Statistika nam kaže grozne številke: na naši strani 15,000 mrtvih, 20.000 vje-tih ter izguba 116 topov; na nasprotni strani nad 25 tisoč mrtvih in ranjenih. Mnogo živi Še med nami mož, ki so vse to sami videli in skusili; ti nam povedo, da to ni nikaka pravljica, ampak od vseh teh strašnih dogodkov le borna, bleda poteza, da je bil dan 3, julija 1866 pri Graljevem Gradcu res za vso Avstrijo "usodepolni dan, za tisoče pa dan strahu in groze! V Srečanje „srce mirno, naj žalnj, grenko žalost premaguj 1 Vse, kar tnkaj le žiri, ase le kratek čas .rpi." A. Leben Potihnilo je deloma, vsaj v tem kraju, ki je bil itak spremenjen v veliko grobišče, gromenje topov, in pričelo se drugo žalostno opravilo, iskanje in spravljanje po pomoči koprnečih ranjencev, ki jih je ležalo na tisoče na bojnem polju med mrtvimi brati. Vse križem je ležalo po bojišču; Avstrijci in Prusi talkio mirno drug zraven drugega; smrt je poravnala vsa na^ sprotstva med njimi. Mrtev general je ležal zraven prostaka, tukaj razstreljen top, ondi ubit konj, tamkaj čez kup mrliSev prevrnjen voz. Vmes pa so ječali ranjenci: ta in oni še pri polni zavesti, a brez moči, si pomagati; v drugem je iskrica življenja le Še slabo tlela, in ako ne dojde kmalu pomoč, zaspal bo k ne-vzdramnemu spanju, kakor že spe tisoči. . . Ves dan so jih pridno spravljali, kamor je v prvi potrebi bilo pač mogoče. Ondotni prebivalci, kateri so bili Še tako srečni, da so imeli svoje domove nepoškodovane, so radi sprejemali nesrečneže pod streho, Že se je nagibal dan Iž zatonu, a še si člove-komili vojaški zdravnik ni dal miru, vedno naprej i-skaje Še živečih ranjencev, V neki kotanji ležal je napol v vodi, ki se je zbrala ondi prejšnjega dne vsled hudega naliva, ubit konj, izpod katerega je molela polovica človeškega trupla, noge so bile pod konjem. „Se tega-le preiščemo", de spremljajočim ga vo, jakom, ki takoj odstranijo raz ranjenca mrtvega konja. Cez čelo je vsekana vojaku globoko zevajoča rana, zalita s strjeno krvjo, Id je zakrivala ves obraz; ena noga mu je bila bržčas ysled teže nanj padlega konja zlomljena pod kolenom, njegova desnica še krčevito drži ročaj Čez polovico prelomljene krvave sab. lje. Ko ga zdravnik preišče, zmaje z ramami ter izjavi, da je še sicer življenje v njem, a upanja je mar lo. „Toda vsekakor poskusimo." NaloŽe ga previdno na pripravljena nosila ter ga spravijo v najbliž-ujo hišo, Id so jo dosegli. Zdravnik naroči svojemu slugi, naj gre poiskat kal«) usmiljenko, la so stregle ranjencem, in če le mogoče, naj privede sestro Eve-risto, ki je v tem posebno izvedena in izurjena. Slugi se je rets posrečilo, najti označeno, temu oddelku pri-deljeno sestro, ki jo je privedel k ranjencu, nad katerim je skušal zdravnik vse mogoče, da slabotna iskrica Življenja v njem ne ugasne. Usmiljenka mu takoj umije obraz, izpere rano, v katero vlije zdravnik nekaj hladilpih kapljic. Nato mu vravna zlomljeno kost na nogi, ki jo nato trdno preveže. Pod suknjo, katero mu odpne, Je bila pripeta na prsih službena listnica, ki jo zdravnik bregleda, da, izve, s kom ima opraviti, da zamore poročati na pristojno mesto. Na prvem listu bilo je označeno vojakovo ime, ki ga prebere na glas: „Lovro Dobnikar, tit. Četovodja , c. lcr. dragonski polk št. 5., III. eskadron, Maribor." (Dalje prih.) Bolezni na nogah, rane, odprte noge, tudi pri ženskah, ozdravi v vsakem slučaja, tudi tedaj, če do zdaj še ni nič pomagalo, dr. Listovo mazilo, 1 lonček 2 K 50 vin. franko, če se pošlje znesek naprej, po povzetja 50 vin. več. Razpošilja Kari Elek, kemik, Sternberg, Moravsko. 630 Cementno strešno za moške in volneno za ženske obleke 83 zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoskvanaka rupo&iljalca i R. Stermecki v Celju št. 300> I Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto. opeko zajamčeno trpežno izdeluje oskrbništvo grajščine Pakenstein Cena za 1000 komdov (redeča barva) 90 K, (bela barva) 80 K. Natančneja pojasnila daje Franc Klaninik, 879 organist, Šmartno, p. Rečička vas na Paki. Prvajužnoštaier. kamnoseška industrijska družba v Celju Nova ui.11, zraven slov, šole. Velika zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita in sienita. — Izdelovanje vseh monumentalnih in stavbenih del iz tu- in inozemskega materijala s strojnim obratom. Trgevlea ipeserijskim blagem Pozor Slmci! Trgevtoa z »ko in dež. pridelki Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja. Najnižje cene. Kuiantni plac. pogoji. Edina štajerska narodna steklarska lia debelo i fi*|0¥ill^ Ma dopisno 1 Franc Strupi, Celj Grsika nesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah, Najsolidnejša in točna postrežba. Točna in solidna postrežba. Ivan Ravnikar Ceiie, Graška cesta 21. Slavna slov. zaloga, velikanska izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor: štrang, njzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in otroške postelje itd. — Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in lakov. Zaloga nagrobnih in voščenih sveč itd. 93 Zaloga Ha dreb^O Zaloga vsakovrstnih semen itd dfebeSO. rudninskih vodil, Ferdo Rogač, Maribor, Fabriksgasse št. 11. priporoča svojo bogato zalogo, kakor cementne cevi vseh velikosti, plošče za tlak, dele stopnic, korite za napajanje in krmljenje prašičev, mejnike, cevi iz kamnate zmesi za stranišča itd. itd. Prevzame tudi vse vrste betonskih del, kakor tlakovanje vseh vrst, kanalizacije, izdelovanje greznic, gnojnih jam, vodovode, osuševanje mokrih zidov, napravo »teracco«-tlakov, in lesenih cementnih tlakov, kakor vsa v to stroko spadajoča dela. 586 Nabavite si: nosilce, okovje, strešno lepenko, čre-paljke, vodovodne cevi, štedilnike, stavbene potrebščine, mlatilnice za roko in na vitelj (gepelj), vitle, in vse drage poljedeljske stroje in orodje najboljšega izdelka in najboljše kakovosti; vozne plahte*in vse druge predmete železniške steoke pri veletrgovini z železnino 473 „Merkur" P. M§Mii» CsMa 40 klavirjev in harmonijev boljboljši pianini), Stelzhamer, Czapka in Hfirigel (amer. harm.), vseh trst glasbenega orodja, strun in muzikalij ima v veliki M nH—_M¡|. c. kr. zapris. strokovnjak a ¡a|L|¡MMa izbiri izključno in «diñóle M. O» 629181«, in učitelj ,Glasb. Matice' bJUOljCilia Kongresni trg št. 15 („Zvezda", nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falzifikatnv ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri "I K lr-pon meni vsakdo na obroke po prvovrsten instrument gori imenovanih Blovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. Kdor si . izposodi pri mini klavir, postane tudi lastnik istega dočim je dosegla na-jemščina višino kupnine! Takih ugodnosti , še doslej ne nudi nobena tvrdka. Za ( i menjava najugodnejša. Uglaševanje in popravila točno in cenno. 968 SS1 960 386 Titania" Nenavadno hiter razvoj pare. Pošilja se na poskusnjo. Tisoči že v rabi. Zahtevajte cenike. «I narejeni Iz kovan»ga železa in kovlnaste pločevine, torej nepokverljivi. Ji KH ¡SS s® ¡iS Vsako kurivo porabljivo. 70 odst. kuriva še prihrani. Zastopniki se iščejo. „Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja če se prsdene zato posebna priprava. ,»Titania-Werke , Wels 136, Zgar. Avstrijsko. Največja specialna tovarna za pariinike na Avstrc-Ogrskeai. Glavno zastopstvo Franc ASGIl, Bradgp, Hartegasse 22. — Spodnještajerska Ijndska posojilnica v Mariboru rejlstrevana zadruga z neomejeno zavezo. Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge te »prejemajo od vsakega in se obrestujejo: uradne p« 4'/,*/, preti tri mesečni odpovedi po V///»- Obresti se pripis«?^« h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsaeega leta. Braubia knjižice se (prejemajo ket gotov denar, ae da bi se nj«k obreetovaaje kaj prekinilo. Za nalaganje po poiti so pefeae hranibie polofaioe na raopolago (iek konto 97.078). BMtari davek plaea ' Posojila se dajejo papilarni Tutes« yo vknjižbo in poveitwe lo fcaaon in atoar: na vknjižbo proti •*/»> na vknjiÄe sploh po 3*/«0/o, na pe IP///« ta «a osebni kredit po 6*/,. »nik papirjev. Dolgov« ne posojilnica v svojo lnat pMti toriá stoeilnev, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. vkaptte Ask pesojünica taeaplaéno, stoanka piafa lo Iwiako. B«Mje Dolgove pri drei iapeso 'ffc * Ux>adn< upe Posojilnica ima tudi &a razpolago domače hranilne nabiralnike. ie viako sredo in četrtek od 9. do IS. are dopold. in vtako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, iz vnemi i praznike. V bi»4-nih arah se sprqeaa in »platoje denar. Pojasnila, se dajejo in proiaje snemajo vsak dolavaik od 8. do 12. ari depoliao in od 2. de i. aro popoldne.