481591 STORITEV PRVA SOCIALNA POMOČ NA CSD KATALOG STORITVE PRVA SOCIALNA POMOČ KALJENJE ŠT. 6 Bilten Skupnosti CSD Slovenije Ljubljana, april 2004 2 KALJENJE Bilten Skupnosti CSD Slovenije KALJENJE april 2004 letnik IV, št. 6 ISSN: 1580-027X Izdajateljica: Skupnost CSD Slovenije Samova 9, 1000 Ljubljana Tel: 01/43 66 858 Faks: 01/43 26 631 E-pošta: skupnostcsd. korvadarja&siol. net Http: www.gov.si/csd Vodja projekta: Štefan Lepoša Projektna skupina: Štefan Lepoša, Renata Brdar, Darja Kovačič, Darja Kuzmanič Korva, Breda Lepoša Žalec, Majda Seršen, Peter Stefanoski Gradivo zbrala in uredila: Projektna skupina Slika na naslovnici: Marjan Korva Grafična priprava in tisk: Forma 1 d. o. o. Samova 9, Ljubljana Naklada: 350 izvodov Bilten KALJENJE izhaja občasno Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo z dne 17.5.1999, št. 415-620/99 mb/so, šteje bilten KALJENJE med proizvode, za katere se plačuje 8.5% davek m podlagi 13. točke tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev. Skupnost CSD Slovenije 3 VSEBINA Darja Kuzmanič Korva S SEKRETARKINE MIZE .S Dr. Bernard Stritih DRUŽBENI POMEN IN FUNKCIJE PRVE SOCIALNE POMOČI .7 Projektna skupina: Štefan Lepoša, Renata Brdar, Darja Kovačič, Darja Kuzmanič Korva, Breda Lepoša Žalec, Majda Sršen, Peter Stefanoski IZVAJANJE STORITVE PRVA SOCIALNA POMOČ NA CSD.19 I. EVIDENČNI LIST .59 II. EVIDENČNI LIST .61 PREDLOG ZA NADALJNJO OBRAVNAVO.62 Darja Kovačič, Štefan Lepoša, Breda Lepoša Žalec, Andreja Virant v sodelovanju s strokovnimi delavci CSD Ljubljana Vič Rudnik KATALOG STORITVE PRVA SOCIALNA POMOČ . 65 Skupnost CSD Slovenije 5 S sekretarkine mize z novo, že šesto številko Kaljenja in po več kot letu dni dela, nam je uspelo zaokrožiti še eno pomembno nalogo, evalvacijo storitve prva socialna pomoč. S tem na Skupnosti zaokrožujemo evalvacijo storitev, kijih izvajajo CSD, saj nam je preostala le še preventiva, to pa smo delno zajeli že ob evalvaciji izvajanja pro¬ gramov pomoč družini za dom in psihosocialne pomoči. Storitev prva socialna pomoč je nedvomno visoko strokovna storitev in temelj izva¬ janja strokovnega dela. Na centrih za socialno delo je to vstopna storitev, po kateri nas prepozna in ocenjuje uporabnik. Njegova prva izkušnja, kaj pridobi in kako rešuje svoje stiske in težave naprej, je izkaznica centra za socialno delo, zato je potrebno izvajanje te storitve izboljšati in uporabniku zagotoviti enak dostop ter enako kvaliteto povsod v državi. Ta storitev je tudi tista, ki v okolju identificira manjkajoče rešitve in je pomembna tudi za izvedbo nacionalnega programa socialnega varstva, saj kvalitetno mrežo socialnega varstva lahko gradimo samo .na podlagi ugotavljanja in iskanja ustreznih rešitev za zadovoljevanje potreb naših uporabnikov. Če se povrnemo v zgodovino nastajanja storitve prva socialna pomoč, moramo nedvomno omeniti prof. dr Bernarda Stritiha, ki v krogih strokovnih delavcev CSD velja »za očeta storitve«. Dr. Stritih je takrat, po naročilu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, pripravil zelo dobra teoretična izhodišča za izvedbo storitve, ministrstvo pa je v pravilniku o standardih in normativih za izvajanje storitev povzelo le določene elemente. Programi usposabljanja izvajalcev storitve so predstavljali tako »Stritihov model«, kot tudi pravilnik, kar je v praksi velikokrat privedlo do zmede in nejasnosti. Danes je jasno, da v tistem času brez teoretičnih izhodišč storitve nebi mogli razviti, zato smo se odločili, da tudi tokrat zaprosimo prof. Stritiha, da napiše sedanja razmišljanja o razvoju in izvajanju storitve, mi pa vemo, da je za izvedbo storitve za nas obligatoren pravilnik. Sedemčlanska delovna skupina je pripravila evalvacijo - primerjavo med pravil¬ nikom in ugotovljenim stanjem ter ob koncu izdelala predlog enotnega modela, po katerem naj bi CSD storitev v prihodnje izvajali. Pri fem nas je vodila želja poenotiti izvajanje storitev in omogočiti prenos znanj s tem, da se drug od drugega naučimo in prevzamemo primere dobre prakse. Tako je predstavljen tudi podroben opis razvoja storitve na nekaterih centrih, ki se med seboj razlikujejo po velikosti in po okolju v katerem delujejo. 6 KALJENJE Posebej izpostavljam CSD Ljubljana Vič Rudnik, ki je bil nosilec evalvacije in je analizo obogatil z izdelavo »Kataloga izvajanje storitve PSP» na njihovem centru. Katalog, ki je avtorsko delo, objavljamo v drugem delu Kaljenja, predvsem kot primer dobre prakse in vam ga ponujamo kot vzpodbudo. Zaradi pomembnosti storitve prva socialna pomoč, delovna skupina predlaga tudi večjo prepoznavnost. V ta namen naj bi izdelali enoten logotip, ki bi storitev označeval na vseh CSD in skupno oblikovanje predstavitvene zloženke. S tem bi zagotovili prepoznavo pri uporabnikih in širše v okolju. Hvala delovni skupini: Štefanu Lepoša, Darji Kovačič, Bredi Lepoša Žalec, Petru Stefanoskemu, Majdi Seršen in Renati Brdar, ki so poleg svojega rednega dela in najpogosteje v prostem času, zmogli dodatno energijo in izdelali nalogo, ki je danes objavljena. Darja Kuzmanič Korva Skupnost CSD Slovenije 7 Dr. Bernard Stritih Družbeni pomen in funkcije prve socialne pomoči V svojem prispevku podajam teoretske okvire za razumevanje prve socialne pomoči (v nadaljnjem tekstu PSP) kot postopka strokovnega socialnega dela. Namen članka je, da od razmeroma splošnih idej, s katerimi opredeljujemo celotno polje socialnega varstva, pridemo do praktične teorije, ki naj pojasni smiselnost in strokovno utemeljenost tega, kar socialni delavci delajo, ko svo¬ jim klientom nudijo PSP. M. Payne nam sugerira, da naj pri razpravljanju o socialnem delu vedno upoštevamo tri osnovne sestavine: socialne delavke, oziroma strokovnjake, kliente in kontekst. Da bi razumeli, kaj je socialno delo in v katero smer se razvija, moramo proučiti interakcijo dejavnikov vseh. treh vrst. Teorija mora biti v veliki meri odraz dejanske prakse, upoštevati mora dejanske potrebe ljudi v določenem času in prostoru ter razmere, kakršne dejansko so. Payne citira misel, ki sta jo zapisala Rein in White: »Znanja, ki ga potrebuje social¬ no delo, ne morejo ustvariti posamezniki na univerzah, ki vztrajno iščejo splošne resnice o človeški naravi, družbah, institucijah in politiki, neodvisno od kontekstov. Znanje se mora razvijati v življenjskih situacijah, s katerimi se soočamo v sodobnosti, pri delu v polju socialnega varstva...: »potrebno je, da razširimo pojem konteksta tako, da ne bo zajemal le klientove situacije, ampak tudi strokovno službo in širšo mrežo praktičnih možnosti. To vključu¬ je medsektorsko mrežo uradov, služb, strokovnjakov, strukture vladnih orga¬ nizacij in političnih skupin pritiska, ker vsi našteti dejavniki kot celota vpli¬ vajo na delovanje posamezne ustanove (citirano po M. Payne, 1994, str. 8). To pomeni, da moram biti kot posameznik, ki delam na univerzi previden, ko poskušam spregovoriti o določenih oblikah praktičnega socialnega dela, da si ne smem izmišljevati svojih idej, ampak, da lahko kombiniram, primerjam in povezujem teoretska znanja z izkušnjami socialnih delavk in drugih stro¬ kovnjakov, ki delajo na področju socialnega varstva. V praksi pa žal, ali k sreči, ne opažamo le klientov, ki so srečni, ker so na cen¬ tru za socialno delo dobili pomoč, ki so jo potrebovali in socialnih delavk, ki so zadovoljne, ker so si izbrale tako human poklic, da imajo vsak dan prilo¬ žnost pomagati ljudem. Mislim, da je dobro, da se ljudje tudi upirajo, da se 8 KALJENJE borijo za svoje pravice in za bolj kvalitetne storitve ustanov socialnega varst¬ va. Po drugi strani pa je dobro tudi to, da delavke niso vedno zadovoljne s tem, kakšne možnosti imajo za delo, s tem kaj sploh lahko nudijo ljudem. Zares slabo je le takrat, kadar se klienti pasivizirajo, socialne delavke pa trpi¬ jo zaradi poklicnega izgorevanja. Da bi vse to lahko razumeli in sprejeli kot izziv za iskanje novih idej in novih načinov dela, pa potrebujemo tudi »visoko teorijo«, ki nam lahko pomaga razumeti številna protislovja, osmisliti bolj ali manj težko življenje in iskati vedno nove poti osebnega razvoja, večanja lastne strokovne kompetentnosti in razvoja stroke. Tako kot v poljih drugih družbenih dejavnosti, tudi v polju socialnega varst¬ va opažamo številna protislovja, ki so pogosto razlog nezadovoljstva na vseh treh straneh, se pravi pri klientih oziroma uporabnikih, pri izvajalcih in pri tistih, katerih naloga je, da odločajo o porabi družbenega denarja. Protislovja, ki jih lahko opažamo prav gotovo niso le posledica slabega dela ustanov, ali neugodnih procesov na področju gospodarstva, ali pa poman¬ jkljive zakonodaje ipd. Protislovja so odraz strukturnih neskladij, ki so nasta¬ la kot produkt zgodovinskega razvoja in jih praviloma ni možno kar na hitro odpraviti, po drugi strani protislovja predstavljajo pomembno gibalo družbe. Z medsebojnim dialogom vseh udeležencev dogajanj v (najširše pojmo¬ vanem) polju socialnega varstva bomo lahko razvijali vedno nove inovacije in dosegali boljše rezultate dela. Predlog osnutka za opredelitev prve socialne pomoči Prva socialna pomoč je strokovna storitev, ki jo nudijo službe socialnega var¬ stva. Poteka v obliki individualnega intervjuja stranke (prosilca) s strokov¬ njakom. Upravičene do brezplačne storitve prve pomoči so vse osebe, ki se znajdejo v težavi, zaradi katere je ogroženo njihovo socialno blagostanje in/ali njihova osebna integriteta. Stranka lahko prihaja zaradi lastnih težav, zaradi težav v družini ali zaradi težav v drugih odnosih. Namen in cilji socialne pomoči so: • da stranka dobi priložnost izraziti svojo stisko v zaupnem - osebnem pogo¬ voru s strokovnjakom in da ob tem dobi empatično razumevanje inter- vjuarja; • da ob pomoči strokovnjaka stranka razvija opis problemske situacije, v ka¬ teri se razvijajo težave in opis lastnih reakcij na problemsko situacijo; Skupnost CSD Slovenije 9 • da v sodelovanju s strokovnjakom stranka opiše lastno vlogo in vloge dru¬ gih posameznikov v socialnem kontekstu, kjer je nastal problem; • da strokovnjak pomaga stranki pri ozaveščanju njenih lastnih virov (kom¬ petentnosti) za samopomoč, možnih virov podpore v socialni mreži stranke in v širši skupnosti; • da strokovnjak pomaga stranki, da se prične ozaveščati o naravi škode, ki jo je utrpela in o možnih posledicah; • da strokovnjak seznani stranko s posebnimi pravicami, ki so povezane z določeno vrsto težav (ki se nanašajo na trenutno stanje osebe in razmer, v katerih živi) ter z načini uveljavljanja teh pravic; • da strokovnjak seznani stranko o možnih izbirah med različnimi vrstami pomoči in o različnih vrstah možnih življenjskih strategij za preprečevanje dolgotrajnih negativnih posledic krize za življenje stranke in njenih bliž¬ njih; • da strokovnjak stranki pomaga uvideti, kakšne nevarnosti se lahko skrivajo v tistih vedenjskih in interakcijskih načinih, ki pomenijo izogibanje sooče¬ nju s spomini in posledicami preživetih traum, kriz in stisk; • da strokovnjak pomaga stranki oblikovati predstavo in zamisel naslednjega koraka v smeri konstruktivnih sprememb za reševanje trenutnih težav; • da strokovnjak nudi oporo in spodbudo stranki za uresničitev naslednjega koraka v reševanju njenih težav. Storitev se lahko opravlja v povezavi z drugimi storitvami socialnega in tudi zdravstvenega varstva, vendar mora biti vedno zagotovljeno jasno prepoznav¬ no razlikovanje med prvo socialno pomočjo in drugimi storitvami. Npr. v kriznem centru za intervencije in kratkotrajne namestitve morajo biti izvajal¬ ci prve socialne pomoči organizacijsko in strokovno avtonomni, o svojem delu morajo voditi posebno evidenco. Socialne službe lahko obisk prve socialne pomoči postavijo kot pogoj za vstop v druge oblike obravnav oziroma pomoči. Vendar je sprejemanje prve so¬ cialne pomoči v vsakem primeru prostovoljno. Prosilci za prvo socialno pomoč v izjemnih primerih lahko ostanejo tudi ano¬ nimni. Morda so socialne delavke ravno pri izvajanju storitve PSP naredile pomem¬ ben korak v smeri večjega poudarjanja, da je vsak človek nekaj posebnega, da 10 KALJENJE ga je potrebno razumeti v njegovem svetu in da mora vsak načrt pomoči upoštevati izbire in odločitve klienta. Spreminjanje temeljnih poudarkov od težnje po zagotavljanju čim večje stopnje enakosti v smer upoštevanja lastnih odločitev klientov oziroma poudarjanja posebnosti vsakega klienta je na¬ poren proces, ki vključuje tudi določena tveganja. • V svojem referatu na prvem kongresu slovenskega socialnega dela je Shula Ramon med drugim opozorila, da pravica do samoodločbe vključuje tudi pravico do napake (S. Ramon, 2003, str. 212). • V procesu načrtovanju in razvijanja socialnih služb je potrebno računati s tem, da PSP pomeni hiter in učinkovit način pomoči ljudem, ki svojega stanja še ne doživljajo kot kroničen oziroma dolgotrajen problem. • PSP glede na svojo umestitev v institucionalno polje socialnega varstva ob določeni stopnji kvalitete strokovnega dela, lahko bistveno pripomore k spreminjanju vertikalnih struktur institucij v horizontalne mreže pomoči. Princip enakosti (egalitarizma) se v sodobnem načinu izvajanja socialnega varstva kaže na nov, bistveno drugačen način.To velja za celotno, socialno delo, za razvijanje PSP pa še posebej. Hkrati, ko se poskuša upoštevati svojskost vsakega klienta, na drugi strani nastajajo horizontalne mreže pomoči, v katerih osrednje strokovne instituci¬ je izgubljajo svoj dominantni položaj in isto velja za stroke, ki so v preteklosti dominirale nad drugimi strokami. Hierarhične razlike se brišejo tudi v ne¬ posrednih odnosih izvajanja pomoči npr. uporabniki določajo urnik svojemu asistentu (D. Zaviršek, 2003, str. 226). Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da spremembe zahtevajo dodatno usposabljanje, učenje drugačnih načinov dela, hkrati pa se je potrebno odučiti marsičesa, kar je v preteklosti veljalo za strokovno normo (Brandon, 1999, citirano po S. Ramon, 2003, str.216). Prav to je morda največji premik v mišljenju naše stroke, ki se dogaja v zad¬ njih petnajstih letih. Citiram misel Darje Zaviršek: »Tudi socialno delo je v preteklosti temeljilo predvsem na konceptu univerzalnih človekovih pravic in je zato pred seboj videlo predvsem abstraktnega človeka, ki je enak vsem ostalim. Medtem ko je v zadnjih desetletjih socialno delo po zahodnoevrop¬ skih državah naredilo večji premik k upoštevanju dejanskih ali konkretnih človekovih pravic, lahko za slovensko socialno delo ugotovimo, da do tega premika še ni prišlo. Slovensko socialno delo je zavezano humanističnim vrednotam in ideji, da ima vsak človek pravico do enake obravnave, do varne¬ ga; spoštljivega in dostojnega življenja in da so vsi ljudje'enaki v svoji človeškosti. Obenem pa socialno delo ne prepoznava razlik med partikular- Skupnost CSD Slovenije 11 nimi subjekti, ki imajo vsak zase specifično izkušnjo v odnosu do države, družbe in sebe, posameznika kot subjekta pravic.Odtod trditve socialnih delavk: »Ne delam razlik med ljudmi, zame so vsi enaki.« (D. Zaviršek, 2003, str. 222). Kriterij enakosti je bil nedvomno zelo pomembne še pred petdesetimi leti, ko so se snovali prvi zametki socialnega dela v Sloveniji, danes pa je bolj pomemben kriterij svobodne izbire in samoodločitve. Posameznik v sodobni atomizirani družbi le težko obnavlja svoje razumevanje smisla življenja Ob tej temi ponavadi citiramo delo Viktorja Frankla, vendar je že pred njim Friedrich Nietzsche zapisal: »Kdor ve, »zakaj«, v življenju lahko prenese skoro vse možne »kako« (citirano po P. Watzlawick, 1982, str. 246). Z drugimi besedami povedano, kdor ima možnost, da se zave zakaj živi in s tem svoje delovanje lahko osmisli, tega življenjske težave verjetno ne bodo zlomile. Na prvi pogled se zdi kot da tema »doživljanja smisla« v socialnem delu pred¬ stavlja nekakšno razkošje, saj delamo v glavnem z ljudmi, ki se borijo za golo preživetje. Če prisluhnemo Nietzscheju in Franklu, to drži le delno. Če se posameznik zaveda smiselnosti svojega delovanja iz tega lahko črpa notranjo moč in obratno, kadar človek izgubi zavest o smislu se lahko sproži proces notranje dezintegracije. Peter Berger in Thomas Luckmann sta napisala knjigo Modernost, pluralizem in kriza smisla. Kakor že naslov pove sodobni ljudje pogosto doživljajo krizo smisla ravno zaradi hitrih sprememb na vseh področjih življenja in dela ter zaradi pluralizma, ki pomeni neizogibno nujo našega časa. Avtorja v nave¬ denem delu izhajata iz predpostavljenega razlikovanja med doživetjem in izkustvom. Več doživetij iste vrste se lahko poveže v izkušnjo, ki dobi svoj prostor v zavesti.Citiram: »...s tem ko se jedro izkustva loči od doživljajskega temelja, zavest dojame odnos tega jedra do ostalih izkustev. Tako se oblikuje najelementarnejša stopnja smisla. Smisel ni nič drugega kot kompleksna obli¬ ka zavesti: »Ne obstaja sam zase, temveč ima vedno objekt, na katerega se nanaša.« Vsakokratno aktualno izkustvo lahko povezujemo z nečim, kar smo že davno pozabili. S tem, ko nečemu posvečamo pozornost, se doživetje pre¬ oblikuje v izkustvo. Izkustvo dojemamo v odnosu do drugih izkustev ali pa ga klasificiramo glede na družbeno zalogo vedenja in ga končno morda celo vgradimo v načrt delovanja. V postopnem tehtanju vrednot in interesov spre- 12 KALJENJE jmemo odločitev o delovanju in oblikovanju smisla višjega reda. Delovanje poteka v smeri zastavljenega cilja. Načrt je utopija; v njej delujoči (posameznik ali skupina op.pis.) predvideva prihodnje stanje, tehta njegovo zaželenost in nujnost ter preudarja korake, ki vodijo k njemu. Smisel med izvajanjem dojetega dejanja se oblikuje v odnosu korakov delovanja k cilju (P. Berger, T. Luckmann, 1999, str. 12-13). Človek kot posameznik s povezova¬ njem svojih doživetij v izkušnje in z organiziranjem svojih izkušenj konstru¬ ira svoj svet, oziroma zemljevid sveta. Posameznik sam pri sebi vzpostavlja le elementarne strukture smisla, ki so same po sebi zelo labilne, zato išče po¬ trditev v komunikaciji z drugimi in v različnih družbenih zalogah vedenja, ki tvorijo družbene rezervoarje smisla. Taki rezervoarji so se iz izkušenj nekih posameznikov »nekoč-nekje« oblikovali v kulturno uokvirjene načine delo¬ vanj in so bistveni deli institucij našega časa. Frane Adam je takole orisal slojevitost strukture smisla: »Prvo plast tvorijo najenostavnejše tipifikacije, ki se nanašajo na naravna in družbena dejstva - to je temelj za različne vzorce izkušenj in delovanja. V ta okvir spadajo števil¬ na povsem trivialna opravila vsakdanjega življenja, njihove smiselnosti se večinoma zavemo, ko nastopijo ovire, npr. ljudje v koncentracijskih tabo¬ riščih so se spominjali najelementarnejših sestavin vsakdanjega življenja, ki so v njihovem zavedanju zadobile si m bolni pomen za svobodo odločanja, npr., da zvečer sam ugasneš luč, da si kupiš novo zobno ščetko itd. Drugo plast tvorijo sheme delovanja, ki pa so že naravnane na sfero višjih vrednot. Franki npr. v svojih spominih na življenje v taborišču smrti piše o tem, kako so taboriščniki izgubljali upanje, da se bodo še kdaj vrnili v običaj¬ no življenje. Svet na drugi strani bodeče žice je za oči interenirancev izgledal tako, kot bi mrtvi gledali iz drugega sveta: vse se je zdelo nestvarno, nedostopno-fantomsko. Franki dodaja, da se podobno lahko zgodi vsem, ki se čutijo izključeni npr. brezposelni; učenec, ki »šprica« pouk; upokojenec, ki se še ni uspel uskladiti z novim načinom življenja; ženska, ki se kar na enkrat čuti izključena, ker mora skrbeti za novorojenčke itd.Dalje piše Franki: »V trenutku, ko človek ne more videti konca neke sekvence svojega življenja, si ne more več predstavljati nobenega cilja, nobene naloge. Življenja s tem v nje¬ govih očeh neizogibno izgubi vsako vsebino in smisel« (V. Franki, 1990, str. 147). Ta druga plast smisla so torej sheme poklicnih vlog, »sheme smisla« so naravnane na kratkoročne življenjske cilje, za katerimi se kot nekaj sa¬ moumevnega skrivajo nadrejene vrednote. V tej plasti največkrat pride do motenj, zaradi katerih se lahko zamajejo številne življenjske navade in dušev¬ na stabilnost osebe. Zdravilo za motnje na drugi ravni nikakor ne more biti vsiljivo prepričevanje ljudi o višjem smislu življenja itd. Zdi se, kot da mora posamezna oseba, ki se znajde v robni situaciji ponovno dobiti pregled nad Skupnost CSD Slovenije 13 svojo biografijo in vnesti popravke v povsem konkretne sheme svojih življe¬ njskih - se pravi družinskih in poklicnih vlog. Tretjo plast tvorijo »nadrejene konfiguracije vrednot«. Adam v zvezi s to tretjo plastjo piše: »Posameznik ima dejavno vlogo le toliko, da svoje načrte in izkušnje uskladi z objektiviziranim smislom, ki ga v družbeni prostor vnaša¬ jo institucije, t.im. moralni podjetniki (institucije, specializirane za produkci¬ jo smisla) in množični mediji. Med moderno in tradicionalno družbo je razli¬ ka v konsistentnosti vrednostnega sistema ter v stopnji kompeticije v pro¬ dukciji in komunikaciji smisla (F. Adam, 1999, str. 67). Marsikomu se bo morda zazdelo pretirano, če opozorim na to, da tudi ustanove socialnega varstva, zlasti pa civilno družbene organizacije predstavljajo svojevrstne druž-bene »rezervoarje smisla«. Verjetno je umestna domneva, da bodo med klienti PSP tudi taki, ki imajo občutek, da se jim podira svet in da za njih živ¬ ljenje nima nobenega smisla več. Po drugi strani pa nam stoletno izkustvo strokovnega socialnega dela dokazuje, da številni ljudje lahko obnovijo svoj zemljevid sveta in v njem začutijo, da ima njihovo življenje smisel le preko elementarnih doživetij osnovnih materialnih potreb. Družine z nižjim socialno ekonomskim statusom imajo običajno celo vrsto problemov, ki so med seboj verižno prepleteni. Starši pogosto opravljajo nevarna, fizično težka dela, družina ima nerešeno stanovanjsko vprašanje ali pa zelo slabe bivalne razmere, vsi člani družine so zdravstveno bolj ogroženi, pesti jih denarna negotovost. Značilno je tudi, da imajo zaposleni iz naj¬ nižjega sloja prebivalstva zelo malo možnosti za napredovanje pri delu, dru¬ žine pogosto živijo v anonimnosti. Nizozemska psihologa Sjef de Vries in Roel Bouwkamp v knjigi Psihosocialna družinska terapija (De Vries, Sjef, Bouwkamp, Roel, 1995, str. 36) zelo podrobno opisujeta naravo problemov in načine odzivanja nanje, ki so značil¬ ni za ljudi iz nižjega socialnega sloja. Tako ugotavljata da: • so izpostavljeni dvakrat večjim obremenitvam kot ostali ljudje; • imajo nižjo raven splošnega dobrega počutja; • imajo več telesnih težav in obolevajo za hujšimi boleznimi (pogosto je opazna slabša prehrana, vpliv neugodnih bivalnih razmer, telesne okvare, povezane z delovnim okoljem itd.); • imajo tudi več psihosomatskih težav; • več psihiatričnih problemov; • počutijo se bolj nemočne; • manj cenijo sami sebe; • doživljajo svoje zmožnosti za obvladovanje življenjskih težav kot omejene; • imajo fatalistična pričakovanja v zvezi s prihodnostjo; 14 KALJENJE • pogosto doživljajo svojo situacijo kot brezupno; • prenesejo le majhne individualne obremenitve (le s težavo uveljavljajo svoje individualne pravice do osebnih izbir, imajo (pre)nizke nivoje poklicnih aspiracij, pri izbiri šol za svoje otroke in tudi v svoji lastni poklicni karieri so primerljivo manj mobilni in manj asertivni); • med njimi se najdejo hujše oblike psihopatologije (razne oblike odvisnosti, dolgotrajne prikrajšanosti, depresivnost itd). Nudenje materialne pomoči ima lahko tudi simbolni pomen Nikakor ni rečeno, da bodo vsi klienti PSP potrebovali hitro materialno po¬ moč, vendar moramo vedeti, da materialne dobrine ljudem v določenih živ¬ ljenjskih položajih lahko pomenijo zelo veliko. Odločanje o materialnih oblikah pomoči ljudem, ki so ogroženi zaradi po¬ manjkanja nikakor ni preprosto strokovno opravilo. Če uporabimo termi¬ nologijo sistemske teorije, tako dejanje lažje zagledamo kot dogodek, ki se zgodi v stiku med dvema sistemoma: na eni strani je institucija, ki nudi pomoč, na drugi strani ljudje, ki so povezani v družinskih skupinah in odnos¬ nih mrežah. Niti socialna služba niti družina in odnosne mreže ne delujejo po zakonih trivialnih sistemih, kjer bi bile vedno jasne zveze med: »Če nare¬ dim to..., potem sledi to.« Ko razmišljamo o načinih odobravanja in dodeljevanja družbeno denarnih pomoči in novih oblik materialnih pomoči s strani organizacij civilne družbe, je dobro spomniti na misel, ki jo je zapisal italijanski psihiater Giovanni Jervis: » ...ne moremo prezreti izrazito zdravilnega učinka denarja, ekonom¬ skih in drugih možnosti za dostojno življenje v družini in v svojem okolju, zdravilnega učinka dobrega stanovanja, prehrane, okolja in možnosti za sode¬ lovanje v družbeno koristnem in družbeno pomembnem življenju zunaj družine. Hkrati pa ne moremo prezreti, kako nevidne sile manipulirajo ljudi in njihove potrebe v nepravi smeri. (G. Jevis, 1977, str. 32) Pomembno je, da se zavedamo: vsaka oblika pomoči je dogajanje v določe¬ nem odnosu med izvajalcem pomoči in prejemnikom. Dalje je pomembno, da v naših razmišljanjih upoštevamo socialni kontekst. Na eni strani so strokovnjaki kot delavci v svojih institucijah in na drugi strani potencialni koristniki, ki so tudi vključeni bodisi v odnosne mreže ali v dru¬ žine. Na obeh straneh veljajo določena pravila oziroma norme, ki jih morajo upoštevati eni in drugi in ki vplivajo na njihovo doživljanje. Skupnost CSD Slovenije 15 V teoriji in praksi socialnega dela nasploh velja, da so različne oblike de¬ narnih in materialnih pomoči, oziroma nudenje različnih ugodnosti nujna sestavina socialnega dela. Vendar hkrati precej pogosto tudi naletimo na mnenje, da je nudenje materialnih pomoči sicer nuja, vendar da so to strokovno nezahtevne naloge, ki so smiselne le kot načini pomoči za pre¬ mostitev obdobij najhujšega pomanjkanja. Na tem mestu bi rad opozoril na analogno situacijo v zdravniški praksi, ki jo je izpostavil Mihael Balint: raziskoval je, kakšen pomen ima pri delu zdravnika splošne prakse predpiso¬ vanje zdravil in kakšen pomen ima v procesu zdravljenja odnos zdravnik - pacient. Ugotovil je, da tudi odnos zdravnik - pacient deluje kot zdravilo in da lahko zdravnik pri »doziranju odnosa« prav tako naredi napako, tako da bol¬ niku predpiše preveliko ali premajhno dozo. Mnenja sem, da je nudenje materialnih pomoči ena od bistvenih funkcij socialnega dela, oziroma, da je prav ta funkcija ključnega pomena za definicijo socialnega dela. Pri vseh oblikah socialnega dela gre za vprašanja življenjskih razmer, za vprašanja dela in zaslužka in v najširšem smislu za vprašanja zadovoljevanja človekovih potreb. Ko socialne delavke in delavci odločajo o načinih pomoči v socialnem delu, denar ter druge oblike materialnih pomoči pomenijo ekvivalent zdravi¬ lom na področju medicine. Tako kot je zdravila možno predpisovati le v oseb¬ nem - in ne anonimnem odnosu s pacientom, je za dodeljevanje denarnih in drugih materialnih pomoči pomembno, da se izvajajo v osebnem odnosu med socialno delavko, delavcem in klientskim sistemom, pri tem pa je odnos enako pomemben kot pomoč sama. V tem kontekstu bi lahko Balintovo misel nekoliko priredili - odnos zdravni¬ ka do pacienta ni zdravilo, ampak je katalizator, ki bistveno vpliva na to, kako koristne učinke bo imelo zdravilo - lahko bo koristilo, morda pa bo brez učin¬ ka ali bo celo škodovalo. Kakšne sile v psihičnih ali socialnih sistemih lahko pripeljejo do zapletov? V takih primerih gre za notranje zakonitosti medčloveških odnosov, ki mimo zavesti in volje posameznih udeležencev določajo notranjo dinamiko teh odnosov. Angleški Američan- antropolog Gregory Bateson je zbiral gradivo za svoje znanstvene študije tako,da je več let živel pri plemenih domorodcev na Novi Gvineji in sicer je izbral plemena z zelo različnimi navadami in običaji. Eni so bili skrajno miroljubni in sodelujoči, drugi pa skrajno bojeviti. Prišel je do spoznanja, da se in v eni in v drugi kulturi ljudje ravnajo po implicitnih predpostavkah, ki tako rekoč združujejo kolektiv, a so v enem in v drugem primeru povsem različne. 16 KALJENJE V miroljubnih kulturah so se njihovi člani v svojem vsakdanjem življenju rav¬ nali po implicitni predpostavki, da so vsi člani plemena odvisni od plemena in da morajo tudi v medsebojnih odnosih pomagati drug drugemu in po potrebi skrbeti drug za drugega. Bateson je ta način sožitja opredelil kot kom¬ plementarni odnosni in komunikacijski vzorec. V bojevitih kulturah so se njihovi člani v svojem vsakdanjem življenju ravnali po predpostavki, da je življenje medsebojni boj za preživetje. Zato so v med¬ sebojnih odnosih dajali prednost izzivanju, rivalstvu in tekmovanju. V takem plemenu so lahko preživeli le zdravi in močni člani; take kulture lahko primerjamo s kulturo življenja v grški državici Šparti. Bateson je ta tip sožitja opredelil kot simetrični odnosni in komunikacijski vzorec. Kaj ta odkritja pomenijo nam za razumevanje naših medsebojnih odnosov v družinah in v raznih ustanovah? Lahko rečemo, da se v zadnjih desetletjih niso zgodile le globoke družbene spremembe, ampak da so ljudje tudi v vsak¬ danjem življenju sprejeli drugačne implicitne predpostavke. V prejšnjem sis¬ temu je bil poudarek na zmanjševanju in ukinjanju socialnih razlik. To pomeni, da je marsikje prevladal vzorec komplementarnih odnosov in komu¬ nikacij. Ta vzorec je morda v veliki meri ustrezal prvotnim težnjam in vred¬ notam slovenskih ljudi, ki so živeli v agrarni družbi. V zadnjih desetletjih se zdi, da se je prebudil Kralj Matjaž in hitro spoznal, da je v današnjem svetu najpomembnejša vrednota svoboda, ki se kaže kot konkurenčni boj vseh in vsakega državljana proti vsem. Tisti kolektiv in tisti posamezniki, ki v tem boju zmagujejo, si s tem pridobijo določene prednosti, ki jih v današnji informacijski dobi še težko zavestno doumemo in težko opre¬ delimo. Lahko rečemo, da se vsepovsod uveljavljajo predvsem simetrični odnosi in komunikacijski načini. S pomočjo te teorije lahko razumemo, da v medčloveških situacijah delujejo različne dinamične sile. To so po eni strani sile in težnje, ki ljudi povezujejo, zbližujejo (težnje po bližini, razumevanju, pomoči, ljubezni, ...), po drugi strani pa sile in težnje, ki porajajo medsebo¬ jno tekmovalnost in naraščanje notranje odbojnosti (na primer tekmovalnost, ljubosumje, zavist, narcizem.) Ta spoznanja nam omogočajo boljše razu¬ mevanje družinskih odnosov ter odnosov v drugih socialnih sistemih. Prav ta spoznanja pa nam narekujejo tudi drugačne strategije pomoči. Tukaj navajam dve vrsti zapletov, ki ji poznam iz dela z družinami. Primer komplementarne eskalacije je, ko na primer otroku ne pride na misel nobena želja, ali pa mu prihajajo na misel samo fantastične želje, o katerih se ni mogoče pogovarjati. Primer simetrične eskalacije pa je, ko se na primer zdi, da je mama nevoščljiva otroku in ga poskuša zmanipulirati, otrok pa odgo- Skupnost CSD Slovenije 17 varja z nepopustljivo trmo. Kadar prihaja do takih situacij je pomembno, da se vprašamo, kako priti do novih načinov preživetja v družbi, ki se vse bolj individualizira in kjer postaja vse bolj pomembno, kako posamezniki ohra¬ njajo svojo notranjo prožnost za razvijanje novih predstav o »dobrem življe¬ nju«. Za nobeno družbo ni koristna vsesplošna prevlada simetričnih odnosov, zato moramo ustvarjati in podpirati tudi sisteme, ki ne temeljijo na medsebojni tekmovalnosti, ampak na solidarnosti močnejših s šibkejšimi, izobraženih z manj izobraženimi itd. Take sisteme pomoči je v brazilski družbi ustanavljal Paul Freire. V socialnem delu tradicija takih načinov delovanja seže še dlje nazaj, v obdobje Jane Adams, zakoncev Barnett v londonski četrti Whitechapele, prav tako bi lahko našli zgodovinsko navezavo teh idej in poli¬ tičnih poskusov v še bolj oddaljenih prizadevanjih grških filozofov in v krščanski tradiciji. Potrebujemo nova odkritja in učenje praks, ki omogočajo ljudem, da se povežejo v kooperativne skupnosti in delujejo po principih so¬ lidarnosti, dokler ne izpolnijo skupnih ciljev. Kako bi se torej, glede na vse te izkušnje in ugotovitve, morala spremeniti naša socialno delavska praksa? Angleški sodobni avtor Malcom Payne trdi, da v teoriji in praksi sodobnega socialnega dela lahko odkrijemo tri bistvene načine delovanja ali z drugimi besedami, tri različne perspektive gledanja na naloge socialnega dela: Refleksivno terapevtski pogled, ki vidi ključno nalogo v aktiviranju notran¬ jih zmožnosti uporabnikov socialnega dela in v ustvarjanju takih razmer, ki omogočajo osebni razvoj posameznikov, učenje za bolj kooperativne odnose v vseh skupinskih situacijah, začenši z družino in ozavešča družbene skup¬ nosti o potrebah ljudi kot posameznikov v različnih, pogosto neobvladljivih življenjskih situacijah. Socialistično kolektivistični pogled, ki vidi glavno nalogo socialnega dela v podpiranju medsebojnega sodelovanja ljudi za reševanje njihovih življenjskih problemov. Cilj takega pristopa je pomagati tistim ljudem, ki predstavljajo najšibkejše člene družbe, da ne dosežejo le minimalno življenjsko raven, ampak da v čim večji meri postanejo gospodarji svojega življenja. Avtorji, ki zagovarjajo ta pristop, ne verjamejo, da se družbene elite lahko odpovejo svo¬ jim prednostim in predstavam o tem, da je življenje »malih ljudi« v dru¬ žbenem pogledu nepomembno. Individualistično reformistični pogledi, ki vidijo glavno nalogo socialnega 18 KALJENJE dela v izvajanju socialno varstvenih storitev. S socialnim delom naj bi poma¬ gali ljudem v težkih življenjskih in socialnih situacijah, zagotoviti minimalne razmere, ki še zagotavljajo preživetje v skladu z merili človeškega odnosa. Payne meni, da se v praksi in teoriji socialnega dela dejansko srečujejo vsi tri¬ je načini kot tri različne dimenzije istega procesa. Gotovo pa je, da v prime¬ rih, ko so iniciatorji in delno tudi financerji določenih projektov civilno družbene organizacije, lahko dobi večji poudarek ena od treh perspektiv. Pri izvajanju PSP se moramo zavedati vse raznolikosti možnosti pomoči v lokalnem polju socialno varstvenih ustanov in usmerjati kliente tako, da do¬ sežemo smiselnost za njih same, pa tudi za delovanje mreže v celoti. Posebej moramo poudariti, da nikakor ne smemo omalovaževati refleksivno terapevtskega pogleda na socialno delo, saj prav v tej točki prihaja do vedno novih oblik sodelovanja med specializiranimi strokovnimi terapevtskimi in psihiatričnimi ustanovami ter dejavniki civilne družbe. Payne navaja celo vrsto sodobnih avtorjev, ki podpirajo ta koncept, posebej pa izpostavi delo Jacquesa Lacana, ki je razvil novo smer v okviru psihoanalitične misli, ki omogoča povezavo med marksizmom, ker reinterpretira nezavedno, kot strukturo simbolov, kakršna je jezik. Te ideje so tesno povezane s postmo¬ dernističnimi idejami, ki poudarjajo, da jezik strukturira našo izkušnjo sveta in da jezik s svojimi simboli predstavlja ključ za razumevanje socialnega učenja ljudi (M. Payne, 2001, str. 60). Odveč je poudariti, da Lacanovsko miš¬ ljenje ni pot družbene revolucije, ampak pot, ki nas pripelje do novega pogle¬ da in sprememb v refleksiji zunanjega sveta. LITERATURA Balint M. Osnovna griješka.Zagreb: Naprijed, 1985. Bateson G. Steps to an Ecology of Mind. Nem York: Ballantine Books, 1972. Čačinovič Vogrinčič G. Psihodinamski procesi v družinski skupini. Ljubljana: Advance,1992. Flaker V. Problematizacija, ozaveščanje, dialog-pedagogika Paola Freira. V. Randall R. Freire P. Erziehnung als Praxis der Freiheit. Reinbek bei Hamburg: Rowohlt,1997. Habermas J., Luhmann N. Theorie der Gesellschaft oder Sozialtechnologie-Was leistet die Systemforschung? Frankfurt/M.: Suhrkamp, 1975. Luhmann N. Ekologische Kommunikation. Heidelberg: West Deutsche Verlag, 1990. Pučnik J. Kultura, družba in tehnobgija. Maribor: Obzorja, 1988. SkynnerR., CleeseJ. Life and how to survive it. London: Mandarin, 1994. Stritih B., Rapoša Tajnšek P, Možina M. Normativi in standardi v socialnem varstvu. Ljubljana: VŠSD, 1993. De Vries S., Bouwkamp R. Psihosocialna družinska terapija.Logatec: Firis, 1995. Skupnost CSD Slovenije 19 Projektna skupina IZVAJANJE STORITVE PRVA SOCIALNA POMOČ NA CSD UVOD Zakon o socialnem varstvu ( Ur.l. RS št. 54/92, 56/92, 42/94, 1/99, 41/99, 26/01, 2/04 in 7/04 - v nadaljnjem besedilu ZSV), ki je bil sprejet konec leta 1992, je v svojih določbah opredelil, da centri za socialno delo (v nadaljnjem besedilu CSD) poleg ostalih socialnovarstvenih storitev opravljajo tudi storitev prva socialna pomoč ( v nadaljnjem besedilu PSP). Določbam zakona je v letu 1995 sledil Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Ur.l. RS št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99 in 127/03 - v nadaljnjem besedilu pravilnik), še pred tem, pa je bilo kot teoretično izhodišče, za izvajanje PSP pripravljeno "Raziskovalno poročilo", takrat še Visoke šole za socialno delo, katerega avtor je dr.Bernard Stritih. Glede na velikost in organizacijsko strukturo so se CSD na izvajanje storitve PSP pripravljali z različno mero intenzivnosti in angažiranosti. Vsi so sicer na nek način v svoj delokrog vpeljali samostojno storitev PSP, vendar je bila ves ta čas opazna potreba, da bi pripravili temeljitejša teoretična izhodišča za opravljanje te storitve. Zamisel, da bi podrobneje analizirali in predstavili model izvajanja navedene socialnovarstvene storitve, vsekakor prihaja s CSD, zato sta se v začetku leta 2003 v okviru Skupnosti CSD Slovenije oblikovali tako imenovani ožja pro¬ jektna skupina (sestavljena iz predstavnikov CSD Ljubljana Vič Rudnik, CSD Kranj, Skupnosti CSD in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve) in širša projektna skupina, dopolnjena s predstavniki 12 CSD. Namen imenovane projektne skupine je bil preveriti, kako je socialnovarstve¬ na storitev PSP organizirana in kako se v praksi izvaja. Glavni cilj je bil pripra¬ va primerjave obstoječega stanja po analizi in predlogov iz analize (vizije razvoja storitve na CSD). Končni cilj je bil izdelati model izvajanja PSP uporaben za slovenski prostor. Ožja projektna skupina je imela poleg navedenega tudi nalogo pripraviti uvodni del projekta, ki zajema teoretična izhodišča in zakonsko podlago, opis posameznih faz razvoja PSP na primerih iz prakse CSD, trenutno stanje na področju izvajanja PSP in vizijo razvoja storitve. Skupina je pripravila vprašalnik, izvedla usmerjeni intervju na štirinajstih (14) CSD, obdelala 20 KALJENJE vprašalnike, interpretirala rezultate in izdelala predlog modela nadaljnjega izvajanja socialnovarstvene storitve PSP. V zvezi z izvajanjem storitve PSP se odpira množica odprtih vprašanj, med katerimi so najpogostejša: • jasen opis storitve, upravičencev oz. strokovnega področja, kjer se PSP uporablja, • postopek izvajanja, • trajanje metode dela, • izvajalci, • dokumentacija, • supervizija in • izobraževanje. Pri izvajanju PSP se pogosto pojavljajo tudi nekatera druga vprašanja, ki izvi¬ rajo tudi iz pričakovanj, da bi standard izvajanja PSP predvidel vso razno¬ likost in kompleksnost socialnih stisk in težav posameznika in skupin. Na primer: • v čem se PSP razlikuje od informiranja, • ali je PSP možno in dopustno izvajati po telefonu, • kolikšno je dopustno število srečanj pri izvajanju PSP, • kdaj se PSP zaključi, • kaj naj bi bilo tisto, kar naj bi se z upravičencem ob zaključku zgodilo, • kako, kdaj in če sploh izvajati PSP po uradni dolžnosti, • kdo so upravičenci do PSP in • obvezna oz. nujna dokumentacija. Na ta vprašanja ni mogoče odgovoriti, ne da bi pri tem upoštevali strokovna izhodišča, etična načela na področju socialnega varstva, dosedanje ugotovitve in prakso na CSD. PSP je osrednja naloga CSD, ki ne le, da se okrog nje na nek način ovijajo ostale naloge, ki jih opravlja CSD, pač pa tudi kot storitev, kjer se postavljajo osnove za nadaljnje delo z uporabnikom socialnega varstva, zato si zasluži organiziran pristop in poenoten koncept. Na nekaterih CSD so se organizirano lotili uvajanja PSP od sprejetja ZSV naprej in njihove ugotovitve bodo zagotovo uporabne za odpravljanje po¬ manjkljivosti pri izvajanju te storitve. Upamo si trditi, da bomo v tej evalvaci¬ ji postavili dovolj dobre temelje za nadaljnji razvoj PSP, z jasno izraženo ambicijo, da bi storitev postala ena temeljnih nalog oz. služb na CSD. Skupnost CSD Slovenije 21 Problem je torej zanimiv zaradi vizije razvoja socialnega varstva in novih strategij v socialnem delu, po drugi strani pa zaradi specializiranega načina izvajanja PSP v praksi. Če torej povzamemo, čemu naj bi raziskava oz. eval¬ vacija služila in na katera vprašanja naj bi odgovorila, želimo: • ugotovitve uporabiti v funkciji delovanja in nadaljnje organizacije službe PSP na CSD, • izsledke uporabiti v funkciji potreb po določeni reorganizaciji na CSD, • prenesti ugotovitve v raziskavo vključenih CSD v celoten slovenski prostor, • ob ugotavljanju razlik in skupnih elementov dosedanje prakse predsta¬ viti model izvajanja PSP, ki bi se ga lahko poenotilo v praksi. 1. TEORETIČNA IZHODIŠČA IN PRAVNE PODLAGE Sestavni del življenja so tudi stiske in težave ljudi. Od nekdaj se ljudje z njimi borijo in jih na različne načine odpravljajo in rešujejo. Dinamičen družbeni razvoj s spremljajočo hitro industrializacijo, urbanizacijo in migracijo, z naraščanjem socialnih težav, je vodilo državo, da je v letu 1961 pričela usta¬ navljati CSD ter jim naložila, da ljudem pomagajo pri iskanju ustreznici rešitev in jim nudijo pomoč pri odpravljanju stisk in težav ter jih za to tudi pooblasti¬ la. V ta namen je sprejela vrsto zakonov in predpisov. Enoznačno so CSD torej institucije, ki jim je temeljno pomagati ljudem, ki se znajdejo v stiski in prav to determinira tudi naloge posameznega delavca, zaposlenega na CSD. 1.1. PSP, KOT JO DOLOČA ZAKONODAJA 1.1.1. Zakon o socialnem varstvu PSP je ena od socialnovarstvenih storitev, namenjena odpravljanju socialnih stisk in težav. Obsega pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in težave, oceno možnih rešitev ter seznanitev upravičenca o vseh možnih oblikah socialnovarstvenih storitev in dajatev, ki jih lahko uveljavi ter o ob¬ veznostih, ki so povezane z oblikami storitev in dajatev, kakor tudi seznanitev upravičenca o mreži in programih izvajalca, ki nudijo socialnovarstvene storitve. Sodi v javno službo, ki jo opravljajo javni zavodi, na podlagi konce¬ sije pa tudi druge pravne osebe in zasebniki. Financira se iz proračuna Republike Slovenije in je za vse upravičence brezplačna. 22 KALJENJE 1.1.2. Nacionalni program socialnega varstva do leta 2005 PSP je tu opredeljena kot samostojna storitev, s katero pomagamo posa¬ mezniku ali družini pri prepoznavanju socialne stiske in pri iskanju uresni¬ čljivih oblik pomoči. Zagotovljena je kot nujna strokovna pomoč vsakomur, ki se znajde v akutni socialni stiski. 1.1.3. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev Upravičenec je vsakdo, ki se znajde v socialni stiski, če se za storitev odloči prostovoljno in jo išče pri pooblaščenem izvajalcu, če sprejme storitev, ki jo pooblaščeni izvajalec začne na pobudo upravičenih predlagateljev ali, če pri¬ stane na storitev, ki jo začne pooblaščeni izvajalec po uradni dolžnosti ali na osnovi pooblastil organov in zavodov, ki so ugotovili socialno ogroženost upravičenca. Postopkovno je to samostojna storitev kadar upravičenec išče pomoč prvič. Izvaja se obliki usmerjenega razgovora v treh med seboj povezanih delih. Postopki PSP kot samostojne storitve trajajo v povprečju 45 minut in se pravi¬ loma ne ponavljajo. Sestavni del storitve sta strokovno izpopolnjevanje (kot ga določa kolektivna pogodba) in supervizija. Izvajalci so strokovni delavci opredeljeni v drugem in tretjem odstavku 69. člena ZSV, storitev pa izvajajo po metodi dela s posameznikom. Morda je prav, da si vzamemo nekoliko več prostora za razlago standarda PSP, ki je, tako kot standardi drugih storitev, opredeljen v pravilniku. Tu se pogo¬ sto pojavljajo nekatera vprašanja, ki izvirajo tudi iz pričakovanj, da bi lahko standard predvidel vso raznolikost in kompleksnost socialnih stisk in težav posameznikov in skupin. Taka vprašanja so že v uvodu omenjena razlika PSP od informiranja, dopustnost izvajanja PSP po telefonu, število srečanj, izva¬ janje PSP po uradni dolžnosti... Strokovno in etično izhodišče, ki mora tol¬ mačenje standarda nujno upoštevati, je zlasti tisto, ki strokovne delavce zavezuje k spodbujanju aktivne vloge upravičenca pri reševanju lastnih stisk in težav. Strokovni delavci lahko pasiviziramo upravičence zlasti: • s prevzemanjem naročil za ureditev tretjih oseb (npr. zglasi se žena, ki želi, da se pogovorimo z njenim možem zaradi njegovega alkoholizma in njene nemoči zaradi obupa. Standard sicer pravi, da se storitev lahko začne tudi na pobudo upravičenih vlagateljev, prevzemamo pa seveda nase odgovornost za dogajanje v upravičenčevem življenjskem siste¬ mu), Skupnost CSD Slovenije 23 • v prejšnjem primeru se "strokovnjaštvo" lahko kaže na način, da brez premisleka sprejmemo ženin opis dogajanja, za katerega pa "vemo, kaj je prav in kaj narobe" in kateri so "pravilni” strokovni odzivi. Lahko pa "strokovnjaško" ocenimo, da je žena npr. obsesivna in se ne ukvarja¬ mo več z njeno zgodbo, pač pa z našo diagnozo, • naš namen mora biti, da upravičenec prepozna in se seznani z nekaj različnimi načini za nadaljnje reševanje svojih stisk in težav in da ga ob čim bolj popolnih in jasnih informacijah vzpodbujamo, da se sam (sku¬ paj s svojimi bližnjimi) odloči o naslednjem koraku. To velja tudi v pri¬ merih, ko njegova osebna vizija trči ob pristojnosti CSD (npr. v prime¬ rih ogrožanja otrok), • institucija se mora v nekaterih primerih aktivno odzvati tudi, če upravi¬ čenec ne more odgovorno soodločati o tem, kaj se z njim dogaja (v pravilniku je to PSP po uradni dolžnosti, kjer se izvajalec sam odloči o možnih rešitvah in izvede nujne ukrepe v skladu s pooblastili, upravi¬ čenec pa sodeluje le po svojih zmožnostih). Zagotovo je prav, da na tem mestu omenimo razliko med PSP in informira¬ njem. Ključna strokovna dejanja v PSP so vezana na pomoč pri prepoznavan¬ ju socialne stiske ali težave. Seveda je jasno, da je strokovna podpora pri pre¬ poznavanju socialne stiske nujna. Informiranje je pomemben del PSP, vendar šele potem, ko je socialna stiska ali težava opredeljena oz. prepoznana. Informiranje namreč vedno predpostavlja posameznika, ki mu je jasno, kaj želi in ve, kaj ga pri tem ovira. Kot naprimer - vprašanje o tem, kje se dobi določen obrazec, ki ga uporabnik potrebuje za pridobitev določene mate¬ rialne pomoči kaže na to, da je tisti, ki sprašuje, sicer brez denarja, vendar točno ve, kam naj se obrne, potrebuje pa povsem "tehnično" informacijo o tem, kako naj pride do denarja. Razlika med PSP in informiranjem je torej v tem, ali je za "odgovor" potrebno predhodno delati na prepoznavanju so¬ cialne stiske ali težave. Iz zapisanega je jasno, da PSP močno presega golo dajanje informacij, zato je tudi razumljivo, da standard predvideva, da so izvajalci PSP lahko samo stro¬ kovni delavci z najmanj petimi leti delovnih izkušenj. 2. PSP V KONTEKSTU SOCIALNOVARSTVENIH STORITEV IN POTREBA PO NJENEM RAZVOJU ZSV je bil sprejet že leta 1992, prvi orisi nacionalnega programa, ki ga je 2. člen ZSV določil kot temeljni dokument, ki ga mora sprejeti država, pa je bil pripravljen že ob samem sprejemu zakona, vendar je luč sveta zagledal šele 7 24 KALJENJE let kasneje. Tako na področju izvajanja storitev nacionalni program predvide¬ va vrsto novosti, ki jih poudarja v: pluralnosti, pravici do izbire, nujnosti več¬ jega vpliva uporabnikov na načrtovanje in izvajanje storitev socialnega varst¬ va, vpeljevanju individualnega sistema financiranja, kjer je to mogoče in v nujnosti razvoja različnih skupnostnih in dopolnilnih programov. PSP je zagotovo služba, ki je odgovorna za oblikovanje novih pristopov pri obvladovanju socialnih stisk. Tu gre za drugačne načine prepoznavanja po¬ treb, pomoči v stiskah in težavah, tu gre za specifične načine in metode dela ter nenehno skrb za dvig kvalitete in strokovnosti dela. Če primerjamo analize, kako živimo v Sloveniji, s podobnimi analizami živ¬ ljenja ljudi v razvitih državah, lahko ugotovimo, da naši ljudje niso nič manj ogroženi. Bistvo je, da so oslabele naravne vezi v neformalnih odnosnih mre¬ žah (sorodstvo, soseska, delovna skupina, prijateljstva ...). Ljudje si težko vzamejo čas in še težje prevzamejo odgovornost za to da bi tolažili obupane¬ ga človeka. Ob upoštevanju teh zgledov se je tudi pri nas razvila ideja o PSP, ki naj bi bila dostopna prav vsem. Ljudje morajo dobiti pomoč na življenj¬ skem brezpotju. Izkušnje kažejo, da se sodobni človek lahko povsem nepričakovano znajde na robu nevarne krize, ko je ogroženo njegovo življe¬ nje in ko lahko tudi on ogrozi življenje drugih. Stiska lahko nastopi nepri¬ čakovano. Pri načrtovanju služb za PSP pa je potrebno upoštevati naslednje: • notranji občutek stopnjevane (skrajne) stiske se lahko pojavi pri vsakem človeku nepričakovano; • v sedanjih razmerah človek predvsem v mestih, pa tudi že na podeželju, praviloma ne najde osebe, ki bi ji lahko zaupal najglobljo stisko in se zanesel na to, da mu bo ta oseba stala ob strani; • življenjskih težav, ki botrujejo skrajnim stiskam posameznikov največkrat ni možno enoznačno uvrstiti v polje nobene od strok oziro¬ ma obstoječih strokovnih institucij; • najhujša nevarnost osebnih kriz je ravno v njihovi kompleksnosti - raznovrstni problemi se tako prepletajo, da se zdi kot da nobena par¬ cialna rešitev enega od problemov ne more izboljšati stanja. Ljudje v okolju (v naravni odnosni mreži) težko uvidijo in sprejmejo zapletenost težav, zato po eni strani ne morejo posameznika vzpodbu¬ jati in po drugi strani kaj lahko sami zdrsnejo v panično reagiranje; • ustanavljanje posebnih služb za nujno pomoč (pomoč osebam v krizi, prva pomoč ...) dejansko predstavlja odgovor institucionalnega okolja Skupnost CSD Slovenije 25 na opisano situacijo negotovosti posameznika v okoljih družbe ob koncu stoletja; • službe za nujno pomoč so kadrovsko planirane tako, da so v njih zaposleni strokovnjaki s tako širokim strokovnim znanjem, da se imajo vsak trenutek možnost posvetovati s specialisti v sami službi ali izven nje; • službe za nujno pomoč so organizacijsko umeščene v družbeno okolje, da posameznim potencialnim uporabnikom omogočajo čim bolj neposreden pristop in jih čim manj stigmatizirajo. V velikih mestih so te službe delno specializirane in delujejo v okoljih, kjer problematika nastaja (delo z mladimi, starejšimi, odvisniki od drog, alkohola, delo z uporabniki psihiatrije, delo z ženskimi skupinami...); • služba za nujno pomoč je praviloma dostopna tudi po telefonu. Dežurstvo je praviloma organizirano 24 ur. Večina strokovnih delavcev dela v običajnem delovnem času, v popoldanskih in nočnih urah pa so na voljo dežurni strokovnjaki. 2.1. KDO NAJ BO IZVAJALEC PSP Za osvežitev se je potrebno vrniti k nekaterim določbam ZSV. Le-ta CSD postavlja v vlogo, da lahko izvaja tudi storitev PSP (pred spremembami in dopolnitvami ZSV). Ogromno je bilo komentarjev o besedici "lahko", ki naj bi se spremenila v "praviloma”, morda celo v "obvezno”. V danem trenutku ni najbolj pomembno, ali bo CSD v nekem okolju izvajal to storitev ali bodo to storitev izvajali tudi drugi izvajalci. Tudi sam način izvajanja PSP v smislu specializiranega izvajanja oblik PSP za posamezne skupine potencialnih uporabnikov (npr. posebej za področje alkoholizma, zlorabe drog, za različne vrste invalidov, problematiko starih, pomoč ogroženim otrokom) ni najbolj pomemben. Pomembno pa je, da bi z vidika služb za nudenje storitev PSP ustvarili nekakšno več nivojsko križišče, kjer bi vsak uporabnik te službe našel poleg osebne orientacije tudi vso potrebno pomoč in natančne napotke za to, da bo lahko zavil prav na tisto pot, ki se bo po skupnem premisleku pokazala kot najbolj smiselna, koristna in učinkovita. Prav v tem poglavju bi želeli CSD vendarle dati določeno prednost za izva¬ janje storitve PSP, kar je razvidno tudi iz podatkov anketiranih CSD. Kamorkoli pogledamo, kako je socialno varstvo organizirano, moramo za vse, kar pri nas opravlja CSD, združevati kar nekaj različnih ustanov. Razvoj stroke in prakse socialnega varstva in CSD v Sloveniji je zelo specifičen in mu ni prav lahko najti primerjave. 26 KALJENJE CSD je bilo nemalokrat prepuščeno, da v okviru strokovnih znanj, osebne morale, zavzetosti zaposlenih ter seveda interesov lokalnih oblasti v precej¬ šnji meri sami oblikujejo načine izpolnjevanja določenih nalog. Tako se je zgodilo, da se ista zakonsko določena obveznost razvija in izvaja na različne načine. Naloge se različno izvajajo v velikih centrih s 30 - 100 zaposlenih in v tistih, kjer so zaposleni le trije strokovni delavci. To pa seveda niso edine razlike. Mnogi razviti postopki so zelo kvalitetni, najverjetneje pa za okolje, v katerem so se razvili, tudi najprimernejši. Izmenjava različnih modelov je potekala (in še poteka) v bolj ali manj formalnih oblikah sodelovanja. Nikakor se ne nagi¬ bamo k centraliziranemu posegu, ki ne bi upošteval specifičnosti o nujnih reformah socialnega varstva v okvirih CSD, vendar menimo, da je PSP, določena v ZSV, samo jedro socialnega dela. Ta dejavnost - pomoč pri pre¬ poznavanju socialne stiske ali težave, ocena možnih rešitev, seznanjanje upo¬ rabnika s socialnovarstvenimi storitvami, dajatvami, obveznostmi, ki sledijo izbiri storitve ali dajatve ter predstavitvijo mreže izvajalcev, ki upravičencem lahko nudijo pomoč- je že doslej ključni in sestavni del dela prav vseh CSD. Težko si je predstavljati, da bi se ta dejavnost odvijala kje drugje, saj so tudi druge naloge, ki jih CSD opravlja, skoncentrirane okoli tako opredeljene PSP. Ideja PSP je pomembna iz veliko razlogov. Eden od njih je tudi ta, da ima uporabnik v procesu sodelovanja s strokovnjakom možnost sprejeti aktivno vlogo. Vsekakor velja to storitev razviti tako v organizacijskem, kot v vse¬ binskem pomenu. Seveda ZSV ne predvideva nobenih dilem. Toliko večje je vprašanje, zakaj se služba že doslej ni razvila kakovostno, tako da bi bili vsi uporabniki obra¬ vnavani po enakem standardu. 3. PRIMERI IZ PRAKSE V nadaljevanju predstavljamo opise in razvoj storitve, kot so jo za objavo pripravili in zapisali strokovni delavci na naslednjih CSD: Kranj, Ljubljana Vič Rudnik, Logatec, Sežana. 3.1. CSD Kranj Delo na CSD Kranj je vrsto let potekalo po ustaljenem principu terenskega dela in deloma dela po področjih. V skladu z novo zakonodajo smo se od leta 1993 dalje zaposleni pripravljali na reorganizacijo dela. Na podlagi sprejetega pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v decembru Skupnost CSD Slovenije 27 1997 so bili podani temelji za dokončno izpeljavo reorganizacije, kjer naj bi se delo opravljalo izključno po posameznih področjih, največjo spremembo pa naj bi predstavljala uvedba nove oblike pomoči-PSP. V planu dela za leto 1998 smo si zastavili nalogo-uvedbo PSP kot nove, samostojne storitve. Od pomladi 1998 dalje sta izključno za področje PSP zadolženi dve strokovni delavki. Po sistemizaciji del na CSD Kranj pa sta za to področje določena 2.95 delavca. Tako je delo približno enega delavca razporejeno na vse ostale stro¬ kovne delavce (vsak strokovni delavec ima ob svojem področju dela še 5% dela, rezerviranega za PSP s svojega področja). CSD opravlja dejavnost v prostorih Mestne občine Kranj, kjer ima na voljo pritličje in prvo nadstropje. Pisarni PSP sta v pritličju kot prva in tretja po vrsti. Že od vsega začetka smo uporabnike informirali o novi storitvi z obvestili, ki so razobešena na vratih ob vstopu na CSD, pri tajništvu, več obvestil pa je razobešenih tudi po hodnikih CSD. S sodelavko nimava razdeljenega področja dela, pač pa velja načelo za uporabnike »pojdi tja, kjer boš prej na vrsti«. Na CSD je dogovorjeno, da se na PSP obrnejo vsi tisti uporabniki, ki se prvič zglasijo na CSD oz. tisti, ki želijo prvič urejati konkretno stisko. Med uporab¬ niki so izvzeti vsi, ki uveljavljajo pravice po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. V osnovi delo na PSP poteka v skladu s pravilnikom o standardih in norma¬ tivih socialnovarstvenih storitev, ki govori o PSP kot o enkratnem dejanju, ki traja največ 45 minut. Po potrebi oz. oceni strokovnega delavca se opravijo razgovori z istim uporabnikom oz. njegovimi družinskimi člani tudi večkrat, lahko celo na terenu. Zaradi prenosa zadev je pomembno tesno sodelovanje z vsemi strokovnimi delavci na CSD. V primeru, da je stiska uporabnika večplastna, sklicujeva timske sestanke, da je širša situacija konkretne družine poznana vsem po¬ dročjem dela na CSD, ki se po segmentih vključujejo v obravnavo, pa tudi zato, da se dogovorimo, katera področja dela bodo primer prevzela prva. Na CSD ne uporabljamo napotnic, pač pa uporabnika, če je le mogoče, takoj usmerimo na konkretnega strokovnega delavca (napišemo mu ime in pri¬ imek, št. pisarne in po potrebi telefonsko številko) oz. ga napotimo, da napiše pismeni zahtevek za urejanje javnih pooblastil. V primeru, da se na PSP zglasijo osebe, kjer gre za zlorabo oz. je potrebna zaščita otrok, že takoj na prvi razgovor povabimo sodelavko s tega področja. Zaenkrat ne vidimo potrebe po uvajanju napotnic, saj menimo, da se ima uporabnik pravico sam odločati med ponujenim izborom storitev oz. postop¬ kov, o katerih se dogovarjamo na PSP. V primeru, da stranka sproži nek 28 KALJENJE postopek na CSD, pa sodelavec zaprosi za zapis razgovora, ki je bil s stranko opravljen na PSP. V posameznih primerih (npr. področje mladostnikov, kjer dela več strokovnih delavcev) s sodelavko takoj odneseva zapis enemu od sodelavcev s tega področja, da se sami dogovorijo, kdo bo prevzel primer, midve pa se z uporabnikom dogovoriva, da ga, takoj ko je to mogoče obvesti¬ va, na koga naj se obrne. Na PSP poleg uporabnikov, ki se zglasijo osebno, dobiva tudi dopise raznih institucij, pravnih oz. fizičnih oseb, kjer iz vsebine ni natančno zaznavna problematika, ki bi sodila na konkretno področje dela, ali pa je problematika večplastna. Uradne ure na PSP so ob ponedeljkih, sredah in petkih, tako kot za ostale sodelavce. Če pa je zadeva nujna stranko sprejmeva tudi na neuraden dan. Neuradne dneve izkoristiva za terensko delo, pisanje dopisov, zbiranje infor¬ macij o mreži izvajalcev socialnovarstvenih storitev in timsko delo. Sprejemava tudi telefonske klice občanov, ki pogosto iščejo prve informacije, kaj storiti ali na koga oz. na katero institucijo se obrniti. Vse večkrat se na PSP obračajo ljudje, ki želijo zvedeti za pravice v zvezi z zdravstvenim varstvom, pravicami iz ZPIZ, iz delovnega razmerja... Prve informacije dobijo na PSP, za podrobnosti pa jih napotiva na pristojno insti¬ tucijo ali pa z njimi vzpostaviva telefonski kontakt. Zato je pomembno poznavanje dela drugih institucij, zavodov in društev. Pogosto je informacija o nekih pravicah bolj pristna, če se s strokovnjaki s teh področij tudi osebno poznamo in se o njihovem delu iz prve roke seznanimo. Delo na PSP je strokovno zelo zahtevno in naporno, saj ves čas zahteva od delavca, da je zbran, da posluša in da skupaj z uporabnikom išče rešitve. Uporabnikov je zelo veliko in nikoli vnaprej ne veš, s kakšno stisko oz. prob¬ lemom prihajajo. Glede na to, da je delo na CSD Kranj razdeljeno po področjih, je težko pričakovati, da bi naju sodelavci lahko nadomeščali. Vidiva, da je velika pred¬ nost, da je storitev PSP organizirana kot samostojna služba, saj je vsak uporabnik lahko deležen te storitve, ki je tudi zabeležena. V našem primeru pa je slabost v tem, da morava za nadomeščanje poskrbeti sami. V tem opisu je bilo omenjeno, da na PSP ne sprejemamo strank, ki želijo ure¬ jati pravice po Zakonu o starševskem varstvu, vendar to ne pomeni, da uporabniki ne dobijo informacij s tega področja, če se na naju obrnejo. Menim, da delo na PSP lahko opravlja le strokovnjak s širokim znanjem, s prakso. Na PSP za vse zadeve ne odpiramo spisov, pač pa le za dopise, ki jih prej¬ memo po pošti, oz za uporabnike, ki so deležni večkratnih razgovorov na PSP. Skupnost CSD Slovenije 29 Pri zapisu svojega dela si pomagava z obrazci, ki sva si jih pripravili sami. Telefonskih razgovorov ne beleživa, razen kadar gre za zaščito otrok. Storitve PSP vnašamo v računalniško bazo podatkov, vendar izpisi vnešenih podatkov ne prikažejo vsebine opravljenega dela, zato nujno potrebujemo poseben računalniški program za to storitev. 3.2. CSD Ljubljana Vič Rudnik Leta 1998 je bil na sestanku strokovnega sveta CSD Ljubljana Vič Rudnik sprejet sklep, da je potrebno oblikovati podlage za posebno enoto CSD, ki bo organizirano pristopila k uvajanju PSP. ZSV in pravilnik sta izvajanje storitev, med njimi tudi PSP, postavila kot zakonsko obvezo. Istočasno je omenjeno storitev z organizacijskega vidika ponudil CSD kot izziv za osrednjo službo, okrog katere se prepletajo druge naloge, ki jih CSD izvaja, in kot službo, kjer se ob strokovnem načrtovanju odprave stiske in težave, zaradi katere je uporabnik prišel na CSD, postavljajo osnove za nadaljnje delo z njim. O načinu oblikovanja službe oziroma storitve pa omenjena akta ne dajeta nobenih navodil. Odločitev prepuščata posameznemu CSD. Za realizacijo je torej dovolj tako organizacijskega kot strokovnega prostora, določeni so zgolj standardi in normativi storitev, ki pa so, kakor je moč zaključiti iz dosedanjih izkušenj posameznih centrov, neprilagojeni realnosti. Kakorkoli že, uvajanje PSP je tudi osnova za uporabo dobljenih podatkov v funkciji potreb po določeni reorganizaciji dela na CSD Ljubljana Vič Rudnik. Z uvedbo storitve PSP se deloma spreminja tudi delo na vseh funkcionalno organiziranih referatih omenjenega CSD. Prvi motiv - vizija razvoja CSD Ljubljana Vič Rudnik z novimi strategijami socialnega dela je sicer jasen. Potrebno pa je paziti, da ne bi, kot že velikokrat, novih tem v stvarnost vnašali s preveliko mero nestrpnosti. To običajno povzroči veliko govorjenja, postane večna tema, kot da je to dovolj za uve¬ ljavljanje novih vsebin. V tem je vzrok akcijskega pristopa, kjer bi ob razvoju dejavnosti, oblikovanju določenih teoretičnih modelov, lahko koristno spre¬ menili prakso. V tej storitvi smo vsekakor videli možnost za kvalitetnejše opravljanje socialnega dela. Drugi, dovolj velik motiv za tako odločitev je bil vsekakor trenutni položaj na CSD Ljubljana Vič Rudnik ali, bolje rečeno, položaj uporabnikov socialno¬ varstvenih storitev. Ne le da so stranke, ki so prvič prišle na CSD zaradi stiske in težave, v kateri so se znašle in so iskale izhod iz krize, bile "triažirane", 30 KALJENJE pač pa so bile napotene k strokovnemu delavcu na najbolj nemogoč način. Stranka, ki je prišla na CSD, se je zglasila pri receptorju na hodniku ome¬ njenega CSD oz. v najboljšem primeru pri administrativni delavki in je bila potem brez prisotnosti strokovnih delavcev "zaslišana" nemalokrat mimo¬ grede, motena še s kupom drugih situacijskih obremenitev (več strank, poslušanje drugih pri razlagi, zakaj je prišla na CSD, kaj bi želela urediti, tele¬ foni...) in bila napotena v določen referat oziroma k strokovnemu delavcu. Za uvajanje PSP so po eni strani obstajali formalni razlogi, druge razloge pa je bilo potrebno iskati v organizaciji dela oziroma zaposlenih ljudi na CSD. Želeli smo torej definirati koncept dela, realizirati in dokončno uvesti PSP kot novo obliko dela. Odločili smo se, da posebna delovna skupina pripravi odgovore na nekatera predhodna vprašanja kot osnovo za začetek uvajanja storitve PSP. Razjasniti je bilo potrebno naslednja vprašanja: • kdo bo ob dejstvu, da ne moremo povečevati oziroma dodatno zaposli¬ ti novih strokovnih delavcev, izvajalec PSP in na kakšen način torej oblikovati izvajalce PSP; • kdo bodo uporabniki PSP; • kako definirati področje dela, ki ga bo izvajala nova služba; • preveriti prostorske možnosti za izvajanje PSP in možnosti za potrebno tehnično opremo; • določiti delovni čas, v katerem služba PSP deluje za uporabnike; • ugotoviti možnosti za supervizijo za izvajalce PSP in • dogovoriti kako se bo storitev PSP evidentirala. 3.2.1. Strokovnjaki - izvajalci PSP Na ponovnem sestanku strokovnega sveta CSD so predstavniki delovne skupine menili, da je predhodno potrebno rešiti vprašanje strokovnih de¬ lavcev, ki bodo izvajali storitev PSP. Ker dodatne zaposlitve niso bile možne, je bilo to vprašanje nujno rešiti na organizacijskem nivoju. Ob predstavitvi temeljnih načel: • da gre za akcijsko raziskovanje z načinom organizacije inovacije in razvoja, z ustvarjanjem novih spoznanj in spreminjanja praktičnega delovanja, • timskega pristopa, • dejstva, da je način iskanja odgovorov na nas samih, brez pričakovanj, da nam bo kdo odgovoril, kakšen naj bo način izvajanja PSP, • da gre torej za razvijanje doktrine PSP, z načeli uresničevanja novih Skupnost CSD Slovenije 31 strategij v socialnem delu (spoštovanja in participacije uporabnikov, individualnosti), se je izoblikovala skupina izvajalcev PSP iz števila že zaposlenih strokovnih delavcev na CSD Ljubljana Vič Rudnik, ki so imeli sicer že vsak določeno svoje delovno področje. Torej je šlo za skupino "prostovoljcev", ki sta jim bila inovativnost in spreminjanje praktičnega delovanja dosedanje prakse dovolj velik izziv za tako odločitev in dodatno strokovno angažiranje. V skupini sta se izoblikovali dve podskupini - podskupina 10 izvajalcev in podskupina 2 sodelavk. Cilj skupine izvajalcev je bil: • izoblikovati tako službo PSP, ki bo uporabnikom zagotavljala kvalitetno storitev in sicer na ta način, da se ne bi izjalovila ponujena priložnost vključevanja uporabnikov kot norma pri reševanju njihovih stisk in težav; • prispevati k pluralizaciji sistema socialnega varstva, ki vedno bolj posta¬ ja realnost in bi jo taka služba lahko le utrjevala. Presegla naj bi se vsil¬ jena oblika konkurenčnosti in morda bi prav pri normi vključevanja uporabnikov v sisteme pomoči vse službe lahko začele bolje sodelovati; • s sistemom tako organizirane službe PSP razbremeniti ostale strokovne delavke in delavce na posameznih referatih in s tem pridobiti kadrovski potencial za izvajanje službe PSP in vpliv na drugačno, kvalitetnejšo organizacijo CSD; • dati svoj prispevek k doktrini oz. sistemskemu pristopu organiziranja PSP v socialnih službah nasploh; • prispevati k razvojnim strategijam socialnega dela in • nikakor ne smemo pozabiti na zelo pomembno nalogo, ki se kaže v skrbi za boljšo predstavo uporabnikov storitev o CSD. Obe podskupini sta med seboj tesno sodelovali. Vloge so bile jasno razde¬ ljene. Izvajalci so bili med seboj tesno povezani v celoto, družilo jih je skup¬ no strokovno in teoretično znanje, medtem ko je prva sodelavka, po poklicu psihologinja, prevzela funkcijo supervizorke, druga pa bolj koordinativno vlogo. Ta se je tudi izobraževala v programu za izvajalce PSP in sodelavce sprotno seznanjala z novimi spoznanji oz. vsemi ugotovitvami, povezanimi z vsebinami izvajanja PSP. 32 KALJENJE 3.2.2. Opredelitev vsebinskih vidikov izvajanja PSP Na naslednjem sestanku je delovna skupina pripravila oz. ponudila odgovore na vprašanja, ki si jih je opredelila kot nalogo v fazi priprave na uvajanje PSP. Bistvo predvidenega koncepta PSP, ki istočasno pomeni tudi razrešitev dilem oz. odgovorov na nerešena vprašanja so: • uporabniki PSP so definirani skladno z ZSV, saj storitev izvaja CSD, ki je javni zavod. Upravičenci do PSP so torej običajni uporabniki storitev CSD, le da je pri tej storitvi za nizko postavljen prag upravičenosti - torej jo lahko prejmejo vsi, ki se znajdejo v stiski in težavi. Od drugih uporabnikov jih loči še dejstvo, da so na CSD prišli prvič zaradi svoje potrebe in praviloma prostovoljno. Če povzamemo: uporabniki PSP so vsi, ki pridejo na CSD prvič, niso vabljeni ali naročeni in ne vedo h kateremu strokovnemu delavcu želijo; kot tudi vsi, ki telefonsko pokličejo na CSD, pa ne vedo, koga želijo in vsi, ki se na CSD obrnejo pisno in je njihov dopis nejasen glede opredelitve problema. • področje dela je delovna skupina definirala na način preko videnja posameznih strokovnih delavcev, ki delajo po funkcionalnem (referatskem) principu in so vsak za svoje področje dela pripravili vsebine, ki naj bi sodile v delokrog PSP. Ti opisi so sestavni del prvega poskusa t.i. Kataloga storitev PSP. • prostorske možnosti dogovorili smo se za ureditev posebnega prostora, ki ga bodo uporabljali samo uporabniki PSP in seveda izvajalci te službe. Prostor smo opremili s potrebno tehnično opremo (računalnik, telefon, posebno stojalo z zloženka¬ mi o različnih vrstah služb, skupin, načinov, oblik različnih pomoči), ki je na voljo vsem uporabnikom. • katalog storitev PSP je nastal kot nov delovni pripomoček, z opisom vsebin PSP z vseh socialno varstvenih področij, ki jih izvajamo na našem CSD, kratkimi vsebinami in telefonskimi številkami vseh vladnih in nevladnih služb, društev, organizacij in skupin... Služi izvajalcem PSP za učinkovitejše, hitro in kvalitetno sodelo¬ vanje z drugimi službami, upoštevaje uporabnikove potrebe. • delovni čas je v tej fazi definiran trikrat tedensko v času uradnih ur (ponedeljek, sreda in petek : 8. - 12. ure; ponedeljek, sreda: 14. - 16. ure). Skupnost CSD Slovenije 33 • supervizija Prevzame jo sodelavka druge podskupine, dipl. psihologinja. • evidentiranje storitev PSP V ta namen je izdelan evidenčni list uporabnika PSP, ki ga izpolni izvajalec PSP skupaj z vsakim identificiranim uporabnikom te službe in je sestavni del osebnega dosjeja. Iz evidenčnih listov se vsebine prenesejo na zbirno tabelo. Tako so bili pripravljeni osnovni teoretični koncepti za delo na PSP, zagotov¬ ljeni praktični pogoji in strokovni svet CSD Ljubljana Vič Rudnik je bil mne¬ nja, da se prva faza izvajanja PSP lahko prične. Skupina izvajalcev PSP se je odločila, da bo pričela z delom 18. 5. 1998. 3.2.3. Prva faza ( 18. 5. 1998 do 31. 12. 1999) Oblikovana je bila izvajalska skupina 10 strokovnih socialnih delavcev, ki so se "prostovoljno" odločili za delo na PSP. Na PSP je v dogovorjenem de¬ lovnem času delal vsak od omenjenih izvajalcev en teden, v kolikor je bil odsoten, ga je nadomestil naslednji na seznamu. Tako je bil prvi na seznamu ponovno "na vrsti" za delo na PSP vsakih 10 tednov. Glede časa obravnave oz. števila razgovorov na PSP niso bile postavljene nobene omejitve (niso upoštevani normativi, ki jih določa pravilnik o stan¬ dardih in normativih, niti izhodišča, ki jih predlaga dr. Stritih). To naj bi regu¬ lirala sama vsebina oz. dogovorjen način izvajanja PSP. Delo na PSP pa je bilo usmerjeno k naslednjim ciljem: • definicija uporabnikove težave, • skupna ugotovitev problema s strokovnim delavcem (konsenz), • dogovor o načinu reševanja stiske oz. težave. Na osnovi gornjih ugotovitev se je uporabnik skupaj s strokovnim delavcem odločil za: • napotitev oz. obravnavo znotraj CSD, • napotitev izven CSD, • ali pa se ga zadovolji z informacijami oz. obravnavo na PSP. Natančno se je definiralo, kam in kdaj se uporabnika napoti znotraj ali izven delokroga CSD. Prostor za izvajanje storitve je bil označen z napisom "PRVA SOCIALNA POMOČ". Bil je določen v pritličju, blizu vhoda v CSD, lahko opazen in 34 KALJENJE dostopen. Receptor in ostali delavci, ki pridejo z ljudmi v prvi v stik, so imeli jasna navodila, kako se ravna, kadar uporabniki potrebujejo informacije o obravnavi. Najkrajše rečeno je bilo navodilo "uporabnika čimprej usmeriti v pisarno za PSP". Že pri vhodu na CSD pa je bilo vidno obvestilo, ki je opozarjalo vse ljudi, ki so prvič prišli na CSD, naj se oglasijo v službi PSP. Izdelan je bil že prej omenjeni Katalog storitev PSP kot baza podatkov, po¬ membnih za informiranje uporabnikov. V pisarni je bilo postavljeno stojalo z zloženkami in informativnim gradivom vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z ljudmi in jim v okviru svojih programov nudijo pomoč. Anonimnost je bila uporabnikom v celoti zagotovljena. Evidentiranje in dokumentacija PSP je pomembno področje in izpolnitev evi¬ denčnega lista, omenjenega že v prejšnjem poglavju, je obvezen in sestavni del delovne naloge vsakega izvajalca PSP. Skupina izvajalcev PSP se je dogovorila, da se bo sestajala najmanj dvakrat mesečno, po potrebi večkrat. Za koordinacijo je skrbela sodelavka skupine izvajalcev PSP. Supervizija, ki jo je vodila druga sodelavka skupine izvajalcev, se je sestajala vsakih 14 dni ob za to točno določenem in strukturiranem času. Če izpustimo osnovni cilj, da se vzpostavi služba oz. enota za PSP smo želeli: • ne glede na hierarhično oblikovan sistem vzpostaviti tako delovanje skupine izvajalcev PSP, da bi imeli vsi enako možnost zadovoljitve psi¬ hosocialnih potreb, • vzpostavljeno je bilo povsem demokratično vodenje in odločanje, • komunikacijski procesi so bili kolikor je le mogoče vzpodbujani, in sicer pri skupini izvajalcev PSP, kakor tudi pri ostalih strokovnih delavcih na CSD, ki so bili vsi posredno vključeni v projekt uvajanja službe PSP, • obstajala je domneva, da so bili nekateri interesi uvajanja službe PSP med izvajalci in ostalimi strokovnimi delavci CSD tudi nezdružljivi, saj je bilo potrebno opraviti prenos določenih opravil iz posameznih refe¬ ratov v službo PSP, • potrebno je bilo omogočiti zadovoljevanje različnih individualnih in del¬ nih interesov tako posameznih strokovnih delavcev kot stroke (uporab¬ nikom omogočiti najboljši način za reševanje stiske in težave, v kateri so se znašli, na drugi strani pa upoštevati načela avtonomnega strokovnega dela posameznega delavca, medtem ko je bilo nekaterim potrebno omo¬ gočiti novo strokovno izkušnjo). Skupnost CSD Slovenije 35 Strategija, ki je opisana, je ob upoštevanju gornjih dejstev v kratkem pokaza¬ la, da je delo potekalo na treh ravneh: 1. z izvajalci PSP, 2. z ostalimi strokovnimi delavci CSD in 3. na nek način tudi z uporabniki storitve PSP. Procesi sodelovanja in solidarnosti so bili nujni. 3.2.3.1. Učinki izvajanja PSP na izvajalce le-te in doživljanje lastnega dela 1. PSP se je tudi v praksi izkazala za samostojno storitev, zato je le nivo in¬ formiranja strank, kje in s kakšnimi dokumenti bodo reševale svoj prob¬ lem, premalo. 2. Izvajalci PSP so se menjali na 10 tednov. Ker so vsi delali kot strokovni delavci na posameznih področjih (ne polivalentno), so imeli poglobljena specifična znanja le za svoje področje dela. Na PSP so se marsikdaj poču¬ tili nekompetentne ravno zaradi pomanjkanja znanj in informacij potreb¬ nih za učinkovito delo na PSP, za pomoč stranki v stiski. 3. Iz navedenih razlogov so bili večkrat negotovi, ali so za uporabnika nare¬ dili dovolj in ali so sodelavcu, kamor so večkrat napotili uporabnika, "nakopali" dodatno delo ter ali ne bi kazalo že na PSP zadeve zaključiti. Ocenjevali so, da bi bilo marsikdaj potrebno že na PSP zaključiti delo z uporabnikom. 4. Na PSP je veliko uporabnikov, ki jim izvajalec posveti vso svojo pozor¬ nost, jih aktivno posluša in z njimi išče ustrezne rešitve, zato je delo obre¬ menjujoče. Zaradi obremenjujočega dela, ki posameznike izčrpava, so bili delavci veseli, da so prišli na vrsto za delo v PSP čimmanjkrat. Hkrati so ugotavljali, da si na ta način ne morejo pridobiti ustreznih izkušenj za učinkovito delo (da bi se počutili kompetentne za delo). Iz navedenih razlogov si nekateri iz skupine izvajalcev niso želeli nadaljevati z delom na PSP. 5. Prihajalo je do zamujanja pri ažuriranju podatkov glede spremenjene de¬ javnosti posameznih zunanjih institucij, naslovov, telefonskih številk in podobno (ažuriranje kataloga storitev PSP, kar je posledično oteževalo delo izvajalcem PSP). 6. Uporabniki so marsikdaj izrazili zadovoljstvo, da so lepo sprejeti, da so zadovoljni s pozornostjo, ki jim je bila posvečena, medtem ko so stro¬ kovni delavci zaradi sedanjega načina izvajanja PSP težje doživeli zado- 36 KALJENJE voljstvo pri svojem delu, sicer pa učinkov izvajanja PSP na uporabnike nismo spremljali. Če je CSD Ljubljana Vič Rudnik potreboval več kot sedem let, da se je odločil in se sistematično ter organizirano lotil izvajanja PSP, tako kot je ta zasnovana v ZSV, pa lahko po prvem opazovanem in ocenjevanem obdobju ugotovimo, da PSP nedvomno predstavlja srž socialnega dela v ožjem pomenu besede in je zato ključni, neločljivi, sestavni del dela večine opravil CSD. PSP podrobneje z normativnega vidika opredeljuje pravilnik, ki pa žal po¬ stavlja storitve (in s tem tudi PSP) kot povsem samostojne strokovne in delovne operacije. Opravila, ki sodijo v okvir storitev, pa CSD opravlja tudi pri izvajanju javnih pooblastil in obratno. Edino strokovno podlago, so seveda poleg vsega znanja o socialnem delu na¬ sploh, strokovni delavci - izvajalci PSP črpali iz "Stritihovega modela"- Raziskovalnega poročila VŠSD. Delavka, ki je bila iz skupine izvajalcev PSP vključena v izobraževalni program izvajanja PSP, je vse novosti prenašala ostalim izvajalcem PSP na rednih sestankih, ki so jih izvajalci ves čas imeli. Lahko ugotovimo, da izvajalci PSP niso bili obremenjeni niti s pravilnikom, niti s "Stritihovim modelom". Skozi raziskavo je uspešno nastajal tretji model izvajanja PSP, ki temelji na načelih - nove strategije pomoči v socialnem delu in na načelu dobre prakse. 3.2.3.2. Evalvacija prve faze (maj 1998 - december 1999) Ob koncu prve faze izvajanja PSP je sledila ponovna analiza opazovanih kva¬ litativnih in kvantitativnih podatkov. Prav tako smo opravili analizo pov¬ zetkov zapisnikov rednih sestankov izvajalcev PSP in na osnovi metode su¬ bjektivnih doživljanj, mnenj in ocen vseh udeleženih v procesu dela (uvaja¬ nja PSP), kar pravzaprav pomeni prav vseh delavcev CSD (upoštevaje delavce recepcije, administracije, strokovnih področij), pa do uporabnikov PSP. Ugotovitve: 1. Deset strokovnih delavcev je leto in pol ob svojih rednih delovnih ob¬ veznostih na referatih delalo še v službi PSP, resda le na vsakih 10 tednov en teden. 2. Kot nepogrešljivo je treba pri nadaljnjem razvoju PSP upoštevati nujno dejstvo, da se vsi izvajalci na CSD počutijo "enakovredni" strokovnjaki, ki jasno poznajo področje dela. To zagotovo pomeni nujnost identifikaci¬ je z delovnim področjem. Delavci, ki so delali na referatu in opravljali še PSP, se s to službo niso identificirali, za njih, je to pomenilo dodatno delo, Skupnost CSD Slovenije 37 kljub lastni odločitvi sodelovanja pa je bilo leto in pol trajajoče obdobje že predolgo. 3. Gornje dejstvo je bilo za razvoj službe PSP precej moteče in nevzpod- budno. Delavce je zaradi obremenjujočega dela na PSP in na lastnih refe¬ ratih delo preveč izčrpavalo. Želeli so priti čimmanjkrat na vrsto, ob tem pa so se zavedali da manj kot delajo manj izkušenj imajo, zato so zaradi negotovosti želeli prenehati izvajati PSP. 4. Razvoj dela na PSP je pokazal, da bi kazalo z uporabnikom, s katerim smo prišli pri delu do stopnje tik pred rešitvijo problema (četudi materi¬ alne narave), storitev dokončati, pa čeprav z uvedbo postopka javnega pooblastila (kar zaenkrat ni bilo v domeni službe PSP). Vsiljevala se je rešitev, da je, če gre za končno ali vmesno dejanje strokovnega odnosa, iskanja možnih rešitev, potrebno problem dokončno rešiti v okviru PSP. 5. Za uporabnike PSP se je pokazalo, da lahko ravno na PSP širše iščejo poti, kako reševati svojo stisko in težavo. Predvsem kadar je šlo za materialno ogrožene uporabnike PSP, ki so tudi dobili izčrpne informacije o rešitvi stiske (in teh je bilo največ - okrog 60% v vseh spremljanih obdobjih) in so bili potem napoteni na referat "denarnih pomoči", se je pokazalo, da gre za podvajanje dela. S takim uporabnikom je bilo potem na referatu po načelih socialnega dela ponovno potrebno izvesti vse faze za uspešno delo. Če nič drugega, je šlo za nesmotrno izrabo delovnega časa. 6. Povratne informacije uporabnikov PSP o uvedbi PSP so bile ugodne. Pritožb uporabnikov v tem obdobju ni bilo. 3.2.4. Druga faza (1. 1. 2000 - 31. 12. 2000) Uvedba PSP na CSD Ljubljana Vič Rudnik je imela dobra teoretična in prak¬ tična izhodišča za njen razvoj. Skladno s poznavanjem ciljev raziskave, glede na nova spoznanja, nova dejstva in pridobljena nova znanja ter upoštevaje vsa dejstva, so bili novi koraki nujni, da bi lahko uspešno zaključili in podali dokončne osnove za izvajanje PSP. Ker sedanja organizacija CSD nasploh (temelji so v pravilniku o organizaciji in sistematizaciji) omogoča dovolj odprtega prostora za reorganizacijo dela brez zaposlitev novih strokovnih delavcev, smo s 1. 1. 2000 pričeli z novo organizacijo dela tako na CSD, kakor tudi na PSP. Strokovni delavci - "prostovoljni" izvajalci PSP, so prenehali z dotedanjim načinom dela na PSP, ker: • smo organizirali ekipo šestih strokovnih delavcev (trije od teh so bili dosedanji izvajalci PSP, preostale tri pa so nove sodelavke, ki so nado¬ mestile upokojene delavce CSD). 38 KALJENJE • Njihovo na novo organizirano delovno področje je bilo izvajanje PSP in javnih pooblastil, ena od delavk se je s polovično definiranim delovnim obsegom ukvarjala še s prejšnjim specialnim področjem dela - proble¬ matiko alkoholizma. Sicer je bil obseg dela definiran po začetnicah priimkov uporabnikov, obseg dela pa je bil enakomerno porazdeljen vsem strokovnim delav¬ cem PSP. • Omenjeni strokovni delavci so imeli visoko izobrazbo, razen ene delav¬ ke, ki je visokošolski študij zaključevala. • Vsa ostala izhodišča izvajanja PSP so bila nespremenjena, razen, da so se postopki v primerih, ko gre za materialno ogrožene uporabnike PSP, zaključili že v okviru pristojnosti te službe. Tudi ostali postopki so se v primerih, če so strokovni delavci ocenili, da je tako možno in je v skladu s konsenzom z ostalimi delavci na specializiranih delovnih področjih, zaključili v okviru pristojnosti PSP (izogibanje dejanjem "predaje" upo¬ rabnika) . • Na novo je bilo dogovorjenih še nekaj tehničnih podrobnosti, ki so se dotikali izvajanja storitve (PSP po telefonu, ali kadar gre za uporabnike, ki se po pomoč obračajo pisno in ne osebno, ponovno se definira način vodenja spisov uporabnikov PSP, barvo map, ki je za uporabnike PSP enoznačna in še kakšna podrobnost bi se našla). Cilji, ki smo jih želeli doseči: • boljša organizacija dela na CSD, • razbremenitev dosedanjih izvajalcev PSP, • doslednejše spoštovanje načel v socialnem delu in izboljšanje prakse socialnega dela, • dati storitvi PSP tudi formalno mesto, kot ji v CSD pripada, • posameznim izvajalcem PSP omogočiti identifikacijo s področjem dela, • omogočiti pridobivanje specialnih znanj in dodatno usposobiti stro¬ kovne delavce na PSP za informativno - suportivno delo, s poudarkom na področju alkoholizma, • se na nek način spoprijeti s prakso ob upoštevanju dejstva, da je v sociali alkoholizem naj večji problemski sklop, ki se nemalokrat skriva za mate¬ rialnimi in drugimi osebnimi problemi ljudi, • vzpodbuditi specializacijo za delo na PSP in • ponovno urediti supervizijo za to področje dela. Skupnost CSD Slovenije 39 3.2.4.I. Evalvacija druge faze (1. 1. 2000 - 31. 12. 2000) Po drugi fazi smo po nekaj mesecih ugotovili naslednje: • V prvih petih mesecih leta 2000 je število strank na PSP že preseglo celo¬ letno število strank PSP iz leta 1999. Vzroki za to so verjetno v dejstvu, da je v tem obdobju opravljalo storitev PSP šest strokovnih delavcev sočasno, da se je izvajala storitev PSP že tretje leto in je bila zato med uporabniki že poznana, nenazadnje, da so strokovni delavci znotraj CSD vse redkeje sprejemali nove stranke mimo obravnave na PSP (kar se je dogajalo prej, še posebno, če upoštevamo dejstvo, da je na PSP delal le en delavec). • Odnosi med obravnavanimi uporabniki na PSP, ki so materialno ogro¬ ženi in med tistimi, ki so prišli na PSP zaradi neposrednih ali posrednih problemov z alkoholom, so se spreminjali, zlasti zaradi senzibilnosti strokovnih delavk v zvezi s problematiko alkoholizma pri uporabnikih PSP. • Pri predhodni organizaciji dela na PSP se je porabljen čas obravnave podvajal v primerih, ko je šlo za materialno stisko uporabnika in je le-ta uveljavljal denarno pomoč v okviru javnih pooblastil na referatu za "denarno pomoč". Sedaj se je postopek zaključi v okviru pristojnosti na PSP. • Prav tako so bile v porastu informacije o osvetljevanju stiske in iskanju skupnih rešitev zaradi problematike alkoholizma uporabnikov PSP. Podatka sicer nismo mogli z gotovostjo potrditi, ker ni bil ustrezno pod¬ krepljen z raziskavo oz. spremljanjem pojava, izkazalo pa se je, da so bili strokovni delavci na PSP bolje usposobljeni za svetovanje družinskim članom alkoholikom ali alkoholno zasvojenim neposredno. • Močno je bilo v porastu ponovno naročanje oz. nadaljevanje dela na PSP z uporabnikom, še posebej pa delo strokovnih delavcev na terenu oz. na domu uporabnikov PSP, kar je seveda v skladu s socialnim delom. Upra¬ vičenost drugačne organizacije se je tu še posebej pokazala kot pravilna, saj je predhoden sistem onemogočal ali vsaj predstavljal veliko oviro za večkratno delo z uporabnikom, kar je pomenilo slabšo kvaliteto dela. Kot ves čas doslej, smo tudi tokrat uporabljali zapisnike sestajanj skupine izvajalcev PSP, ki so bila v tem obdobju še pogostejša, osebna občutja in mnenja vseh udeleženih v procesu in prišli smo do nekaj zaključkov: l Pomanjkljivosti evidentiranja: • potrebno je bilo dopolniti evidenčni list uporabnikov PSP z natančno opredelitvijo uporabnika, boljšo vsebinsko razvidnostjo, zakaj ne pride do dogovora in "opombe” spremeniti v "opažanja strokovnega delavca", 40 KALJENJE ki jim je treba posvetiti več pozornosti. Kadar se izda potrdilo, mora biti to razvidno. Ko vstopajo druge službe z različnimi oblikami pomoči, mora biti to jasno evidentirano; • pri ponovnem naročanju se je pogrešala natančna opredelitev, kdaj na PSP, kdaj v drugo službo in kam; • potrebna je bila večja natančnost pri izpolnjevanju evidenčnih listov nasploh, saj so le-ti izredno pomembni za spremljanje storitve PSP, tako z vsebinskega, kot tudi s formalnega vidika, • posebej se nikjer ni beležila pošta, usmerjena na PSP; • ko je bila služba vsebinsko in organizacijsko optimirana, je bilo koristno natančnejše spremljanje porabe časa za izvedbo storitve PSP, kakor tudi frekvence istih uporabnikov te službe. 2. Izvajalci PSP: • kot ekipa strokovnih delavcev so bili med seboj uglašeni, sodelujoči; • medsebojno informiranje je bilo optimalno, kar je pomembno predvsem za kvaliteto dela z uporabniki PSP; • pogrešali so ažuriran katalog storitev PSP; • želeli so več dodatnega izobraževanja in pridobivanja novih znanj pred¬ vsem s področij, povezanih z izvajanjem PSP; • kazala se je potreba po ponovni vzpostavitvi supervizije (ki je medtem sočasno prenehala) in • nenazadnje, so strokovni delavci izražali zadovoljstvo z delom na PSP. 3. Uporabniki: • odzive uporabnikov smo spremljali preko informacij, ki smo jih dobivali od izvajalcev PSP, • vedno pogosteje je bilo izraženo njihovo zadovoljstvo, predvsem ker je bila ob sočasnem delu šestih strokovnih delavcev na PSP hitrost storitev v porastu, kar lahko uvrstimo v kategorijo boljših uslug za uporabnike, dviga kulture organizacije, posredno pa je vse to vplivalo na boljšo po¬ dobo uporabnikov o CSD. 4. Organizacija kot celota: Z dosedanjim načinom evidentiranja nismo mogli izmeriti: • ali se je na drugih področjih dela z uvedbo PSP kakorkoli spremenil obseg dela, • ali je šlo za kvalitetnejše usluge uporabnikom in kar je najpomembnej¬ še - ali gre za učinkovitejše, k novim strategijam usmerjeno, socialno delo. Skupnost CSD Slovenije 41 Kombinacija PSP in področja denarno socialnih pomoči se je na nekaterih nivojih izkazala za neustrezno. Vsebina storitve je bila okrnjena zaradi: • velikega števila uporabnikov denarno socialnih pomoči; • strokovni delavci so dajali prednost javnim pooblastilom, ker ti zahteva¬ jo upoštevanje predpisanih postopkov (predvsem procesnih - ZUP) in so bili vezani na izdajo odločb v zakonitem roku; • ni bila postavljena ločnica med upravnim postopkom in socialno varstve¬ no storitvijo; • premalo pozornosti je bilo posvečeno prepoznavanju stiske uporabnika, • razvoj službe ni bil optimalen, ker se delavci s področjem niso identifci- rali. Kljub nekaterim dobrim, prej opisanim rezultatom, cilji, ki smo jih opisali kot razlog za prehod na novo organizacijo službe PSP, niso bili doseženi v celoti. Zaradi navedenega organizacija dela na CSD ni bila boljša. Pri izvajalcih PSP nismo dosegli razbremenitve, pač pa nasprotno. Javna pooblastila so jih še dodatno utesnjevala pri izvajanju te storitve. Ena od zelo pomembnih pred¬ postavk je bila dati PSP pomembnejše mesto, kar pa nam ni uspelo. Nasprotno se je PSP "izgubljala" v javnih pooblastilih. Zaradi omenjene pre¬ obremenjenosti ni bilo možnosti pridobivati novih specialnih znanj, delavci za to niso bili motivirani. Temeljni cilj vzpodbuditi specializacijo dela na PSP ni bil dosežen. Kljub temu pa smo v tej fazi dosegli nekaj vzpodbudnih rezultatov: • dvakrat se je povečalo število uporabnikov PSP, • porabljen čas v primerih, ko je šlo za materialno stisko uporabnika se ni podvajal, • večje prepoznavanje uporabnikov s problemom prekomernega pitja, ki so vstopali s problemom materialne stiske. 3.2.5. Tretja faza (od 1. 1. 2001) PSP so prevzele tri delavke, ki izvajajo PSP in v manjši meri storitev osebne pomoči ter pomoč družini za dom. Namen tovrstne reorganizacije je bil predvsem: • posvetiti večjo pozornost prepoznavanju stisk in težav uporabnika, • urediti dokumentiranje storitve, • dokončno postaviti ločnico med javnimi pooblastili in storitvami, • s katalogom vsebin PSP po področjih dela določiti meje PSP in doseči popolno razmejitev med posameznimi storitvami in javnimi pooblastili, • doseči avtonomnost in prepoznavnost službe znotraj in izven CSD, • med izvajanje reorganizacije smo ob spremljanju doseženega Skupnosti 42 KALJENJE CSD predlagali, da se izdela enoten model izvajanja PSP (kjer uporabi¬ mo svoje večletne izkušnje). Prvi delovni dogovor v novi organizaciji je bil redefinirati vsebine kataloga PSP po posameznih področjih in s tem doseči avtonomnost službe. Služba PSP je zato s pomočjo sodelavcev po funkcionalno zaokroženih celotah na¬ tančno definirala vsebino in obseg dela. Natančno smo definirali način dokumentiranja storitve. Za vsakega uporab¬ nika se nastavi spisovna dokumentacija, ki obsega: ♦ prvi evidenčni list (osebni razgovor, telefon, sprejem pošte); ♦ drugi evidenčni list (zapisi naslednjih osebnih in telefonskih razgovor, terenov); ♦ dopisi, mnenja, poročila, informacije drugim institucijam. Vzpostavili smo enotno bazo podatkov uporabnikov PSP, ki nam omogoča sproten pregled nad številom uporabnikov in vsebinami dela. V ta namen smo s pomočjo sodelavke, ki skrbi za informacijski sistem CSD, izdelali interni računalniški program. Vse to nam omogoča učinkovitejše in bolj ekono¬ mične postopke. V tem obdobju na področju PSP želimo predvsem: • doseči rešitev uporabnikovih stisk in težav znotraj PSP, • uporabnika seznaniti z možnimi oblikami pomoči znotraj CSD in jasno razmejiti ali bo pomoč v smislu javnih pooblastil ali bo sprejel pomoč v obliki storitev (napotnica), • uporabnika seznaniti z mrežo izvajalcev izven centra in mu pri tem pomagati. Z vsebinsko poglobljenim delom (specifičnost določenih področij) na PSP smo dosegli razmejitev vsebin med strokovnimi delavci, ki je temeljila tudi na predhodnih znanjih, seveda ob jasno izraženih potrebah (varstvo družine, zasvojenosti, dajatve). V celoti pa smo na novo definirali PSP na področjih oseb s posebnimi potrebami in starejših ljudi, ki jo izvajajo strokovni delav¬ ci, ki sicer izvajajo socialno delo na teh specializiranih, funkcionalno za¬ okroženih področjih dela. 3.2.5.I. Vmesna evalvacija tretje faze • S sedanjo organizacijo PSP smo omogočili avtonomnost službe. • Uspeli smo stabilizirati službo PSP tako na kadrovskem kot vsebinskem nivoju. • Strokovni delavci imajo možnost, da skupaj z uporabnikom kvalitetno pre- Skupnost CSD Slovenije 43 poznajo stiske in težave. • PSP izvajamo v obliki usmerjenega razgovora treh med seboj povezanih delov. Najprej predstavimo institucijo in sebe, uporabniku pa omogočimo, da posreduje čimveč podatkov o svoji stiski in težavi. V nadaljevanju mu nudimo strokovno pomoč, upoštevaje njegova pričakovanja in predloge rešitev. V tretjem delu pa mu kot strokovni delavci predstavimo možne rešitve in načine reševanja, seznanimo ga z vrstami storitev, ki so na voljo in kje, ter kako uveljavi posamezno storitev oz. dajatev. Bistveno, kar smo na ta način dosegli, je sprememba uporabnikovega problemskega sistema v sistem reševanja. • Ko na PSP ugotovimo, da je CSD zavezan k ukrepanju, uporabnika motivi¬ ramo in podpremo v smeri sodelovanja, v nasprotnem primeru nadaljuje¬ mo s PSP po uradni dolžnosti. • Z novim katalogom smo dosegli jasne meje storitve PSP in ločnico med javnimi pooblastili, nalogami po zakonu in socialno varstvenimi storit¬ vami. • Način evidentiranja je tak, da se za vsakega uporabnika PSP, ki na CSD pride prvič ali z novim problemom, dosledno nastavimo v sprejemni pi¬ sarni spisovno dokumentacijo. Vsak spis se v delovodniku opremi v skladu s pravilnikom o pisarniškem poslovanju. Osnova za nastavitev spisovne dokumentacije je osebni razgovor storitve PSP, telefonski razgo¬ vor, dopis in delo na terenu. Zapis prvega in vseh naslednjih razgovorov obsega uporabnikovo definicijo stiske in težave, definicijo strokovnega delavca, skladnost le te z uporabnikovo, povzetek razgovora, sklenitev do¬ govora ter napotitev znotraj in /ali izven CSD. Za napotitev uporabnika znotraj CSD v smeri izvajanja javnih pooblastil, ga opremimo z napotnico, s kopijo le te pa tudi strokovnega delavca, s katerim naj bi v bodoče sode¬ loval. V primeru napotitve uporabnika v storitev, strokovni delavec primer predstavi na strokovnem teamu-storitveni servis. Na strokovnem teamu se dogovorimo o vrsti storitve in konkretnem izvajalcu. Strokovni delavec s področja PSP opravi z izvajalcem storitve skupen razgovor z uporabni¬ kom v smeri podpisa dogovora o storitvi. • Za lastne potrebe evidentiranja in beleženja storitve PSP smo na CSD pripravili interni mrežni računalniški program. Ves čas razvoja PSP se je kazala nujna potreba po enotnem in preglednem evidentiranju te storitve. Ker znotraj obstoječega informacijskega sistema in zbiranja podatkov to ni bilo mogoče, smo se odločili za razvoj lastnega programa. Strokovni delav¬ ci PSP smo s pomočjo delavke, ki sicer na CSD Vič skrbi za razvoj infor¬ macijskega sistema, izdelali uporaben računalniški program. Mrežni pro¬ gram omogoča takojšen vpogled vsem izvajalcem PSP v opravljeno storitev in racionalizacijo dela, saj na tak način ni potreben pregled spisovne doku- 44 KALJENJE mentacije, ki se nahaja pri različnih strokovnih delavcih. Na ta način smo dosegli bolj ekonomičen postopek, tako za strokovne delavce, kot za uporabnika. Program omogoča sprotno spremljanje števila uporabnikov, vrste kontaktov, definicije uporabnikovih stisk, definicije strokovnih delav¬ cev, število dogovorov in napotitve znotraj in zunaj CSD. Računalniški pro¬ gram predstavlja pomembno pridobitev za razvoj in spremljanje službe PSP na našem CSD. 3.3. CSD Logatec Na CSD smo zaposlene tri strokovne delavke. Ena strokovna delavka opravlja tudi naloge in dolžnosti direktorja. Vse tri strokovne delavke izvajamo social¬ novarstveno storitev PSP. Ob vstopu v prostore CSD je nameščena tabla z navedbo del in nalog, ki jih posamezna strokovna delavka opravlja. Uporabniki se največkrat že na podlagi predstavljenih nalog odločijo, pri kateri strokovni delavki se bodo zglasili. Na CSD je socialnovarstvena storitev PSP uporabnikom, ki se znajdejo v socialni stiski in iščejo pomoč, dostopna dnevno, tudi v času neuradnih ur. Prav tako se PSP izvaja na predlog uporabnika, po uradni dolžnosti, ali na osnovi obvestil drugih organov in zavodov, ki so ugotovili socialno ogro¬ ženost upravičenca, torej skladno z določili pravilnika. PSP izvajamo v obliki usmerjevalnih razgovorov. V prvem delu predstavimo institucijo in sebe. V drugem delu skupaj z upravičencem, ki mu nudimo strokovno pomoč in podporo prepoznavamo njegove stiske in težave, pri tem upoštevamo njegova pričakovanja in predloge. V tretjem delu mu predstavi¬ mo možne načine reševanja njegove stiske oz. težave. Predstavimo mu možnosti storitev, ki so mu na voljo pri posameznih izvajalcih. Seznanimo ga s pogoji in kriteriji, na podlagi katerih lahko storitev ali socialnovarstveno dajatev uveljavi. Upravičencem so na voljo različni obrazci in pomoč pri oblikovanju zahtevkov ter vlog. Na podlagi opravljene storitve naredimo urad¬ ni zapis. Storitev traja običajno do 45 minut in je samostojna. Zaradi majhnega števila strokovnih delavcev in velikega števila njihovih zadolžitev ni možno vzpostaviti stalne pripravljenosti vseh strokovnih delavcev pri izvajanju storitve PSP. vendar pa je strankam vedno na voljo strokovni delavec, ki je v tistem trenutku navzoč in lahko zagotovi storitev. Skupnost CSD Slovenije 45 3.4. CSD Sežana Storitev PSP se je začela izvajati enkrat tedensko od 1. 11. 1994 dalje, kot samostojna storitev vsak dan, ves delovni čas pa od 1. 10. 1997 dalje. Izvajali sta jo dve strokovni delavki. Pripravili smo napotnice in zapis obravnave za evidentiranje storitve. Storitve smo beležili v Mikrosoft Excel programu. Prostor, kjer se izvaja PSP, je prostorsko ločen od ostalih pisarn. Sedaj storitev izvajajo strokovne delavke - socialne delavke, izmenično, vsaka en dan v tednu. Na vidnem mestu je obešen mesečni razpored zaposlenih, kar omo¬ goča uporabnikom izbiro strokovne delavke. Storitev se izvaja na sledeči način: • PSP sprejme vse uporabnike, ki uveljavljajo prvič kakršnokoli pravico, razen otroških dodatkov in vse telefonske klice novih in že obravnava¬ nih uporabnikov (tudi za otroške dodatke) v času odsotnosti strokovnih delavcev. • Uporabnike, ki so na CSD že uveljavljali pravice ah če uveljavljajo drugo pravico in na njihovo željo v odsotnosti strokovnega delavca, ki zadevo obravnava. • Predstavnike institucij in zavodov, ki so predlagatelji postopkov za uporabnike, ki na CSD še niso v obravnavi. • Uporabniku je dana možnost, da lahko izbira strokovnega delavca in opravi storitev PSP pri vsakem iz med strokovnih delavcev na CSD. • Izvajalka storitve izvede vse intervencije za nove uporabnike in po potre¬ bi opravi obisk na domu. • Strokovni delavci, ki opravljajo storitev, si pri svojem delu pomagajo z obravnavami posameznih primerov na timih in superviziji. Možne spremembe v prihodnosti: • področje družinskih prejemkov (starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka) naj bi izvajal strokovni delavec, ki pokriva to področje in ne de¬ lavec, ki izvaja PSP storitev; • kot možnost, približati se ljudem, razmišljamo skupaj z občinami, ki jih pokriva CSD (4), o izvajanju storitve enkrat tedensko v posamezni obči¬ ni. 46 KALJENJE 4. POMEMBNE RAZLIKE IN SKUPNI ELEMENTI PSP, KOT JO OPREDELJUJE ZAKONODAJA IN REZULTATI RAZISKAVE O TRENUTNEM STANJU TER VIZIJA Glede na velikost in organizacijsko strukturo so se CSD na izvajanje storitve PSP pripravljali z različno mero intenzivnosti in angažiranosti. Posamezni CSD so za izvajanje storitve ustanovili samostojno službo, na nekaterih pa storitev izvajajo strokovni delavci poleg drugih nalog. Prav zaradi dejstva, da je izvajanje storitve PSP na CSD različno organizirano, je Skupnost CSD konec leta 2001 opravila manjšo analizo, ki ji je v letu 2003 sledila podrobnej¬ ša analiza o izvajanju te storitve. V raziskavo je bilo vključenih 14 CSD, kar predstavlja približno 22% vseh v Sloveniji. Za sodelovanje so se CSD javili prostovoljno, čeprav so člani ožje projektne skupine sledili predvsem razvoju in organiziranju službe za izva¬ janje storitve PSP ter velikosti CSD. Na podlagi vnaprej pripravljenega vprašalnika je bil opravljen intervju z direktorji in/ali strokovnimi delavci na izbranih CSD. Vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov. Prvi del je obsegal 22 vprašanj, ki so se nanašala na organiziranost storitve PSP (analiza obstoječega stanja). Drugi del je zajemal 21 vprašanj in so se vsebinsko nanašala na vizijo, torej kako bi storitev morala biti v prihodnje organizirana (predlogi iz analize). V nadaljevanju so prikazani rezultati raziskave glede na analizo obstoječega stanja in predlogov iz analize v primerjavi z določili pravilnika: VSEBINA PSP Skupnost CSD Slovenije 47 Na dileme glede vsebine storitve, ki so razvidne iz opisa obstoječega stanja opravljene analize in se vežejo predvsem na vprašanje, do kod sega storitev PSP ter od kod dalje se izvrši prenos na druge storitve oz. javna pooblastila, bo enega od možnih odgovorov ponudil v nadaljevanju objavljeni Katalog PSP. NAČIN IZVAJANJA PSP 48 KALJENJE Za potrebe dela v okviru storitve PSP se lahko uporabljajo strokovni kriteriji s posameznih področij dela, kot npr. kriteriji za oceno ogroženosti otrok, ki jih v okviru Skupnosti CSD pripravlja posebej v ta namen imenovana delovna skupina. Pravilnik opredeljuje, da je storitev PSP samostojna storitev, ki se praviloma v isti zadevi ne ponavlja in omogoča izvajanje storitve v skladu s pokazatelji opravljene analize, ki poudarjajo potrebo po večkratnem razgovoru, kar je pogojeno predvsem z naravo stiske uporabnika in načinom njenega reševan¬ ja (delo na terenu, delo z uporabnikovo mrežo...), kar pomeni, da naj bo vodi¬ lo glede števila srečanj - rešitev narave stiske in korist uporabnika. PSP - POVEZOVANJE S ŠIRŠO UPORABNIKOVO MREŽO Skupnost CSD Slovenije 49 Iz prikaza rezultatov je razvidno, da morajo strokovni delavci, ki izvajajo storitev PSP, poznati širšo družbeno mrežo na področju celotne države, kar pomeni, da se ne smejo omejiti zgolj na svoj lokalni oziroma regijski prostor, saj bi to med drugim pomenilo tudi manjšo in omejeno možnost uporabnika pri izbiri. IZVAJALCI STORITVE V skladu s pravilnikom je tudi iz opravljene analize razvidno, da storitev PSP izvajajo strokovni delavci po 69. členu ZSV, z več kot 5 let delovnih izkušenj, pri čemer prevladujejo strokovni delavci, ki izvajajo storitev na svojih delovnih področjih. Iz predloga analize je razvidna vizija CSD, da naj se storitev PSP razvije kot posebna vsebina dela. 50 KALJENJE SUPERVIZIJA IN IZOBRAŽEVANJE Po pravilniku se izobraževanje strokovnih delavcev predvideva le v obsegu, kot ga določa panožna kolektivna pogodba. V praksi se ugotavlja, da so za izvajanje storitve potrebna posebna strokovna znanja. Nujno potrebna je širi¬ na splošnega znanja in posebna znanja po posameznih področjih, glede na uporabnikovo stisko in posebna strokovna znanja, kot so primeroma analiza tveganja, mediacija ipd. Pri vključevanju izvajalcev storitve PSP v supervizijo, normativa vključeno¬ sti, kot ga določa pravilnik, nismo preverjali, vendar je nesprejemljivo, da niso v supervizijo vključeni vsi delavci, saj je iz predlogov analize razvidno, da si to želijo in jim je to nujno potrebno tudi zagotoviti. DOKUMENTACIJA IN EVIDENTIRANJE STORITVE PSP Skupnost CSD Slovenije 51 Iz primerjave je razvidno razhajanje med obstoječim stanjem in pravilnikom pri beleženju napotitev in dogovorjenih ukrepov. Beleženje le teh se pred¬ videva v enotnem obrazcu za vse CSD (op.: glej prilogo). DOSTOPNOST STORITVE PSP Predlog analize, da mora biti storitev PSP dostopna tudi izven poslovnega časa CSD, bo mogoče realizirati šele ob preoblikovanju organiziranosti delo¬ vanja CSD, ko bodo za to zagotovljeni vsi potrebni pogoji. Glede na obstoječe stanje in pogoje dela, pa predlagamo model, ki zagotavlja izvajanje storitve PSP v "poslovnem času" CSD, s tem, da se v okviru uradnih ur izvaja storitev v celotnem obsegu, izven uradnih ur pa praviloma samo za nujne primere, pri čemer kot "nujno" definiramo vse tisto, kar bi pomenilo drugačen izid glede na čas obravnave, ali drugače, kar pomeni drugačen izid glede na to, ali k re¬ ševanju stiske pristopimo danes ali jutri. PREPOZNAVNOST SLUŽBE PSP Poleg predlogov analize, ki za prepoznavnost službe PSP predvidevajo napis na vratih izvajalca, tablo z razporeditvijo na vhodu in/ali usmerjanje recep- 52 KALJENJE torke/ja, se predlaga še izdelava enotnega logotipa in zloženke, s katerima bi se zagotovila prepoznavnost službe PSP tudi izven CSD-enaka za ves sloven¬ ski prostor. 5. MODEL IZVAJANJA Na osnovi teoretičnih izhodišč in pravnih podlag za izvajanje storitve PSP (nacionalni program, pravilnik, rezultati raziskave, opisa izvajanja PSP na CSD Kranj, Logatec in CSD Sežana, predvsem pa na osnovi analize več faz na CSD Ljubljana Vič Rudnik in drugih teoretičnih izhodišč, ki so bila priprav¬ ljena v smeri sprememb pravilnika) CSD v Sloveniji predlagamo naslednji model izvajanja PSP. 5.1. Organizacija PSP Delovni čas, pogoji, prostori PSP PSP naj bo uporabnikom dostopna ves čas uradnih ur, za nujne primere pa vsekakor v poslovnem času delovanja CSD. Na tem mestu naj izpostavi¬ mo, da je potrebno v večjih centrih oz. na regijskem nivoju omogočiti dostop¬ nost PSP 24 ur (dežurstva), predvsem zaradi reševanja specifične proble¬ matike, kot je družinsko nasilje, ogroženi otroci, mladostniki. Organizacija PSP naj omogoča popolno avtonomnost in prepoznavnost. Za PSP ni bistveno, da se prostori nahajajo v bližini vhoda, je pa priporočlji¬ vo zaradi lažje dostopnosti. Nujno pa je, da so prostori vedno isti in za upo¬ rabnika prepoznavni (tabla z razporeditvijo na vhodu, napis na vratih izva¬ jalca, usmerjanje receptorja/ke). Prostor mora imeti sodobno računalniško opremo z možnostjo uporabe ko¬ munikacijskih sredstev, vključno z zloženkami in drugim informativnim gra¬ divom. 5.2. Izvajalci PSP Institucija Upoštevaje načela Nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005, ki CSD nalaga tudi koordinacijo v lokalni mreži pluralnih programov, je tudi z vidika zagotavljanja PSP nujno ustvariti nekakšno večnivojsko križišče, kjer Skupnost CSD Slovenije 53 naj bi vsak uporabnik te službe našel poleg osebne orientacije tudi vso potrebno pomoč in natančne napotke, da bi lahko po premisleku najbolj smiselno in učinkovito rešil svojo socialno stisko. Za to vlogo so zagotovo najustreznejši CSD. PSP je zagotovo jedro socialnega dela. Pomoč pri prepoznavanju socialne stiske in težave, ocena možnih rešitev, seznanjanje uporabnika s socialno¬ varstvenimi storitvami, dajatvami, obveznostmi, ki sledijo izbiri storitve ali dajatve ter predstavitvijo mreže izvajalcev, ki upravičencem lahko nudijo pomoč, je že sicer ključni in sestavni del dela vseh CSD. Zato si je težko pred¬ stavljati, da bi se ta dejavnost odvijala kje drugje, saj so tudi druge naloge, ki jih CSD opravlja, skoncentrirane okoli tako opredeljene PSP. Strokovni delavci Izvajalci PSP morajo biti strokovni delavci z večletnimi delovnimi izkušnja¬ mi na področju socialnega varstva. Praviloma naj bi bili po izobrazbi social¬ ni delavci, s širokim strokovnim znanjem iz vseh področij socialnega dela, celo s širšega področja socialnega varstva in afiniteto do prepoznavanja raz¬ ličnih stisk. Organizacija dela mora omogočiti sodelovanje z drugimi profili strokovnjakov v socialnem varstvu in teamsko delo. Edino to je način za stro¬ kovno pridobivanje in dajanje informacij, svetovalno in suportivno interveni¬ ranje, da se zadosti zahtevam stroke in uporabnika v tem, kar pričakuje in kar potrebuje. PSP naj izvajajo za to namenjeni strokovni delavci. Poleg te storitve lahko strokovni delavci izvajajo še druge socialnovarstvene storitve, predvsem v smislu nadaljevanja pomoči, nikakor pa ni smiselno, da izvajalci PSP delajo še na področju javnih pooblastil in drugih nalog po zakonu. Za dobro organi¬ zacijo strokovnega dela na CSD je dobro, da se čimbolj ločijo javna pooblasti¬ la in naloge po zakonu (odločanje in ukrepanje) od vseh socialnovarstvenih storitev. Zaradi specifičnih skupin (starostniki, osebe s posebnimi potrebami), je koristno PSP na teh področjih specializirati. Kadar imajo izvajalci več znanj s področja dela z družino, zasvojenimi, socialnovarstvenimi dajatvami, naj se to pri izvedbi PSP uporabi. 5.3. Uporabniki PSP Uporabnik je vsakdo, ki se znajde v socialni stiski ne glede na formalne sta¬ tuse (državljanstvo, stalno prebivališče), ki prvič pride na CSD in vsak, ki išče 54 KALJENJE pomoč v novi zadevi. Vključitev v storitev PSP lahko poteka na tri načine: ♦ samostojna odločitev uporabnika in seznanitev pooblaščenega izvajalca (CSD), da želi storitev, ♦ če jo uporabnik sprejme, potem ko mu jo je izvajalec ponudil na pobudo upravičenih predlagateljev, ♦ če jo uporabnik sprejme, potem, ko je izvajalec prišel do podatkov, ki ga zavezujejo k ravnanju po uradni dolžnosti in ga je o tem seznanil. Prav bi bilo, da bi uporabniku vključitev v PSP postavili kot pogoj za vstop v druge oblike obravnave oz. pomoči. Zavrnitev storitve ne pomeni, da CSD ni več dolžan oz. ne more ukrepati po uradni dolžnosti. 5.4. Vsebina izvajanja PSP PSP obsega pomoč pri prepoznavanju socialne stiske ali težave, oceno mož¬ nih rešitev, seznanjanje upravičenca z možnimi socialnovarstvenimi storitva¬ mi in dajatvami, z obveznostmi, ki sledijo izbiri storitve ali dajatve ter pred¬ stavitev mreže izvajalcev, ki lahko upravičencu nudijo pomoč. Z gotovostjo lahko kot standard opredelimo to definicijo, ki jo sicer določa pravilnik v 3. členu. Prav s tem smo odgovorili tudi na temeljno razliko med informiranjem in storitvijo, kajti informiranje je sicer pomemben del PSP, vendar šele potem, ko je socialna stiska ali težava že prepoznana. Nujno je PSP izvesti v obliki treh medseboj usmerjenih in povezanih delov: • predstavitev institucije in sebe, • strokovna pomoč in podpora pri prepoznavanju upravičenčevih stisk in težav, • predstavitev možnih rešitev oz. načinov ravnanja. Storitev se lahko zaključi z enim ali več razgovori z uporabnikom, odvis¬ no od narave stiske uporabnika in načina njenega reševanja, od sprejete¬ ga kataloga nalog na PSP in/ali od sprejetih ukrepov v kriznih situacijah. PSP niso samo pogovori z uporabnikom, ampak vključujejo tudi sodelo¬ vanje s širšim in ožjim socialnim okoljem, vključno z delom na terenu, kar je nujno upoštevati pri spremembi normativov. Pri uporabnikih PSP je zagotovo potrebno upoštevati šest Lussijevih načinov ravnanja v socialnem delu (svetovanje, pogajanje, interveniranje, zastopanje, priskrbovanje, oskrbovanje). Izhajati je potrebno iz predpostavke, da uporabnik, ki pride na CSD s stisko Skupnost CSD Slovenije 55 in težavo, odide z rešitvijo in zadovoljen, zato je nujno potrebno določiti vse¬ bine prve socialne pomoči. V ta namen je potrebno uporabljati katalog storitev PSP za vsa strokovna področja, ki jih izvaja CSD in ukrepe za ravnanja v akutnih socialnih stiskah. Izvajalci PSP se morajo vključevati v timsko delo, biti morajo obvezni člani kriznih timov in sodelovati v lokalni mreži pluralnih programov socialnega varstva, še posebej, kadar gre za individualni nivo (dobro poznavanje in aktiv¬ na uporaba programov, ki delujejo v mreži). Kadar se uporabnik po opravljeni PSP odloči za vključitev v druge socialno varstvene storitve, naj se dogovor o vrsti storitve in načinu dela opredeli na storitvam namenjenem teamu. Predlagamo organizacijo takega teama. Kadar je CSD po opravljeni PSP dol¬ žan ukrepati v skladu z javnimi pooblastili oz. nalogami, se zadeva prenese direktno na strokovne delavce, ki izvajajo javna pooblastila. Uporabnik, ki želi uveljavljati določene pravice po zakonu, to stori na predpisan način. 5.5. Dokumentacija in evidentiranje PSP Izvajalec PSP je zavezan k vodenju evidence storitev, tako da evidentira število uporabnikov storitev, napotitve oz. dogovorjene ukrepe. V prime¬ rih, ko se upravičencem nudi PSP "po uradni dolžnosti" oz. na predlog drugih služb, se vodi zbirka podatkov v skladu z ustreznimi določbami ZSV. Tu gre za primere, ko je CSD zavezan k izvajanju javnih pooblastil. Za vsakega uporabnika je potrebno nastaviti spisovno dokumentacijo, ki obsega: • prvi evidenčni list (zapis osebnega ali telefonskega razgovora, dela na terenu, sprejem pošte), • drugi evidenčni list (zapisi vseh naslednjih kontaktov), • dopisi, mnenja, poročila, informacije drugim institucijam. V druge storitve, javna pooblastila in v druge institucije uporabnika napotimo s predlogom za nadaljnjo obravnavo, ki naj obsega: ime in naslov instituci¬ je, telefon, ime strokovnega delavca, številko sobe in namen napotitve, ki je usklajen z uporabnikom. Nujno je vzpostaviti enotno bazo uporabnikov PSP na vsakem CSD, ki nam omogoča sproten pregled nad številom uporabnikov in vsebinami dela. Potrebno je uvesti enoten računalniški program za vse CSD in skrbnika pro¬ grama. 56 KALJENJE 5.6. Prepoznavnost PSP PSP mora biti za slovenski prostor organizirana z enotnimi standardi. Ne glede na velikost CSD je standard storitve za vsakega uporabnika enak obseg in kvaliteta storitve. Zaradi večje prepoznavnosti službe PSP bi bilo dobro skupen logotip in oblikovati enotne zloženke za informiranje uporabnikov iz katerih je jasno razvidna vloga PSP, enoten informacijski sistem in zbiranje podatkov za PSP, enotni obrazci, ki se uporabljajo pri izvajanju PSP. 5.7. Supervizija in izobraževanje izvajalcev PSP Izvajalci PSP se morajo kontinuirano izobraževati in si pridobivati funkcio¬ nalna znanja na vseh področjih, predlog modela pa zahteva od izvajalcev tudi posebna znanja po področjih, ki jih specializirajo. Vključeni morajo biti v organizirane oblike intervizijskega dela. Vsak izvajalec PSP potrebuje supervizijo za posamezne primere (vsaj za deset primerov na leto oz. 10 ur supervizije na 1300 primerov). 6. ZAKLJUČKI CSD je in mora biti tista strokovna institucija, kjer naj se storitev PSP v per¬ spektivi razvija, vsebinsko bogati in kjer naj se enoten model čimprej umesti v slovenski prostor socialnega varstva. Na ta način bo možno doseči končni cilj, ki ga poudarjajo teoretiki socialnega dela (tudi B. Stritih v opisu svojega modela), kot osrednje službe v socialnem delu, kjer se začno graditi temelji za uspešno in učinkovito reševanje stisk in težav uporabnikov). Organizacija dela na CSD mora omogočiti strokovnim delavcem, da z uporabo svojih znanj in ravnanj, v povezavi z javnimi pooblastili in s potrebnim inter¬ veniranjem, uspešno odpravljajo stiske in težave uporabnikov v celoti. Model, ki ga ponujamo, daje osnovo za izboljšanje sodelovanja z mrežo vladnih in nevladnih služb, predvsem s tistimi, ki največkrat vstopajo v reševanje stisk uporabnikov. Model omogoča sprotno opazovanje, analiziranje, dograjevanje in spremi¬ njanje prakse dela PSP. To je tudi osnova za aktivno sodelovanje pri spre¬ membi pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev. Predlagan model PSP zahteva od izvajalcev te storitve vsekakor veliko znanj Skupnost CSD Slovenije 57 z vseh področij socialnega dela in socialnega varstva, hkrati pa omogoča, da so s specialnimi znanji strokovni delavci sposobni rešiti posebne stiske in težave uporabnikov (specializirane oblike dela PSP). V modelu storitve PSP smo predvideli enoten logotip, saj menimo, da ima ta storitev posebno mesto in vlogo pri vstopu uporabnika v sistem socialnega varstva. Uporabnik nenazadnje v sistem vstopa prvič in od kvalitete vstopa ter prepoznavnosti službe je odvisen njegov vtis in pogled na službo. Uporabnik lahko išče rešitve za svoje stiske in težave kjerkoli v slovenskem prostoru (ni krajevne pristojnosti), zato je prav, da je prepoznavnost službe poenotena. Predlagan enoten logotip daje uporabniku jasno informacijo, da je poiskal pomoč na pravem mestu, zloženka pa ga zelo jasno usmerja, kje, pri kom in kaj bo lahko uredil. Prav je, da so vsi uporabniki o storitvi informirani na enak način (enotne zloženke). Enotni obrazci in enoten računalniški program bo omogočili spremljanje in beleženje storitve na enoten in primerljiv način. Predlagan model izvajanja PSP, ki temelji na trenutno veljavnem standardu storitve zahteva dodatna finančna sredstva za: • prepoznavnost službe z logotipom in zloženkami, • dodatni materialni stroški primeroma za tisk enotnih obrazcev, • računalniško opremo in računalniški program, prostorske pogoje in opremo. Če bomo predlagani model sistematično uresničevali, ga dograjevali, tam kjer obstaja in uvajali tam, kjer ne, potem ni bojazni za uspešen strokovni razvoj PSP, ki bo temeljil na principih novodobnega socialnega dela s krepitvijo vloge izvajalcev kakor tudi uporabnikov socialnega dela. Model ne zahteva posebnega vsebinskega in organizacijskega prestrukturiranja socialnega dela, ne postavlja pogojev za delo, ki jih ni realno doseči, niti ne zahteva bistvene¬ ga povečanja finančnih sredstev, zato je njegov prenos v prakso povsem realen in uresničljiv. 58 KALJENJE LITERATURA: 1. De Vries, S., Bomvkamp, R. (1995), Psihosocialna družinska terapija, Firis, Logatec 2. Lussi, P., (1990), Sistemski nauk v socialnem delu, Zbornik socialnih razprav, Socialno delo št. 1- 3, Ljubljana 3. Mesec, B. (1997), Metodologija raziskovanja v socialnem delu (študijsko gradivo za interno uporabo), VŠSD, Ljubljana 4. Mesec, B. (1998), Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu, VŠSD, Ljubljana 5. Stritih, B. (1993), Normativi in standardi v socialnem varstvu, VŠSD, Ljubljana 6. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, Ur. I . RS, št. 52/95 7. Socialni izziv (1999), št. 11, letnik 5, Socialno varstvo - teme za prihodnost, Ljubljana 8. Zakon o socialnem varstvu, Ur. I. RS, št. 54/92 Skupnost CSD Slovenije 59 CENTER ZA SOCIALNO DELO Logotip PSP Datum: Številke: PSP - I. EVIDENČNI LIST Način stika: - osebno - telefon - teren - dopis Identifikacija: Ime in priimek: Naslov: Rojen: Tretja oseba: Napoten: - sam - RZZ - OŠ, VVO - zdravstvo - svojci, znanci - CSD-tu Uporabnikova definicija težave: ♦ materialna stiska ♦ neurejeni v družinski in partnerski odnosi ♦ nasilje ♦ ogroženi otroci ♦ težave v odraščanju ♦ zlorabe drog ♦ motnje hranjenja ♦ posvojitve, rejništvo ♦ skrbništvo ♦ alkoholizem ♦ problem oskrbe starostnika, bolnika ♦ iskalci različnih potrdil, mnenj ♦ iskalci različnih informacij ♦ otroci z motnjami in hujšimi obolenji ♦ odrasle osebe s težavami zaradi invalidnosti ♦ drugo Definicija uporabnikove težave po presoji strokovnega delavca: - skladna - se razlikuje - ocena ni potrebna - drugi 1/2 60 KALJENJE Obravnava na PSP: ♦ o pogojih za uveljavitev pravice do DSP in drugih pomoči ♦ pogoji za pridobitev pravic po ZSDP ♦ urejanje družinskih in partnerskih odnosov ♦ ogroženi otroci ♦ težave v odraščanju ♦ pomoč ob zlorabi drog ♦ informacije o motnjah hranjenja ♦ posvojitev, rejništvo ♦ skrbništvo ♦ urejanje alkoholizma ♦ možnosti nege, oskrbe starostnika in invalidnih oseb ♦ izdaja potrdila mnenja, ♦ osvetljevanje stiske, skupno iskanje rešitve problema s pojasnili in informacijami ♦ pristojnost CSD in možnost nudenja pomoči ♦ urejanje težav v duševnem zdravju ♦ drugo Dogovor: -da - ne Povzetek razgovora Napotitev, naročitev: ajznotraj CSD: ♦ alkoholizem, narkomanija ♦ varstvo starejših oseb ♦ postepenalna pomoč ♦ zakonci ♦ psiholog ♦ pravnik ♦ OTD ♦ DSP ♦ posvojitve, rejništvo ♦ skrbništvo ♦ mladoletniki ♦ MSV ♦ socialnovarstvene storitve ♦ Pomoč osebam s posebnimi potrebami ♦ PSP ♦ zaključeno na PSP Kontakt/opombe: b) izven CSD: ♦ AA, Al-anon ♦ brezplačna pravna pomoč, PIC ♦ drug CSD ♦ KCM, varna hiša, materinski dom ♦ policija, sodišče ♦ RK, Karitas ♦ interesna društva ♦ zdravstvo ♦ RZZ ♦ ZPIZ ♦ domovi, VDC ♦ drugo ♦ ni napoten Dolžina pogovora: Strokovni delavec: 2/2 Skupnost CSD Slovenije 61 CENTER ZA SOCIALNO DELO Logotip PSP Datum: Številke: II. EVIDENČNI LIST Način stika: - osebno - telefon - teren - dopis Identifikacija: Ime in priimek: Naslov: Rojen: Tretja oseba: Povzetek razgovora Napotitev, naročitev: a) znotraj CSD: ♦ alkoholizem, narkomanija ♦ varstvo starejših oseb ♦ postepenalna pomoč ♦ zakonci ♦ psiholog ♦ pravnik ♦ OTD ♦ DSP ♦ posvojitve, rejništvo ♦ skrbništvo ♦ mladoletniki ♦ MSV ♦ socialnovarstvene storitve ♦ Pomoč osebam s posebnimi potrebami ♦ PSP ♦ zaključeno na PSP b) izven CSD: ♦ AA, Al-anon ♦ brezplačna pravna pomoč, PIC ♦ drug CSD ♦ KCM, varna hiša, materinski dom ♦ policija, sodišče ♦ Karitas ♦ interesna društva ♦ zdravstvo ♦ RZZ ♦ ZPIZ ♦ domovi, VDC ♦ drugo ♦ ni napoten Kontakt/opombe: Dolžina pogovora: Strokovni delavec: 62 KALJENJE CENTER ZA SOCIALNO DELO Logotip PSP Datum: Številke: PREDLOG ZA NADALJNJO OBRAVNAVO Ime in priimek. rojen.. stanujoč. se napoti v nadaljnjo obravnavo v/na (ime in naslov institucije, telefon, ime strokovnega delavca, številka sobe) v zadevi (namen napotitve usklajen z uporabnikom). Strokovni delavec: Skupnost CSD Slovenije 63 64 KALJENJE Center za socialno delo Ljubljana Vič Rudnik Tržaška c. 2, Ljubljana KATALOG STORITVE PRVA SOCIALNA POMOČ Avtorji: Darja Kovačič Stefan Lepoša Breda Lepoša Žalec Andreja Virant v sodelovanju s strokovnimi delavci CSD Ljubljana Vič Rudnik Ljubljana, april 2004 Skupnost CSD Slovenije 65 UVOD Če je osrednji prispevek te številke Kaljenja evalvacija izvajanja socialno¬ varstvene storitve PSP in izdelava predloga modela za izvajanje PSP, potem je prav tako pomemben element za izvajanje katalog storitve PSP. Ne dvomim, da je model izvajanja PSP pot k še boljšemu, razvoju te storitve, prav tako sem prepričan, da brez kataloga ni možno kvalitetno in nedvoumno izvajati PSP. Če mislite podobno in kataloga storitev še nimate, potem vam bo objavljeni katalog, ki smo ga za lastne potrebe izdelali delavci Centra za so¬ cialno delo Ljubljana Vič Rudnik, zagotovo v pomoč. Ocenjujem, da bo tak, kot je napisan, dovolj dobra podlaga, da ga bo vsak CSD lahko prilagodil za lastne potrebe, skladno s svojo organizacijsko shemo strokovnega dela. Tudi sicer želim poudariti, da katalog ni dokončan in verjetno nikoli ne bo. Iz njegove vsebine se vidi, da gre za "živ dokument", ki ga je potrebno ne¬ nehno posodabljati, dopolnjevati, spreminjati in prilagajati, če želimo, da bo v celoti služil svojemu namenu. Še posebej to velja za imenik, ki ga primerno prikazujemo ob področju varst¬ va starejših oseb. Po drugi strani je katalog storitev PSP nujen z vsebinskega vidika organi¬ ziranja PSP, saj daje jasno in nedvoumno osnovo za obseg storitve. Menim, da je možno z njim doseči še en pomemben cilj, in sicer razmejiti način uporab¬ nikove stiske z uporabo javnih pooblastil, nalog po zakonu ali socialnovar¬ stvenih storitev, seveda odvisno od odločitve uporabnika in strokovnjaka, ka¬ ko bosta reševala stisko. Nenazadnje katalog omogoča PSP najti ustrezno mesto znotraj sicer defini¬ ranih nalog na centru za socialno delo, istočasno pa bo pomagal strokovnim delavcem - izvajalcem PSP k identifikaciji strokovnega delovnega področja. Daje katalog storitev PSP CSD Ljubljana Vič Rudnik objavljen, imajo veliko zaslugo njegovi avtorji, nedvomno pa so del k njegovemu nastanku prispevali vsi strokovni delavci CSD Ljubljana Vič Rudnik na posameznih delovnih področjih, ki so v katalogu tudi prepoznavni. Vsem velja zahvala za priprav¬ ljenost, da se ta pomembna storitev v slovenskem prostoru kar najbolj kvalitet¬ no razvije. Ljubljana, april 2004 Štefan Lepoša direktor CSD Ljubljana Vič Rudnik 66 KALJENJE 1. MATERIALNO OGROŽENI Strokovni delavec: Zadeve po priimku vlagatelja: Zakoni: Zakon o socialnem varstvu Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu Pravilnik o obrazcih vloge za dodelitev DSP in vrstah dokazov Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pri¬ dobitev pravice do DSP Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev DSP Pravilnik o zbirki podatkov o DSP Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijskih dejavnosti za pridobitev pravice do DSP Zakon o upravnem postopku Odloki o enkratnih denarnih pomočeh (MOL, Ig, Škofljica) 1.1. DENARNA SOCIALNA POMOČ (v nadaljevanju DSP) Namen: Z denarno socialno pomočjo se upravičencu za čas bivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Pravico do DSP ima tisti, ki si preživetja ne more zagotoviti: • sam z delom, • s pravicami iz dela ali zavarovanja, o z dohodki iz premoženja in iz drugih virov, • z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali • s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati. Upravičenci do DSP so osebe, ki: • si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oz. ne morejo vplivati, • so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu. Skupnost CSD Slovenije 67 Posoli za uveljavljanje pravice do DSP: • oseba nima dovolj lastnih sredstev za preživetje, • nima premoženja, ki bi ji omogočalo preživetje, • aktivno rešuje socialno problematiko, • je državljan RS in ima tu stalno prebivališče oz. tujec, ki ima dovoljenje za stal¬ no bivanje v RS in tu dejansko tudi živi. Vlogo za dodelitev DSP se vloži na predpisanem obrazcu. Vloži jo polnoleten posameznik, v primeru družine pa eden od partnerjev oz. staršev. Dokumenti, ki jih je potrebno priložiti k vlogi (po presoji strokovnega delavca glede na dejansko stanje): • potrdilo o katastrskem dohodku (KD), • potrdilo o obdavčljivem premoženju, • potrdilo o dohodkih in prejemkih prejetih v zadnjih treh mesecih pred vlo¬ žitvijo zahtevka, • potrdilo Klirinško depotne družbe o stanju na računih vrednostnih papirjev, • izjava o oskrbi in bivanju (če ima vlagatelj pomoč pri preživljanju), • fotokopija prometnega dovoljenja (če ima vlagatelj ali družinski član osebni avto), • potrdilo o šolanju za otroke starejše od 15 let, • fotokopija prve strani hranilne knjižice ali osebnega računa, • izpiske stanja na osebnih računih in hranilnih knjižicah za pretekle tri mesece, • sklep o prenehanju delovnega razmerja, • najemna pogodba za stanovanje in dokazilo o višini mesečne najemnine (če vlagatelj živi v najemniškem stanovanju), • potrdilo o preživninski obveznosti in o izplačani preživnini za pretekle tri me¬ sece pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej, • izvid oz. mnenje invalidske komisije o trajni nezmožnosti za delo, • dokazila o aktivnem reševanju socialne problematike, • zadnja odločba o odmeri davka iz dejavnosti. Dokumenti, ki jih pridobi CSD po uradni dolžnosti: • potrdilo o državljanstvu, stalnem prebivališču in skupnem gospodinjstvu (za tujce dovoljenje za bivanje), • potrdilo o vpisu v evidenco brezposelnih pri zavodu za zaposlovanje. Višina DSP : je odvisna od tega, ali ima posameznik oz. družina lastne dohodke in prejemke. Določi se kot razlika med lastnimi dohodki posameznika oz. družine in mini¬ malnim dohodkom, potrebnim za preživetje. 68 KALJENJE Upoštevanje dohodkov • Kot lastni dohodek se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo oz. družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Občasni, neperiodični dohodki se upoštevajo za preteklih 12 mesecev pred vložitvijo vloge. • Če upravičenec ostane brez rednih periodičnih dohodkov, se periodični do¬ hodki, ki jih je upravičenec nehal prejemati, pri ugotavljanju lastnega dohod¬ ka ne upoštevajo. • Če je upravičenec v obdobju preteklih treh mesecev periodični dohodek šele začel prejemati, se kot višina njegovega lastnega dohodka upošteva višina zad¬ njega prejetega mesečnega dohodka. Med lastne dohodke in prejemke posameznika oz. družine se štejejo: • dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, • drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, prejeti doma in v tujini, • dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, • posredno ugotovljeni dohodki (dohodki, ki jih samska oseba ali družina ne izkazuje, pa se ugotovi, da v določeni višini plačujejo za blago ali storitve, ki niso povezane s preživetjem, česar z ugotovljenim lastnim dohodkom ne bi zmogli). Od lastnega dohodka se odštejejo izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova! Posebnosti: • kmet: dohodek izkazuje s potrdilom o KD. Če KD ne zagotavlja minimalnega dohodka, ki bi pripadal posameznemu upravičencu, za vsako od oseb, ki bi si bile sicer dolžne iskati zaposlitev, se mora oseba, ki se ukvarja s kmetijstvom, zaposliti. Nezmožnost obdelovanja zemljišča do 63 let ugotavlja invalidska komisija ZPIZ-a, če so starejši od 63 let, se smatra kot utemeljen razlog uveljavljanja nezmožnosti obdelovanja zemljišč. • samostojni podjetnik: dohodek izkazuje z zadnjo odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Če dohodek iz dejavnosti ne zagotavlja minimalnega dohodka, mora z dejavnostjo prenehati in si iskati zaposlitev. • študent, študent roditelj: če je poročen ali živi v izvenzakonski skupnosti ali postane roditelj in skrbi za otroka in so ga zaradi šolanja dolžni preživljati starši, se ob izpolnjevanju drugih pogojev po ZSV v lastni dohodek šteje preživnina, ki jo prejema na podlagi izvršljivega pravnega naslova. Če preživnina ni določena z izvršljivim pravnim Skupnost CSD Slovenije 69 naslovom, se k lastnemu dohodku šteje preživnina v višini dejansko prejetih sredstev. Če CSD ugotovi, da starši ne prispevajo sredstev za preživljanje, jih napotimo, da preživnino uredijo - glej področje zakonske zveze in družinskih razmerij. • eden od družinskih članov je tujec brez dovoljenja za stalno bivanje v RS: v vlogi za uveljavljanje pravice do DSP se ga navede kot družinskega člana, ven¬ dar se ga v izračunu ne upošteva, prav tako se ne upošteva njegovih dohodkov, če jih ima. Upoštevati moramo njegovo dolžnost preživljanja svojih družinskih članov. V postopku potrebujemo izjavo na zapisnik o oskrbi ali formalno uredi¬ tev preživnine. • azilant: potrebno je predložiti odločbo o azilu. Če je azilant mladoletnik, se mu določi skrbnika. Med dohodke se ne upoštevajo: • dodatek za pomoč in postrežbo ter drugi prejemki za nego in pomoč, • otroški dodatek, • pomoč za opremo novorojenca, • stroški za prevoz na delo in prehrano med delom, • štipendije in drugi prejemki, ki so namenjeni ali omogočajo usposabljanje ali izobraževanje, • dohodki od občasnega dela invalidov, ki jih pridobijo izven kriterijev redne zaposlitve, • sredstva, namenjena odpravi posledic elementarnih nesreč. V družino se po zakonu štejejo naslednje osebe oz. družinski člani: • zakonec oz. oseba, ki živi z osebo, ki uveljavlja pravice do DSP, najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po ZZZDR v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, • otroci osebe, ki uveljavljajo pravico do DSP, dokler jih je ta dolžna preživljati, • pastorki osebe, ki uveljavlja pravice do DSP, dokler ima ta z enim od njegovih staršev, ki je dolžan preživljati svojega otroka, sklenjeno zakonsko zvezo ali razmerje iz prve alinee, • mladoletni vnuki, nečaki ali bratje oz. sestre osebe, ki uveljavlja pravico do DSP, če ta oseba preživlja vnuke ali nečake oz. brate ali sestre, ki so brez star¬ šev, • odrasla oseba, ki jo je na podlagi zakona ali drugega pravnega naslova dolžan preživljati kdo od članov družine, če nima lastnih dohodkov oz. premoženja v višini minimalnega dohodka. 70 KALJENJE V družino se po tem zakonu NE štejejo: • zakonec osebe, ki uveljavlja pravice do DSP, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, • otroci, če osebi, ki uveljavlja pravico do DSP niso bili dodeljeni v varstvo in vzgojo ob razpadu zakonske zveze ali izvenzakonske skupnosti, • otroci ali pastorki, kljub temu, da so jih starši dolžni preživljati, ki se poročijo ali živijo v izvenzakonski zvezi ali postanejo roditelji ter skrbijo za otroka. Izplačevanje in traianie vravice do DSP: DSP upravičencu pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. DSP se izplača: • v denarju vlagatelju, družinskemu članu ali tretji osebi, • v naravi (deloma ali v celoti v utemeljenih primerih v obliki naročilnice, plačila računov, ...-^ npr. alkoholiki, drugi zasvojenci...). DSP se prvič dodeli najdlje za obdobje treh mesecev, ponovno se lahko dodeli za največ 6 mesecev (odvisno od okoliščin, po presoji strokovnega delavca). V primerih, ko ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca (zaradi starosti nad 60 let, bolezni, invalidnosti), se DSP lahko dodeli največ za obdobje enega leta. Krivdni razlosi: Do DSP ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oz. lahko vpliva ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogibali opušča aktivnosti, ki bi lahko privedle do zaposlitve oz. do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanj ali njene družinske člane. Med krivdne razloge štejemo: • prenehanje delovnega razmerja: disciplinski ukrep, samovoljno preneha¬ nje delovnega razmerja (krivdni razlog traja 6 mesecev), • izbris iz evidence brezposelnih pri pristojnem organu za zaposlovanje, • neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje (kadar bi se oseba lahko štela za brezposelno osebo po predpisih ZZZPB), • neutemeljena opustitev uveljavljanja pravice, ki bi vplivala na socialni položaj te osebe oz. njenih družinskih članov, • nepripravljenost za poziv k sklenitvi dogovora o preživljanju (34. a čl. ZSV), • zavrnitev sklenitve oz. neizvrševanje pogodbe o aktivnem reševanju social¬ ne problematike, • prestajanje zaporne kazni. Do DSP tudi ni upravičena oseba, ki: • ima prihranke oz. premoženje, ki dosega ali presega višino 24 minimalnih plač, • ima osebno vozilo, ki presega vrednost 18 minimalnih plač. Skupnost CSD Slovenije 71 DSP se lahko voveča za: • dodatek za pomoč in postrežbo: če je upravičenec zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti nezmožen za delo in mu je za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujna pomoč druge osebe in te pomoči ne prejema iz drugega naslova. Višina dodatka se določi v višini dodatka za pomoč in postrežbo, ki bi upra¬ vičencu pripadal, če bi bil do njega upravičen po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Potrebo po nujni pomoči druge osebe ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. • najemnino: če je upravičenec dolžan plačevati najemnino za stanovanje in ima urejeno najemno pogodbo. Višina znaša največ 25% osnovnega zneska minimalnega dohodka. 1.2. TRAJNA DENARNA SOCIALNA POMOČ Upravičenci do trajne DSP so osebe: • pri katerih zaradi starosti nad 60 let, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca, • ki so trajno nezmožne za delo in so brez vsakršnih dohodkov oz. prejemkov in nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati in živijo doma. Za ugotavljanje trajne nezmožnosti za delo NE potrebujemo izvedenskega mne¬ nja invalidske komisije pri ZPIZ-u. Zadostuje ocena delazmožnosti zavoda za zaposlovanje, iz katere je razvidno, da oseba nima možnosti zaposlitve. Na invalidsko komisijo ZPIZ-a napotimo le tiste stranke, ki lahko na podlagi tega pridobijo kakšno pravico (npr. družinsko pokojnino). Za plačilo komisije se lahko upravičencu dodeli izredna denarna socialna pomoč. Višina trajne DSP je enaka višini DSP odrasle samske osebe! 1.3. IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ Upravičenci Ne glede na druga določila ZSV se lahko samski osebi oz. družini kot posebna oblika DSP dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je sam¬ ska oseba oz. družina iz razlogov, na katere ni mogla oz. ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti. Izredna DSP se dodeli glede na potrebe samske osebe oz. družine. Lahko se dodeli kot: • enkratna izredna pomoč: kadar gre za trenutno materialno ogroženost samske 72 KALJENJE osebe oz. družine (v primeru izpada dohodka, da je posameznik oz. družina v preteklem mesecu imela nizke dohodke, v primeru nujnih popravil,...) Višina enkratne izredne pomoči v enem koledarskem letu ne more presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov. • izredna pomoč: se določi za obdobje za katero se dodeli DSP, kadar CSD ugo¬ tovi, da gre za materialno ogroženost, ki bo trajala več kot dva meseca (v primeru naravnih nesreč, brezdomci,...). Višina izredne DSP mesečno ne more presegati višine enega minimalnega do¬ hodka samske osebe oz. družine. Za osebe brez lastnih sredstev za preživetje trenutno znaša DSP: 1.4. OBČINSKE DENARNE POMOČI Za občini Škofljica in Ig ter Mestno občino Ljubljana vodimo postopke za do¬ delitev enkratnih denarnih pomoči na podlagi odlokov, ki so jih te občine spre¬ jele. Občine Brezovica, Horjul in Velike Lašče odloka še nimajo, pomoči dodelju¬ jemo na podlagi pisnega obvestila posameznih občin. 1.4.1. Mestna občina Ljubljana MOL na podlagi Odloka o enkratni denarni pomoči v MOL nudi svojim občanom s stalnim prebivališčem na tem območju pomoči, ki so namenjene za: • delno kritje stroškov ob začetku novega šolskega leta za otroke v osnovni in srednji šoli, • šolo v naravi, letovanje/zimovanje osnovnošolcev, • kosilo za otroke v osnovni in srednji šoli, • premostitev trenutne materialne ogroženosti, • kritje stroškov kosil osebam, starejšim od 65 let. SAMSKA OSEBA DRUŽINA Prva odrasla oseba Druga odrasla oseba Vsaka naslednja odrasla oseba (razen otrok) Otrok, ki so ga starši dolžni preživljati Povečanje za enostarševsko družino Povečanje za najemnino 45.524,00 SIT 45.524.00 SIT 31.867.00 SIT 31.867.00 SIT 13.657.00 SIT 13.657.00 SIT 11.381.00 SIT Skupnost CSD Slovenije 73 Upravičenci prejmejo eno izmed zgoraj navedenih pomoči enkrat letno v enkrat¬ nem znesku. Izjema je regres kosila v šoli, ki se lahko kombinira z eno od drugih vrst pomoči. Denarno pomoč se lahko v letu, v katerem je bila dodeljena, izjemoma dodeli po¬ novno, kadar gre za premostitev trenutne materialne ogroženosti. Pri ugotavljanju upravičenosti do tovrstnih pomoči je odlok vezan na ZSV. Denarno pomoč v polovičnem znesku lahko pridobijo tudi tisti posamezniki ali družina, ki z lastnim dohodkom presegajo minimalni dohodek do 20%. 1.4.2. Občina Škofljica Na podlagi pravilnika o dodeljevanju socialnovarstvenih pomoči v občini Škof¬ ljica nudijo svojim občanom pomoči, ki so namenjene za: • nakup šolskih potrebščin, • nakup kurjave, ozimnice in podobnih nujno potrebnih dobrin, • doplačilo za dejavnosti v šoli (regres kosila, letovanja, zimovanja, šola v na¬ ravi), • sofinanciranje programov v vrtcih: letovanja, planinski tabori, vrtec na kmeti¬ ji-, • doplačilo zdravstvenih storitev, ki so nujno potrebne, pa jih ne pokriva ZZZS, • plačilo najemnine za socialno oz. neprofitno stanovanje, • najnujnejše pogrebne storitve za pokojnika, • druge primere, ki jih obravnava komisija, ki jo imenuje župan v okviru uprave. Cenzus in pogoji pri dodeljevanju tovrstnih pomoči so vezani na kriterije po ZSV. Izjemoma je možno dodeliti enkratno denarno pomoč tudi v primeru presega cenzusa v primerih težje bolezni v družini, nesposobnosti za pridobitno delo, elementarni nesreči ali smrti ter drugih posebnih okoliščinah. 1.4.3. Občina Ig Na podlagi pravilnika o dodeljevanju socialnih pomoči v občini Ig nudijo svojim občanom enkratne denarne pomoči, ki so namenjene za: • nakup ozimnice in kurjave, • doplačilo letovanj socialno ogroženih otrok in oskrbovancev v domovih starej¬ ših občanov, • nakup šolskih potrebščin, • doplačilo zdravstvenih storitev, ki so nujno potrebne, pa jih ne pokriva ZZZS, • doplačilo najemnine za stanovanje, • regresiranje šolskih kosil. Cenzus in pogoji pri dodeljevanju tovrstnih pomoči so vezani na kriterije po ZSV. 74 KALJENJE 1.4.4. Občina Brezovica Svojim občanom nudi naslednje pomoči: • denarna pomoč za nakup ozimnice in kurjave, • denarna pomoč za nakup šolskih potrebščin, • regres kosila osnovnošolcem v šolskem letu. Za osnovo se držimo kriterijev odloka o enkratnih denarnih pomočeh v MOL. Upoštevati moramo dopis občine o terminskih potekih akcij. 1.4.5. Občina Horjul Svojim občanom nudi naslednje pomoči: • denarna pomoč za nakup ozimnice in kurjave, • regres kosila osnovnošolcem v šolskem letu (višina regresa od 0% do 100%). Za osnovo se držimo kriterijev Odloka o enkratnih denarnih pomočeh v MOL. Upoštevati moramo dopis občine o terminskih potekih akcij. 1.4.6. Občina Velike Lašče Svojim občanom nudi naslednje pomoči: • regres kosila osnovnošolcem v šolskem letu (postopke vodi tukajšnji CSD). Upoštevati moramo dopis občine o terminskih potekih akcij. 1.4.7. Občina Dobrova - Polhov Gradec Postopke za pomoči občanom vodijo sami, stranke napotimo na občino. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s pogoji, cenzusom za uveljavljanje pra¬ vice do DSP ali drugih vrst pomoči (občinske denarne pomoči). Stranki, glede na njene navedbe o materialnem stanju, damo vlogo ter jo seznanimo s tem, katera dokazila je potrebno k vlogi priložiti in jo napotimo k strokovnemu delavcu na področju DSP. Stranko seznanimo tudi z drugimi oblikami materialne pomoči (RK, Karitas...). Skupnost CSD Slovenije 75 1.5. OSTALE OBLIKE POMOČI Paket s prehrambenimi izdelki, pralni prašek: • Rdeči križ: osebo se napoti na območno enoto Vič (vsako sredo med 9. in 13. uro), potrebuje potrdilo tukajšnjega CSD o obravnavi, • Karitas: pri prvem obisku je potrebno predložiti dokazila o aktualnih dohod¬ kih (plača, pokojnina, odločba o DSP, odločba o OTD...). Prosilec lahko paket pridobi vsakih pet tednov. Oblačila in obutev, pohištvo in gospodinjske potrebščine: • Rdeči križ: Osebo se napoti na območno enoto Vič (delujejo vsako sredo med 9. in 13. uro), potrebuje potrdilo tukajšnjega CSD o obravnavi. Oblačila in obutev lahko pridobi 2 letno, • Karitas: Obleko dobijo prosilci po potrebi brez dokazil. Brezplačni obrok: • Zavetišče za brezdomce: vsak dan ob 12. uri topel obrok, večerja, • Frančiškanska cerkev: kruh, običajno tudi konzerva (vsak dan od 8.-11., 16,- 17. in 19.-20. ure), • Župnijski urad (Marijine bolniške sestre): vsak dan ob 12. uri topel obrok, • Kapucinski samostan v Štepanjskem naselju: vsak dan ob 13. uri. Pomoč pri plačilu položnic: • Karitas: Pomoč pri plačilu za najnujnejše stroške (elektrika, voda, ogrevan¬ je,...). Potrebno je napisati prošnjo in predložiti dokazila o aktualnih dohod¬ kih. Pomoč za nakup šolskih potrebščin: • Karitas: do 31. 7. je potrebno oddati prošnjo in predložiti dokazila o aktualnih dohodkih. Osnovne potrebščine za novorojenčka: • Karitas. Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja Brezplačno kopanje in striženje: • Kapucinski samostan v Štepanjskem naselju (sreda od 17. do 18. ure), • Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. 76 KALJENJE 2. ZAKONSKA ZVEZA IN DRUŽINSKA RAZMERJA Strokovni delavci: Zadeve po priimku otroka: Zakoni: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih Zakon o socialnem varstvu Pravilnik o izvajanju svetovalnega razgovora Zakon o osebnem imenu Zakon o matičnih knjigah Zakon o jamstvenem in preživninskem skladu Konvencija ZN o otrokovih pravicah Zakon o upravnem postopku Zakon o pravdnem postopku 2.1. STATUSNA RAZMERJA 2.1.1. SVETOVALNI RAZGOVOR OB PRENEHANJU ZAKONSKE ZVEZE Razveza zakonske zveze: - tožba, - sporazumni predlog. Tožbo ali sporazumni predlog za razvezo zakonske zveze poda stranka na Okrožnem sodišču, Tavčarjeva 9, Ljubljana. Dokument i, ki jih je potrebno priložiti: • poročni list, • rojstne liste mladoletnih otrok, • izvršljiv notarski zapis v primeru sporazumnega predloga za razvezo. Tožba za razvezo zakonske zveze Vloži jo zakonec, ki meni, da je zakonska zveza zanj nevzdržna. Osnutek tožbe lahko dobi stranka na vložišču okrožnega sodišča in jo napiše sama. V tožbi mora tožeča stranka predlagati, kateremu od staršev naj se zaupajo ml. otroci v vzgojo in varstvo in predlaga višino preživnine. Svorazumni predlog za razvezo zakonske zveze Zakonca se morata sporazumeti o: • varstvu, vzgoji in preživljanju ml. otrok, • delitvi premoženja, Skupnost CSD Slovenije 77 • preživljanju zakonca, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni preskrbljen (nepreskrbljeni zakonec sme zahtevati preživnino v postopku razveze zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana), • tem kdo bo ostal najemnik stanovanja. Sporazum je potrebno predložiti sodišču v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Sodišče pošlje tožbo za razvezo zakonske zveze ali sporazumni predlog za raz¬ vezo zakonske zveze, kadar so v družini ml. otroci, centru za socialno delo, da opravi svetovalni razgovor. Namen: Doseči dogovor o urejanju življenja ob razpadu zakonske zveze in pomoč dru¬ žini ter posamezniku v novi situaciji. Zakonca strokovni delavec seznani s posledicami, ki nastanejo z razvezo zakonske zveze zanju in za družino. Z zakoncema se pogovorimo o razlogih za razvezo zakonske zveze, posledicami razveze, o možnostih za rešitev problema, zaupanju in skrbi za skupne otroke. V primeru tožbe za razvezo zakonske zveze se mora svetovalnega razgovora, udeležiti obvezno tožeča stranka, v primeru sporazumnega predloga pa obe stranki. Če se tožeča stranka oz. v primeru sporazuma eden od predlagateljev ne udeleži svetovalnega razgovora, se smatra tožba oz. predlog umaknjen. Opravi se tudi razgovor z mladoletnim otrokom, ki je starejši od deset let. Otroku je vseh postopkih pred CSD potrebno zagotoviti možnost sodelovanja zaupne osebe, ki naj ne bi bila otrokov sorodnik. Zaupno osebo lahko predlaga otrok, oz. se mora z izborom strinjati. Naloga zaupne osebe je, da ščiti otrokove koristi in pomaga otroku pri razumevanju postopka. CSD sodišču pošlje poročilo o svetovalnem razgovoru in mnenje glede zaupanja ml. otrok. Sodišče v sodbi odloči o zaupanju otrok v vzgojo in varstvo, o stikih otrok s starši, višini preživnine, ki jo mora plačevati tisti od staršev, ki mu otro¬ ci niso zaupani, ter o preživnini zakonca, če jo je zahteval. V primeru razveze zakonske zveze s tožbo sodišče samo razveže zakonsko zvezo, ne razdeli pa skupnega premoženja. Tožbo za delitev skupnega premo¬ ženja, v kolikor se zakonca o tem ne uspeta sporazumeti, je potrebno vložiti na pristojnem sodišču v ločenem postopku. Sodišče stranko pred začetkom postop¬ ka seznani z možnostjo vključitve v mediacijo, ki je na sodišču brezplačna. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in posledicami razveze zakonske zveze in jo napoti, da vloži tožbo ali sporazumni predlog za razvezo 78 KALJENJE na sodišču. V kolikor eden od zakoncev to želi, opravi razgovor z obema zakon¬ cema in jima predstavi tudi možnosti vključitve v partnersko svetovanje. 2.1.2. MNENJE GLEDE ZAUPANJA ML. OTROKA V VZGOJO IN VARSTVO Če starša ne živita več skupaj ali ne bosta več živela skupaj, se morata sporazu¬ meti o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu z njihovimi koristmi. Spo¬ razumeta se lahko, da imata oz. obdržita: • oba vzgojo in varstvo otrok (sporazumeti se morata o stalnem prebivališču otroka in o tem, kateremu od njiju se vroča pošiljke za otroka) - le izjemoma!, • da so vsi otroci v vzgoji in varstvu pri enem od njiju, • da so eni otroci pri enem, drugi pa pri drugem od njiju. Če se starša o tem ne moreta sporazumeta sama, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Starša, ki sta se sporazumela glede vzgoje in varstva ml. otrok, lahko predlaga¬ ta, da sodišče v nepravdnem postopku izda sklep o tem. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne. Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok, odloči sodišče na zahtevo enega od njiju ali obeh. Zahtevi mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob nje¬ govi pomoči skušala sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok. Preden sodišče odloči, mora pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi mnenje otroka, če ga je izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. V postopku na CSD moramo otroku zagotoviti zaupno osebo, ki naj, če se le da, ne bo sorodnik. Mnenje sodišču CSD posreduje na njegovo zahtevo v primeru: • razveze zakonske zveze, • prenehanja zunajzakonske skupnosti, • predloga za spremembo zaupanja otroka. Pri izdelavi mnenja se upošteva čustvena navezanost starša in otroka, doseda¬ nja skrb za otroka, pripravljenost in možnosti enega in drugega starša skrbeti za otroka, stanovanjske razmere staršev, njihovo materialno stanje. Sodišče o zadevi odloči s sklepom, sodbo, poravnavo. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in jo napoti, v kolikor je mogoče, skupaj z drugim staršem na strokovnega delavca s področja zakonske zveze in družinskih razmerij. Skupnost CSD Slovenije 79 2.1.3. DOVOLITEV SKLENITVE ZAKONSKE ZVEZE CSD sme, če so utemeljeni razlogi, dovoliti sklenitev zakonske zveze med otro¬ ki bratov in sester, med otroki polbratov in polsester, med skrbnikom in varovancem ter osebi, ki še ni stara 18 let. Namen: Ugotavljanje razlogov za sklenitev zakonske zveze in dovolitev le-te. Prosilca podata vlogo na CSD ali pri strokovnem delavcu podata izjavo na zapi¬ snik. V primeru ml. otroka strokovni delavec opravi razgovor tudi s starši. CSD izda odločbo o dovolitvi sklenitve zakonske zveze. Prosilca jo po prav¬ nomočnosti predložita matični službi - prijava porok. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in jo napoti, da poda vlogo na CSD. 2.2. RAZMERJA MED STARŠI IN OTROKI 2.2.1. PRIZNANJE IN/ALI IZPODBIJANJE OČETOVSTVA Sporazumno urejanje očetovstva Očetovstvo za otroka rojenega zunaj zakonske zveze lahko starša urejata na Upravni enoti Ljubljana, Oddelek za matične zadeve, Adamič - Lundrovo nabrežje 2, Ljubljana. Očetovstvo se lahko uredi tudi na CSD. CSD prejeme obvestila o rojstvu vseh otrok, ki so rojeni izvenzakonske zveze in matere obvesti o možnosti urejanja očetovstva za otroka na CSD. Dokumenti, ki jih je potrebno predložiti: • rojstni list otroka, • osebni dokument roditeljev. Materi otroka očetovstva ni nujno urejati. Priznanje očetovstva se vpiše v ma¬ tično knjigo samo, če se mati otroka z njim strinja. Strokovni delavec sestavi zapisnik o priznanju očetovstva, ki ga posreduje ma¬ tični službi. S odno urejanje očetovstva V primeru, da oče otroka ne želi priznati očetovstva, lahko mati vloži tožbo za določitev očetovstva na sodišču. Prav tako lahko oče otroka vloži tožbo za 80 kaljenje določitev očetovstva na sodišču, če se mati otroka ne strinja z njegovim prizna¬ njem očetovstva. Po dopolnjenem 18. letu starosti lahko tožbo vloži tudi otrok. (Glej ZZZDR - roki!) Starša se lahko odločita tudi za preiskavo DNA na Inštitutu za sodno medicino, Korytkova 2, Ljubljana. V kolikor uradni oče ni biološki oče otroka (za otroke rojene v zakonski zvezi ali 300 dni po njenem prenehanju, se šteje za očeta otroka materin mož), lahko mati, biološki oče ali formalni oče, po polnoletnosti pa tudi otrok, vložijo tožbo za izpodbijanje očetovstva na sodišču. (Glej ZZZDR - roki!) PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom na CSD (napoti na stro¬ kovnega delavca s področja zakonske zveze in družinskih razmerij) in/ali na sodišču. 2.2.2. UREJANJE PREŽIVNINE Po ZZZDR so starši dolžni preživljati svoje otroke do 18 leta. Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživ¬ ljati tudi po doseženi polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, so starši dolžni preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakon¬ ski partner. Preživnina se ureja v primeru, kadar starša ne živita več v partner¬ ski zvezi in je urejeno očetovstvo za otroka . Višina preživnine se določi glede na potrebe upravičenca in po zmožnostih za¬ vezanca in mora biti primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševne¬ ga razvoja otroka. Preživnina mora zajemati zlasti stroške bivanja, hrane, obla¬ čil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih potreb otroka. Po 18 letu starosti se otrok sam dogovarja o preživnini oz. vlaga tožbo na sodišču. Pravici do preživnine se ni moč odpovedati. Center za socialno delo pomaga staršema, ki ne živita več skupaj ali ne bosta več živela skupaj, da se sporazumeta o preživljanju skupnih otrok. Sporazum staršev Če se starša sporazumeta o preživnini, lahko predlagata, da sodišče v neprav¬ dnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne. Skupnost CSD Slovenije 81 Tožba za določitev vreživnine Kadar se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o preživ¬ ljanju skupnih otrok oz. se eden od staršev izmika tej dolžnosti, odloči o tem sodišče na zahtevo enega od njiju ali obeh. Zahtevi za odločanje mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob nje¬ govi pomoči poskušala sporazumeti o preživljanju skupnih otrok. Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za določitev preživnine. Sodišče pošlje CSD pravnomočno sodbo ali poravnavo, s katero je določena preživnina. Vse preživnine se enkrat letno uskladijo z indeksom rasti cen življenjskih potre¬ bščin v Republiki Sloveniji. Center za socialno delo o tem pisno obvesti tako za¬ vezanca kot upravičenca. Obvestilo centra za socialno delo je skupaj s pravno¬ močno sodbo, sodno poravnavo ali izvršljivim notarskim zapisom izvršilni na¬ slov. POZOR! Le preživnino, ki jo je polnoleten otrok zavezan plačevati staršem in preživnino med zakoncema se lahko sklene v obliki izvršljivega notarskega za¬ pisa. Upravičenec je po 18. letu starosti dolžan centru za socialno delo do konca me¬ seca januarja predložiti potrdilo o šolanju in ga obvestiti, kje se redno šola. Sprememba višine vreživnine Zavezanec in upravičenec lahko zahtevata znižanje, zvišanje ali odpravo pre¬ živnine na sodišču, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti za¬ vezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena ali če je upravičenec sto¬ ril kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca. Neplačevanje preživnine Zavezanca, ki ne plačuje preživnine (redno, v celoti), najprej opozorimo na nje¬ gove preživninske obveznosti. Upravičenca napotimo, da po treh mesecih ne¬ plačevanja preživnine vloži Predlog za izvršbo preživninske izterjave na Okrajno sodišče v Ljubljani, Izvršilni oddelek, Miklošičeva 10, Ljubljana (obrazec št. 7,98 se kupi v DZS). V primeru, da preživninski zavezanec biva v tujini, je potrebno vložiti zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. 82 KALJENJE Po treh mesecih trajanja postopka na sodišču lahko zavezanec uveljavlja pravico do nadomestila preživnine na Jamstvenem in preživninskem skladu, Kotnikova 28, Ljubljana (obrazec št. 8,42 se kupi v DZS). Pravico do nadomestila preživnine ima otrok, ki: • mu je s pravnomočno sodbo, začasno sodbo sodišča oz. dogovorom na CSD določena preživnina, vendar je zavezanec ne plačuje, • je državljan RS in ima stalno bivališče v RS, • je tujec in ima dovoljenje za stalno bivanje v RS, če tako določa meddržavni sporazum ali ob pogoju vzajemnosti, • še ni star 18 let, • ima vložen predlog za izvršbo najmanj tri mesece in postopek še ni uspešno zaključen. Davčno olajšavo za otroka lahko uveljavljata oba starša. Če se ne moreta spo¬ razumeti in oba uveljavljata olajšavo, davčni organ prizna olajšavo obema do polovice. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopki in jo napoti k strokovnemu delavcu s področja zakonske zveze in družinskih razmerij. 2.2.3. UREJANJE STIKOV Namen: Če starša ne živita skupaj, se morata sporazumeti, kje in kako bo otrok živel. Tisti od staršev, ki ne živi skupaj z otrokom, ima pravico do osebnih stikov z njim, razen če CSD glede na koristi otroka ne določi drugače. Tisti od staršev, pri katerem otrok živi, mora opustiti vse, kar stike onemogoča. Prizadevati si mora za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim staršem. Tisti od staršev, ki izvršu¬ je stike, pa mora opustiti vse, kar otežuje vzgojo in varstvo otroka. Naloga strokovnega delavca je, da nudi pomoč in podporo družini, da obvladu¬ je spremembe, ki jih prinaša razveza oz. razpad izven zakonske skupnosti. Starši in otroci pogosto potrebujejo pomoč in podporo pri iskanju novih rešitev v pro¬ cesu preoblikovanja družine v dve enoroditeljski ali dopolnjeni družini. Center za socialno delo staršema pomaga, da se dogovorita glede osebnih stikov med otrokom in staršem, s katerim otrok ne živi. Sporazum o stikih Če se starša sporazumeta o stikih, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda sklep o tem. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s ko¬ ristjo otroka, predlog zavrne. Skupnost CSD Slovenije 83 Predlog za določitev stikov Kadar se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o stikih, lahko eden od njiju ali oba vložita predlog za določitev stikov na pristojnem sodišču. Pri odločanju vodi sodišče predvsem korist otroka. Sodišče odloča v nepravdnem postopku, razen kadar odloča o stikih skupaj s spori o varstvu in vzgoji otrok. Zahtevi za ureditev stikov mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči skušala sporazumeti o stikih. Sodišče lahko pravico do stikov omeji ali odvzame, če je to v korist otroka. Določi lahko tudi, da se stiki izvršujejo pod nadzorom tretje osebe. Preden sodišče odloči o stikih, mora pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Otroku je v postopkih na CSD potrebno zagotoviti zaupno osebo. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in jo napoti na strokovne¬ ga delavca s področja zakonske zveze in družinskih razmerij. Enak postopek velja tudi pri urejanju stikov med otrokom in drugimi osebami, s katerimi je otrok družinsko povezan in nanje osebno navezan (stari starši, brat- • je, sestre, polbratje, polsestre, nekdanji rejniki...). Predlog za ureditev teh stikov lahko poda tudi otrok, ki je starejši od 15 let. Za izvršbo pravnomočnih odločb sodišča je pristojno sodišče. 2.2.4. SPREMEMBA OSEBNEGA IMENA OTROKU Osebno ime se lahko mladoletnemu otroku spremeni s soglasjem staršev na matični službi. V primeru spora med staršema glede spremembe osebnega imena otroka, CSD presodi, ali je sprememba otroku v korist. Zahtevek za spremembo imena vloži zainteresiran roditelj na CSD. Svojo zahtevo mora utemeljiti. V postopku zaslišimo še drugega roditelja, pridobimo njegovo mnenje in ugo¬ tovimo njegovo dosedanje izvrševanje roditeljske pravice (ali plačuje preživnino, ali ima osebne stike z otrokom). Če je otrok star več kot 10 let, je za spremembo imena potrebna njegova privolitev. CSD izda odločbo, s pravnomočno odločbo roditelj na upravni enoti uredi spre¬ membo imena. 84 KALJENJE PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in jo napoti, da poda vlogo na CSD. 2.2.5. IZVRŠEVANJE RODITELJSKE PRAVICE Roditeljsko pravico izvršujeta oba starša sporazumno v skladu z otrokovo ko¬ ristjo. Kadar starša ne živita skupaj in nimata oba varstva in vzgoje otroka, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, oba sporazumno. Če se o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. O vprašanjih dnevnega živlienia otroka odloča tisti od staršev, ki ima otroka v vzgoji in varstvu. Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne uspeta sporazumeti o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem sodišče v nepravdnem postopku, na predlog enega ali obeh staršev. Predlogu mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob nje¬ govi pomoči poskušala sporazumeti o izvrševanju roditeljske pravice. Preden sodišče odloči, mora o otrokovi koristi pridobiti mnenje centra za social¬ no delo. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in jo napoti k strokovnemu delavcu s področja zakonske zveze in družinskih razmerij. 2.3. NEUREJENI DRUŽINSKI ODNOSI Obravnava družine na CSD zaradi neurejenih odnosov v družini: • fizično nasilje, • psihično nasilje, • spolno nasilje, • zanemarjanje skrbi za otroke, • alkoholizem in druge zasvojenosti, • težave v partnerskih odnosih, se lahko začne na pobudo enega od družinskih članov, sorodnikov, sosedov, šole, vrtca... Skupnost CSD Slovenije 85 2.3.1. FIZIČNO, PSIHIČNO, SPOLNO NASILJE PSP: Opravi se razgovor z žrtvijo in se jo napoti, da prijavi nasilje na krajevno pristoj¬ ni Policijski postaji ali na Policijski upravi, Prešernova 18, Ljubljana. Možno je podati prijavo tudi na Okrožno državno tožilstvo ali na sodišče. Policija žrtev napoti s poškodbenim listom k zdravniku, fotografira poškodbe itd. Kazniva dejanja se preganjajo po uradni dolžnosti in na predlog žrtve. Na predlog žrtve se preganjajo grdo ravnanje, ogrožanje varnosti, posilstvo, spolno nasilje v zakonu ali v zunajzakonski zvezi. Žrtev mora na PP ali PU zahte¬ vati sprejetje ustne ovadbe o kaznivem dejanju na zapisnik. Kazniva dejanja “na predlog” zastarajo tri mesece po storitvi kaznivega dejanja. Prijava po treh mesecih ni več mogoča. Žrtev lahko vloži zasebno tožbo na sodišču. Kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti (nasilništvo, hude telesne poškodbe, lahke telesne poškodbe z nevarnim orodjem, spolni napad na otro¬ ka), se preganjajo ne glede na to ali se žrtev s tem strinja. Prijaviti jih je dolžan vsak, ki izve za njih! Žrtev naj ob prijavi predloži: • zdravniške izvide, • navede osebe, ki vedo za situacijo (sorodniki, sosedje, sodelavci), • poškodovana oblačila, fotografije poškodb, • svoje beležke z datumi... V primeru, da ni možnosti umika storilca iz družine (priporni razlogi), se stran¬ ki svetuje umik v varno hišo. Stranka mora sama poklicati v VH, strokovni delavec jim ob tem nudi vso potrebno oporo, jo motivira, nudi telefon, preskrbi prevoz, če je potrebno. Matere z otroki se lahko nastanijo v materinski dom. Potrebno je poslati pisno Prošnjo za sprejem in povabijo jih na razgovor. Stranke seznanimo z delom Ženske svetovalnice (skupine za samopomoč za žrtve nasilja, osebna pomoč žrtvi, zagovorništvo, spremljanje na policijo, so¬ dišče), Društva za nenasilno komunikacijo (delo s storilci). 86 KALJENJE 2.3.2. NASILJE NAD OTROKI (fizično, psihično, spolno) - glej področje mladoletnikov, delo z ogroženimi otroki 2.3.3. ZASVOJENOSTI - glej področje zasvojenosti 2.3.4. TEŽAVE V PARTNERSKIH ODNOSIH PSP: Opravimo razgovor z obema partnerja in jima ponudimo možnost vklju¬ čitve v partnersko svetovanje, v storitev osebne pomoči, storitev pomoči družini za dom in/ali ju seznanimo s postopki razveze zakonske zveze ali razpada izvenzakonske skupnosti ter opozorimo na posledice, ki jih imajo neurejeni partnerski odnosi za otroke. 3. DELO Z MLADIMI Strokovni delavci: Zadeva po priimku mladoletnika: Zakoni: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih Konvencija ZN o otrokovih pravicah Zakon o socialnem varstvu Zakon o pravdnem postopku Zakon o upravnem postopku Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij Kazenski zakonik Zakon o kazenskem postopku 3.1. POSEBNO VARSTVO OTROK IN MLADOSTNIKOV 3.1.1. UKREPI ZA VZGOJO IN VARSTVO OTROKA IN NJEGOVIH KORISTI Namen: Izvajanje ukrepov za vzgojo in varstvo otroka ali kake druge otrokove koristi, zlasti tako, da se spremlja psihofizični razvoj otroka, ki živi v neugodnih živ¬ ljenjskih razmerah ali pri katerih je ogrožen njegov razvoj. Strokovni delavec mora raziskati možnosti za mobilizacijo družine in njihove socialne mreže. Potrebno je raziskati možnosti za vzpostavitev delovnega oz. svetovalnega odnosa z družino v okviru storitve pomoči družini za dom. Skupnost CSD Slovenije 87 PSP: Strokovni delavec povabi na razgovor starše in jih seznani z zahtevo, da se otroku zagotovijo primerne razmere za bivanje in razvoj. Opravi obisk na domu, se poveže s širšo socialno mrežo družine. Preuči možnost mobilizacije družine pri spreminjanju pogojev, ki ogrožajo otroka. Staršem predstavi možnost vključitve v storitev pomoči družini za dom. V primeru, da se starši odločijo za vključitev v storitev, strokovni delavec predstavi zadevo na teamu storitveni servis, kjer se določi nosilca primera. Skupaj z nosilcem primera opravita sku¬ pen razgovor z družino. V primeru, da sodelovanje z družino ni možno, strokovni delavec starše obvesti o ukrepih CSD za zaščito koristi in pravic otroka in preda zadevo strokovnemu delavcu s področja dela z mladimi. 3.1.2. OBRAVNAVA OGROŽENIH OTROK (psihično, fizično, spolno nasilje) Namen : Zaščita otroka. Postopek zaščite ogroženih otrok začne CSD po uradni dolžnosti. Ogroženost otroka je dolžan prijaviti vsak (institucija ali posameznik), ki izve za okoliščine, da se nad otrokom vrši psihično, fizično ali spolno nasilje. Prijava Potrebno se je odzvati na vse oblike prijave o ogroženem otroku (pisne, ustne, telefonske, tudi anonimne). Strokovni delavec mora od prijavitelja pridobiti čim¬ bolj popolne podatke glede identitete ogroženega otroka in o tem, v kakšni po¬ vezavi je prijavitelj z otrokom (če prijava ni anonimna). Prijavitelja podrobno povpraša o okoliščinah, ki naj bi vzbujale sum, da je otrok ogrožen in o zadnjem dogodku, ki je bil povod za prijavo. Če je le možno, naj prijavitelj poda tudi pisno prijavo, kar še posebej velja za institucije: Napotitev k zdravniku in vodanie kazenske ovadbe Strokovni delavec pri prijavitelju preveri, ali je bil otrok odpeljan k zdravniku, da oskrbi in dokumentira morebitne poškodbe, modrice in ali je bila v tej zadevi že podana kazenska ovadba. P reverjanje evidence CSD Strokovni delavec preveri v evidenci, ali center za socialno delo otroka ali nje¬ govo družino že obravnava in ali otrok obiskuje MSV. Sk lic krizneea teama Strokovni delavec, ki je prejel obvestilo o ogroženem otroku, da pobudo za sklic kriznega teama, kjer sodelujejo direktor, strokovni delavec s področja mladolet- 88 KALJENJE nikov in strokovni delavci centra za socialno delo, ki družino poznajo. Določi se nosilca primera in naredi načrt dela z družino. Nosilec primera preveri in zbere manjkajoče informacije o problemu, ki je povod za prijavo. Zbere osnovne informacije drugih strokovnih služb, ki so otroka že obravnavale (šola, vrtec, zdravstveni dom ...). V primeru, da so starši storilci, se jih ne obvešča o prijavi, saj bi obvestilo staršev lahko ogrozilo otrokovo varnost ali uspešnost preiskave. Center za socialno delo skliče medinstitucionalni krizni team, kjer sodelujejo še policija, zdravstvo, šola, vrtec ... Pri uvedbi ukrepov je potrebno upoštevati postopnost, delovanje pa mora biti usmerjeno v zaščito otrokovih koristi. Kadar ne gre za neposredno ogroženost otroka, se opravi razgovor s starši. Starše je potrebo opozoriti na nesprejemljivost takšnega ravnanja z otrokom in na kazenske posledice le-tega in jim omogočiti, da izrazijo svoje probleme in potrebe. Po potrebi se opravi obisk na domu. Ponudi se jim pomoč pri vzgoji, varstvu in oskrbi otroka. Potrebno je doseči natančen dogovor glede ukrepov, ki so potrebni, da se zaščitijo otrokove koristi (morebitno urejanje alkoholizma in drugih zasvojenosti, začasna namestitev v rejniško družino, k starim staršem, umik skupaj z materjo v Varno hišo ...). Staršem se ponudi vključitev v storitev pomoči družini za dom, osebno pomoč. Vključitev staršev v storitev ne pomeni, da proti njim ne bo podana kazenska ovadba, lahko pa sodelovanje v storitvi izboljša njihov položaj v kazenskem postopku. V primeru neposredne ogroženosti otroka je potrebna takojšnja (začasna) izlo¬ čitev otroka iz okolja. Ogroženega otroka se lahko namesti v rejniško družino, Krizni center za mlade, MD Malči Belič, MD T. Koželja, stanovanjsko skupino, PMD Jarše, VZ Veržej, VZ Predvor, ViZ F: Miličinskega v Smledniku, zdravstvene ustanove. PSP: Strokovni delavec sprejme prijavo o ogroženem otroku, po potrebi podatke preveri, preveri v evidenci CSD, ali sta otrok in družina že obravnavana in da pobudo za sklic kriznega teama. V primeru, da ne gre za neposredno ogroženost otroka opravi razgovor s starši, obisk na domu, se poveže s širšo socialno mrežo družine. Skupnost CSD Slovenije 89 3.1.3. ODVZEM OTROKA IN ODDAJA TRETJI OSEBI Namen: Zaščita otroka v primeru, ko starša nista zainteresirana za kakršnokoli sodelo¬ vanje ali spremembo v družini in ne zmoreta svoje starševske vloge. Odvzem otroka staršem ne pomeni negiranje njihovih dolžnosti in pravic, ampak radi¬ kalen poseg v smislu dopolnjevanja (nadomeščanja) vloge staršev. Razlogi za odvzem: • ko starši zaradi omejenih virov niso sposobni ali pa niso pripravljeni zagota¬ vljati otroku primernih razmer za bivanje in razvoj, • ko starši grobo zanemarijo otroka, ga izpostavljajo nasilju in zlorabam oz. če ga ne uspejo pred tem učinkovito obvarovati. Center za socialno delo začne postopek po uradni dolžnosti in izda odločbo o odvzemu otroka. PSP: Strokovni delavec sprejme prijavo o ogroženem otroku in da pobudo za sklic kriznega teama, ki določi nosilca primera in vse nadaljnje korake CSD, ki so potrebni za zaščito otroka. 3.1.4. OBRAVNAVA OTROK IN MLADOSTNIKOV ZARADI STORITVE PREKRŠKOV ALI KAZNIVIH DEJANJ Namen: Pomoč in obravnava otroka ali mladostnika-storilca kaznivega dejanja. Če je storitve kaznivega dejanja osumljen otrok do 14 let, za storjeno kaznivo de¬ janje kazensko ne odgovarja. Javni tožilec o sumu storitve kaznivega dejanja obvesti center za socialno delo in le ta po svojih pooblastilih nadaljuje z obrav¬ navo otroka. Proti otrokom se ne smejo uporabljati kazenske sankcije. Če je storitve kaznivega dejanja osumljen mladostnik od 14 do 18 let, ki ob uved¬ bi postopka ali ob sojenju še ni star 21 let, se po ZKP zoper njega uporab-lja določila postopka proti mladoletnikom. Kazniva dejanja raziskuje policija. V okviru predkazenskega postopka opravi informativni razgovor z mladoletnikom. Pri razgovorih z otroki do 14 let so ob¬ vezno prisotni starši, pri starejših mladoletnikih pa so starši lahko prisotni. Kazensko ovadbo pošlje policija državnemu tožilcu. Državni tožilec se odloči, ali bo zoper osumljenega mladoletnika zahteval uvedbo pripravljalnega postopka 90 KALJENJE (pod pogoji, ki jih določa zakon, je možno kazensko ovadbo odstopiti v porav¬ navo, odložiti kazenski pregon, ne uvesti postopka, ker ne bi bil smotrn ...). Kadar državni tožilec zahteva uvedbo pripravljalnega postopka o tem obvesti pristojni center za socialno delo (pošlje kopijo predloga namenjenega sodniku za mladoletnike). Sestavni del pripravljalnega postopka je postopek centra za socialno delo. V pripravljalnem postopku je poleg dejstev, ki se nanašajo na kaznivo dejanje, potrebno preučiti: • okoliščine, ki so potrebne za presojo mladostnikove duševne razvitosti, • okolje in razmere, v katerih mladostnik živi, • druge okoliščine, ki se tičejo njegove osebnosti. Center za socialno delo opravi razgovor z mladoletnikom, njegovimi starši oz. skrbniki in o vsem tem poda poročilo sodišču za mladoletnike (predlaga tudi vzgojni ukrep, ki naj se mladoletniku izreče), vabljen pa je tudi na sejo senata ali na glavno obravnavo. Senat za mladoletnike izda sodbo, v kateri mladoletniku izreče vzgojni ukrep: • ukor, • navodila in prepovedi (poravnati se z oškodovancem tako, da mladoletnik s plačilom, delom ali kako drugače povrne škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem, opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalnih skup¬ nosti, udeležiti se programov socialnega treninga), • nadzorstvo organa socialnega varstva (psihosocialna pomoč mladoletniku in njegovi družini ter delo z mladoletnikovo socialno mrežo), • oddaja v vzgojni zavod, • oddaja v prevzgojni dom, • oddaja v zavod za usposabljanje. Center za socialno delo je dolžan sodniku za mladoletnike vsakih šest mesecev poročati, kako se izvaja vzgojni ukrep navodil in prepovedi in nadzorstvo skrb¬ stvenega organa. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in pristojnostmi centra za socialno delo v okviru pripravljalnega postopka. 3 . 1 . 5 . OBRAVNAVA MLADOSTNIKOV S TEŽAVAMI V ODRAŠČANJU (BREZ KD) Namen : Pomoč pri prepoznavanju in reševanju težav v odraščanju. Skupnost CSD Slovenije 91 3.1.5.1. VEDENJSKE IN UČNE TEŽAVE Najpogosteje se na CSD obračajo starši zaradi vzgojne nemoči. V razgovoru s starši je potrebno jasno opredeliti kdo v družini ima problem in ali je mladost¬ nik pripravljen sodelovati v procesu svetovanja. V kolikor mladostnik ni priprav¬ ljen sodelovati, se staršem ponudi vključitev v storitev osebna pomoč, kjer si lahko sami pridobijo nova znanja in posredno s spremenjenim ravnanjem do mladostnika vplivajo na spremembe pri njem. V kolikor je tudi mladostnik pripravljen sodelovati, se družini ponudi vključitev v storitev pomoči družini za dom in druge oblike pomoči. Mladostniku, ki je opustil šolanje, se ponudi vključitev v : PUM- vroiektno nčenie za mlade. V PUM se lahko vključijomladi: • med 15. in 25. letom starosti, • ki trenutno ne hodijo v šolo, • ki imajo ambicije, da se vpišejo v šolo ali da šolo dokončajo, • ki jim poležavanje doma preseda. Možnost vključitve je vse leto. Nudijo druženje, zabavo, učenje, računalnik, ka¬ mero, štedilnik... Produkcijsko šolo . Vključijo se lahko mladi, ki: • so stari med 15 in 18 let, • imajo izpolnjeno osnovnošolsko obveznost, • so zaradi različnih razlogov prekinili šolanje, • se “nimajo kam dati”. Možnost vključitve je vse leto do zasedbe prostih mest (sprejmejo 10 mladost¬ nikov). Nudijo učenje računalništva, uporabo interneta, učenje upravljanja s si- totiskarskim orodjem, fotografiranje, izdelovanje fotografij v temnici, učenje kuhanja, šivanja, učenje funkcionalnih znanj in veščin ... Mladostniki, ki nimajo dokončane osnovne šole, se lahko vključijo v osnovno šolo za mladostnike in odrasle (Cene Stupar - Center za permanentno izo¬ braževanje, Izobraževalno središče Miklošič, CDI Univerzum). OŠ je: • brezplačna, • program je skrajšan (dva razreda v enem šolskem letu), • spričevalo je enakovredno spričevalu rednih OŠ, • vpisujejo v vse razrede OŠ. Mladostnika z učnimi in vedenjskimi težavami se lahko napoti v Mladinsko sr edišče Vič . Kontaktna oseba je Metja Stritmar. MSV je odprto vsak delavnik 92 KALJENJE od 11.00 do 18.30 ure. MSV otrokom nudi: • klub - prostor za klepet in druženje, • prostor za učenje, učno pomoč s prostovoljcem oz. mentorjem, pomoč pri domačih nalogah, • vsak dan skupinske delavnice, • kreativne dejavnosti - tedensko, • likovne dejavnosti - tedensko, • zaposlitvene dejavnosti, • skupinske dejavnosti - mesečno, • poletni in zimski tabor, • igralne urice - vsako 1. in 3. sredo v mesecu od 17.00 do 18.30 ure, • počitniški program. PSP: Strokovni delavec opravi razgovor s starši in mladostnikom in jih motivira za vključitev v storitev osebno pomoč ali pomoč družini za dom. Zadevo pred¬ stavi na teamu storitveni servis, kjer se določi oblika dela in nosilec zadeve. Mladostnika motivira za vključitev v MSV, PUM, PŠ. V primeru vključitve v MSV se poveže z Metjo Stritmar in jo seznani z zadevo. 3 . 1 . 5 . 2 . MLADOSTNIKI, KI IMAJO TEŽAVE Z ZASVOJENOSTMI PSP: Pomoč pogosto iščejo starši mladostnikov, ki imajo težave z drogami, mla¬ dostnik sam pa jo zavrača. Strokovni delavec v razgovoru s starši poudari po¬ membnost njihove vloge pri reševanju težav, ki jih ima njihov otrok z drogami. Starše napoti, da si pridobijo informacije, znanja in veščine in s svojim spre¬ menjenim vedenjem dosežejo spremembe pri mladostniku. - glej področje zasvojenosti! 3 . 1 . 5 . 3 . POBEG OTROKA ALI MLADOSTNIKA OD DOMA PSP: Če se na center za socialno delo obrnejo starši, preverimo ali so že prijavi¬ li pogrešanega otroka na policiji, napotiš, da to storijo. Če imajo starši ali kateri izmed prijateljev možnost, naj otroku pošlje SMS oz. ga obvestijo, naj se zateče v Krizni center za mlade ali na CSD. Če se zglasi otrok, ga seznanimo z možnostjo začasne namestitve v Krizni cen¬ ter za mlade. Strokovni delavec opravi razgovor s starši ali otrokom, preveri, ali je družina že obravnavana na CSD in preda zadevo strokovnemu delavcu s področja mlado¬ letnikov. Skupnost CSD Slovenije 93 31.5.3.1. MOŽNOSTI NAMESTITVE OTROK IN MLADOSTNIKOV Krizni center za mlade: • sprejema otroke in mladostnike do 18 leta starosti iz ljubljanske regije, • je odprt 24 ur dnevno, • čas bivanja v KC je največ 21 dni, • o bivanju v KC se v 24 urah obvesti starše, • ne potrebuje se odločbe CSD. V kriznem centru strokovni delavci skupaj z otrokom in starši iščejo nadaljnje rešitve. Obiski staršev KC so možni, razen če se izkaže, da so obiski za otroka lahko ogrožujoči. Po odhodu iz KC se za otroka išče rešitve v smeri vrnitve: • k staršem, starim staršem, • k drugim sorodnikom, • v stanovanjsko skupino, • v zavod. Vzgojni zavodi, stanovanjske skupine in mladinski domovi: • namestitev z odločbo CSD ali z izrekom vzgojnega ukrepa sodišča, • sprejemajo osnovnošolce in srednješolce, Dijaški domovi: (v pripravi) • namešča se otroke, ki nimajo hujših vedenjskih motenj, • so dovolj samostojni, • potrebna je namestitev, ker jim starši ne zmorejo zagotoviti ustreznih pogo¬ jev za življenje, šolanje in razvoj. 94 KALJENJE 4. SKRBNIŠTVO Strokovni delavci: Zadeve po priimku uporabnika: Zakoni: Ustava RS Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih Pravilnik o postopku za popis in ocenitev premoženja pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil Zakon o socialnem varstvu Konvencija ZN o otrokovih pravicah Zakon o nepravdnem postopku Zakon o pravdnem postopku Zakon o dedovanju Zakon o notariatu Zakon o upravnem postopku Zakon o matičnih knjigah Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju 4.1. SKRBNIŠTVO NAD MLADOLETNIMI 4.1.1. POSTAVITEV/PRENEHANJE STALNEGA SKRBNIŠTVA NAD MLADOLETNIMI Namen : Zaščita pravic in koristi otroka, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo. Otroka postavi CSD pod skrbništvo s ciljem poskrbeti za varstvo, vzgojo in oskr¬ bo otroka. Skrbnik je dolžan skrbeti za otroka enako kot starši, torej poskrbeti, da se vsestransko razvije osebnost mladoletnih varovancev in da se usposobijo za samostojno življenje. Postopek začne CSD po uradni dolžnosti. Pobudo za postavitev skrbnika mladoletni osebi lahko dajo: • matičar, upravni in drugi organi, kadar pri opravljanju dolžnosti zvedo za tak primer, • najbližji sorodniki, člani gospodinjstva in sosedje, • podjetja, četrtne skupnosti ter drugi. V pobudi se navedejo razlogi za postavitev pod skrbništvo, lahko se predlaga tudi osebo, ki bi opravljala to nalogo. Skupnost CSD Slovenije 95 Dokumenti, ki jih je potrebno priložiti pobudi: • rojstni list otroka, • mrliški list staršev. CSD izda odločbo, v kateri natančno določi obseg skrbnikovih pooblastil in nalog. V okviru nadzorstvene pravice ima CSD naslednje naloge: • stalni nadzor nad delom skrbnika, • sprejemanje poročil o delu skrbnika, iz katerih mora biti razvidna skrb za va¬ rovanca, • nadzor nad upravljanjem in razpolaganjem z varovančevim premoženjem. Prenehanje skrbništva Skrbništvo nad mladoletno osebo preneha: • ko postane mladoletnik polnoleten, • če mladoletnika kdo posvoji, • če sklene zakonsko zvezo ali postane roditelj in se mu z odločbo sodišča pri¬ zna popolna poslovna sposobnost. Postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva se vpiše v rojstno matično knjigo. Če ima varovanec nepremičnine, se postavitev pod skrbništvo in prene¬ hanje skrbništva zaznamuje v zemljiški knjigi. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in jo napoti, da poda pobudo na CSD. 4.1.2. POSTAVITEV SKRBNIKA ZA POSEBEN PRIMER Namen: Zaščita pravic in koristi otroka, nad katerim izvršujejo starši roditeljske pravice v primeru spora med otrokom in starši, za sklenitev posameznih pravnih opra¬ vil med njimi ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju (v postop¬ ku dedovanja, odtujitev, prodaja premoženja ...). Postopek začne CSD po uradni dolžnosti. Pobudo za postavitev skrbnika za poseben primer lahko dajo: • matičar, upravni in drugi organi, kadar pri opravljanju dolžnosti zvedo za tak primer, • najbližji sorodniki, člani gospodinjstva in sosedje, • podjetja, četrtne skupnosti ter drugi. 96 KALJENJE Najpogosteje pride pobuda s strani sodišča, ki vodi zapuščinski postopek, v ka¬ terem prihaja do navzkrižja interesov mladoletnih otrok in njihovih staršev. V pobudi je potrebno opisati, v čem je problem razhajanja interesov, lahko se predlaga tudi skrbnik. Dokumenta, ki ju je potrebno priložiti pobudi: • rojstni list otroka, • fotokopijo osebnega dokumenta zakonitega zastopnika. CSD izda odločbo o postavitvi skrbnika za poseben primer, v kateri natančno določi njegove naloge in pooblastila. Skrbništvo za poseben primer preneha, ko preneha potreba, zaradi katere je bil skrbnik postavljen. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in jo napoti, da poda pobu¬ do (pisno ali izjava na zapisnik) za postavitev skrbnika za poseben primer na CSD. 4.1.3 PRIVOLITEV ODTUJITVE ALI OBREMENITVE OTROKOVEGA PREMOŽENJA, ODOBRITEV PRAVNIH POSLOV Namen : Zaščita koristi otroka in varstvo njegovih premoženjskih in drugih pravic. Starši smejo odtujiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje, izobrazbe ali če to zahteva kakšna druga njegova korist. Vlogo za odobritev pravnega posla lahko podajo starši oz. zakoniti zastopnik otroka. V vlogi je potrebno natančno navesti, kaj predstavlja otrokovo pre¬ moženje, kateri del premoženja otroka bi želeli odtujiti oz. obremeniti in za katere otrokove potrebe bo denar porabljen. Za vlogo se plača upravna taksa. Dokumenti, ki jih je potrebno priložiti vlogi: • rojstni list otroka, • dokazilo o lastništvu premoženja (pogodba ali osnutek pogodbe mora biti se¬ stavljen pri odvetniku ali notarju), • osebni dokument zakonitega zastopnika otroka, • izjava otroka, starejšega od 10 let, da je seznanjen s postopkom in soglaša s pravnim poslom. Skupnost CSD Slovenije 97 CSD izda odločbo in preveri, ali je bila kupnina res namensko porabljena. Z odločbo se zaveže zakonitega zastopnika, da poroča CSD o realizaciji. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in jo napoti, da poda vlogo na CSD. 4.2. SKRBNIŠTVO NAD ODRASLIMI 4.2.1. PREDLOG ZA ODVZEM/VRNITEV POSLOVNE SPOSOBNOSTI Namen : Zaščita pravic in koristi posameznika, ki ni sposoben ščititi svojih osebnih ali premoženjskih koristi. Razlogi za začetek postopka so, če je resno ogrožena uporabnikova osebna varnost (objektivne življenjske okoliščine in zdravje) ali je resno ogrožena njegova materialna pravna varnost (upravljanje in ravnanje s premoženjem ter poravnavanje finančnih obveznosti). O odvzemu poslovne sposobnosti odloči sodišče v nepravdnem postopku (Okrajno sodišče v Ljubljani, Miklošičeva 10, Ljubljana). Glede na težo motnje odloči, ali se poslovna sposobnost odvzame v celoti oziroma omeji (popoln ali delni odvzem). Predloz za oceno poslovne sposobnosti lahko poda: • javni tožilec, • zakonec ali izvenzakonski partner, • sorodnik v ravni črti, • sorodnik v stranski črti do drugega kolena, • center za socialno delo. Stroške nepravdnega postopka nosi predlagajoča stranka. CSD ima v postopku za oceno poslovne sposobnosti položaj udeleženca. Uradno je obveščen o postopku, ki se vodi pred sodiščem in je vabljen na narok. Sodišče izda odločbo o odvzemu poslovne sposobnosti, CSD pa mora tako osebo postaviti pod skrbništvo. O vrnitvi poslovne sposobnosti odloča sodišče, če prenehajo razlogi, zaradi ka¬ terih je bila osebi poslovna sposobnost odvzeta. V takem primeru preneha tudi skrbništvo. Odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti se vpiše v rojstno matično knjigo. 98 KALJENJE PSP: Strokovni delavec stranko seznani z načinom in z možnimi predlagatelji postopka. Strokovni delavec oceni, ali je potrebno pridobiti dodatne informaci¬ je, jih pridobi in zadevo preda v javna pooblastila na področju skrbništva. 4.2.2. IMENOVANJE/RAZREŠITEV ZAČASNEGA SKRBNIKA Namen : Zavarovanje pravic in koristi osebe, ki je v postopku za odvzem poslovne sposobnosti. Potrebno je izbrati primernega skrbnika, opraviti popis premične¬ ga in nepremičnega premoženja, ki ga ima varovanec v posesti, imenovati popi¬ sno komisijo s sklepom in sestaviti zapisnik o popisu. Sodišče, pri katerem se je začel postopek za odvzem poslovne sposobnosti, mora to takoj sporočiti centru za socialno delo. Center za socialno delo postavi osebi, zoper katero se je začel postopek, po potrebi začasnega skrbnika (diskre¬ cijska pravica). Sestavi se zapisnik o izročitvi premoženja v upravljanje skrbniku. Začasno skrbništvo preneha, ko se postavi stalni skrbnik ali ko postane pravnomočna odločba sodišča, da ni podlage za odvzem poslovne sposobnosti. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom. 4.2.3. IMENOVANJE/RAZREŠITEV SKRBNIKA Namen : Zagotoviti primernega skrbnika varovancu, ki mu je bila s pravnomočno odločbo sodišča odvzeta poslovna sposobnost. Skrbnik mora zlasti skrbeti za njeno oseb¬ nost, upoštevati pri tem vzroke, zaradi katerih je bila osebi odvzeta poslovna sposobnost in si prizadevati, da se ti vzroki odpravijo in da se varovanec usposo¬ bi za samostojno življenje. Postopek uvede CSD po uradni dolžnosti. CSD o postavitvi skrbnika in njegovih nalogah izda odločbo. Naloga CSD je vodenje in spremljanje skrbnika pri njegovem delu, nadzor nad upravljanjem in razpolaganjem z varovančevim premoženjem. Skrbnik mora poročati centru za socialno delo enkrat letno oz. vedno, ko center za socialno delo to zahteva. Iz skrbnikovega poročila mora biti razvidna njegova skrb za osebnost varovanca, zlasti kar zadeva njegovo zdravje, vzgojo, izobraževanje ter Skupnost CSD Slovenije 99 skrb za vse drugo, kar je za varovanca pomembno. Poročilo mora vsebovati tudi podatke o upravljanju varovančevega premoženja ter o razpolaganju z njim. Skrbništvo nad osebo, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, preneha, če ji sodišče z odločbo vrne poslovno sposobnost oz. v primeru smrti varovanca. Postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva pri osebah, ki jim je bila od¬ vzeta poslovna sposobnost se vpiše v rojstno matično knjigo. Če ima varovanec nepremičnine, se postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva zaznamu¬ je v zemljiški knjigi. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom. 4.2.4. IMENOVANJE/RAZREŠITEV SKRBNIKA ZA POSEBEN PRIMER Namen: Pri skrbništvu za poseben primer se postavi skrbnik le za določeno vrsto opra¬ vil osebi, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Namen je varstvo v določenem obsegu, za določena opravila ali vrsto opravil, ki jih skrb¬ nik v takem primeru opravi za in v imenu take osebe. Po tem skrbništvo prene¬ ha. Varstvo pravic v primeru kolizije interesov Skrbnik za poseben primer se postavi v primeru spora med varovancem in skrb¬ nikom, za sklenitev pravnih opravil med njima in v vseh primerih, ko so njune koristi v navzkrižju. Varstvo oseb neznanega bivališča Skrbnika za poseben primer se postavi v postopku razglasitve pogrešanega za mrtvega ter pri varstvu in koristih pravic odsotnih oseb neznanega bivališča, skrb za premoženje neznanega lastnika in v drugih posebnih primerih. Postopek za postavitev skrbnika za poseben primer začne CSD po uradni dolžnosti. Pobudo za postavitev skrbnika za poseben primer lahko dajo: • matičar, upravni in drugi organi, kadar pri opravljanju dolžnosti zvedo za tak primer, • najbližji sorodniki, člani gospodinjstva in sosedje, • podjetja, četrtne skupnosti ter drugi. V pobudi lahko predlagajo skrbnika. 100 KALJENJE Dokumenti . ki jih je potrebno priložiti pobudi: • osebni dokument osebe, ki potrebuje skrbnika za poseben primer, • zdravniško mnenje, iz katerega je razvidno, da oseba ni sposobna dajati po¬ oblastil. POZOR! Če oseba lahko izrazi svojo voljo, lahko veljavno pooblasti drugo osebo. Pooblastilo se podpiše pri notarju. Dejstvo, da oseba fizično ni sposobna napisati pooblastila, je pravno ne more ovirati pri pooblastitvi. Notarji overijo pooblasti¬ lo tudi na domu stranke. Nezmožnost osebe, da izrazi svojo voljo, se izkaže z ustreznim zdravniškim potrdilom, ki ga napiše izbrani osebni zdravnik osebe oz. specialist. CSD o postavitvi skrbnika za poseben primer izda odločbo, v kateri določi obseg skrbnikovih dolžnosti in pravic. Skrbništvo za poseben primer preneha, ko preneha potreba, zaradi katere je bil skrbnik postavljen. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in jo napoti, da poda pobu¬ do (pisno ali izjavo na zapisnik) na CSD. 5. REJNIŠTVO Strokovna delavka: Zakoni: Zakon o socialnem varstvu Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti Konvencija ZN o otrokovih pravicah Zakon o upravnem postopku 5.1. NAMESTITEV V REJNIŠKO DRUŽINO Namen: Začasna oblika varstva in zaščite otrok izven matične družine. Otrokom se pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen oseb¬ nostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Skupnost CSD Slovenije 101 Postovek: • CSD po uradni dolžnosti, • vloga staršev. Dokazila, ki jih je potrebno priložiti vlogi: • rojstni list otroka, • potrdilo o državljanstvu, stalnem bivališču in skupnem gospodinjstvu. V vlogi je potrebno opisati okoliščine, zaradi katerih želijo namestitev v rejniško družino. CSD izda odločbo o namestitvi otroka v rejniško družino. Z oddajo otroka v rejništvo ne prenehajo pravice in dolžnosti staršev ali skrbnika, ki jih imajo po ZZZDR. CSD neprekinjeno sodeluje z rejniško družino in rejencem, nudi pomoč pri reše¬ vanju sprotnih problemov in oporo rejencu in rejniški družini. Dolžan je sprem¬ ljati razmere v matični družini in ji nuditi pomoč pri urejanju in vzpostavljanju pogojev za vrnitev otroka v matično okolje. Prenehanje rejništva : CSD izda odločbo o prenehanju oz. ukinitvi rejništva, ko prenehajo razlogi, zara¬ di katerih je bila potrebna oddaja otroka v rejništvo. Rejništvo preneha s polnoletnostjo rejenca, razen, če ostane v rejniški družini zaradi nadaljnjega šolanja, najdalj pa do 26. leta starosti, če s tem soglaša. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in napoti k strokovni delav¬ ki s področja rejništva. 5.2 NALOGE PRI IZBORU KANDIDATOV ZA IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI Namen : Izbor rejniške družine in urejanje statusa rejnika. Naloea : Evidentiranje in izbor rejniške družine Pogoji za opravljanje rejniške dejavnosti: • državljanstvo in stalno prebivališče v RS, • vsaj poklicna oz. strokovna izobrazba, • polnoletnost, • osebi ne sme biti odvzeta roditeljska pravica, 102 KALJENJE • osebi ne sme biti odvzeta poslovna sposobnost. Oseba, ki želi opravljati rejniško dejavnost poda, vlogo na predpisanem obrazcu na krajevno pristojnem CSD. Dokumenti , ki jih je potrebno priložiti vlogi: • potrdilo o državljanstvu, stalnem prebivališču in skupnem gospodinjstvu, • potrdilo o dokončani izobrazbi, • potrdilo s sodišča, da jim niso odvzete roditeljske pravice in poslovna sposob¬ nost (Okrajno sodišče), • pisna utemeljitev vloge (življenjepis, motivi za opravljanje rejniške dejavno¬ sti). Postopek: • CSD preuči pogoje in motive, • posreduje obrazec za pripravo vloge za izvajanje rejniške dejavnosti, • pripravi oceno primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti, • posreduje vlogo na MDDSZ, • organizira izobraževanje za obstoječe rejnike. Dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti izdaja MDDSZ, pred izdajo dovolje¬ nja morajo kandidati obvezno na usposabljanje za izvajanje rejništva. Za poklicno dejavnost mora imeti rejnik v oskrbi vsaj tri rejence oz. dva, če ima v rejništvu dva otroka s posebnimi potrebami. Rejnina zajema oskrbnino in pla¬ čilo dela rejnika. Rejnik sorodnik do plačila dela ni upravičen. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in pogoji in napoti, da poda vlogo na CSD. 6. POSVOJITVE Strokovna delavka: Zakoni: Zakon o socialnem varstvu Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih Zakon o osebnem imenu Konvencija ZN o otrokovih pravicah Zakon o upravnem postopku Skupnost CSD Slovenije 103 Namen: Posvojitev je "trajen" ukrep namestitve otroka v drugo družino, kjer bo imel zagotovljene optimalne pogoje za zdravo rast in razvoj. S posvojitvijo nastopijo med posvojencem in posvojiteljem ter njegovimi sorodniki enaka razmerja, kot med matičnimi starši in sorodniki, prenehajo pa pravice in dolžnosti posvojen¬ ca do rodnih staršev ter pravice in dolžnosti le-teh do njega. Posvojitev se ne more razvezati. Posvojiti se sme samo mladoletno osebo. V posvojitev se sme dati otroka, čigar: • starši so neznani ali že leto dni neznanega bivališča, • starši so pred pristojnim organom privolili, da dajo otroka v posvojitev, • staršem je bila odvzeta roditeljska pravica, • starši so umrli. 6.1. DELO S KANDIDATI ZA POSVOJITEV Postopek: Preučitev vloge za posvojitev, ki jo lahko oddajo kandidati ne glede na kra¬ jevno pristojnost (posebnih obrazcev ni). Vlom obeh zakoncev naj vsebuje: • prošnjo z osnovnimi podatki o kandidatih in opis motivov za posvojitev, • življenjepis kandidatov, • izpisek iz rojstne matične knjige, • potrdilo o državljanstvu RS (tuj državljan lahko posvoji otroka, če med našimi državljani ni mogoče dobiti posvojitelja), • poročni list (če partnerja nista poročena, ni možna obojestranska posvo¬ jitev), • zdravniško potrdilo osebnega zdravnika, • potrdilo o zaposlitvi in dohodkih za pretekle tri mesece, • potrdilo o nekaznovanosti (Ministrstvo za pravosodje), • potrdilo, da niso odvzete roditeljske pravice in da kandidata nista pod skrb¬ ništvom (sodišče). CSD izda odločbo o namestitvi v družino z namenom posvojitvi in po potrebi odločbo o osebnem imenu otroka. Po enoletnem namestitvenem roku se izda odločba o posvojitvi. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in napoti, da poda vlogo na CSD. 104 KALJENJE 6.2. ENOSTRANSKA POSVOJITEV Namen : Enostranska posvojitev je oblika varstva otroka, za katerega roditelj iz kakršnihkoli razlogov ne more ali noče skrbeti. Cilj enostranske posvojitve je, da otrok živi v popolni družini in ima urejen status. Postopek : Vlogo z dokazili (enaka kot pri obojestranski posvojitvi) odda le zakonec, ki želi posvojiti otroka svojega zakonca. Postopek je enak, kot pri obojestranski posvojitvi. V vlogi mora biti tudi soglasje zakonca, ki je biološki starš otroka. Pristojni CSD pridobi izjavo biološkega starša, da se strinja z enostransko posvojitvijo. PSP: Stranko strokovni delavec na PSP seznani s postopkom in napoti, da poda vlogo na CSD. 6.3. POSVOJITEV, KO SO POSVOJITELJI TUJI DRŽAVLJANI Namen : Vključitev otroka v družino, kjer bo imel optimalne možnosti za zdra¬ vo rast in razvoj, če CSD ne more najti posvojitelja med državljani RS. Kandidati si urejajo posvojitev sami preko pristojnih državnih organov (MDDSZ, Ministrstvo za notranje zadeve). Krajevno pristojen CSD jim je dolžan pripraviti socialno in psihološko poročilo oz. mnenje. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in napoti na MDDSZ. 6.4. POSVOJITEV OTROKA TUJEGA DRŽAVLJANA Namen : Otroku tujega državljana najti starše in mu omogočiti življenje v družini, kjer bo imel optimalne možnosti za zdravo rast in razvoj. Postopek : Posvojitev otroka tujega državljana poteka preko državnih organov (MDDSZ). CSD pripravi socialno in psihološko poročilo oz. mnenje o posvojiteljih. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in napoti na MDDSZ. Skupnost CSD Slovenije 105 6.5. DELO S STARŠI, KI ŽELIJO ODDATI OTROKA V POSVOJITEV Namen : Premestitev otroka iz matične družine in vključitev v družino, kjer bo imel opti¬ malne možnosti za zdravo rast in razvoj, z namenom posvojitve. Postopek: Preučitev razlogov, ki narekujejo oddajo otroka in iskanje vseh možnih rešitev za namestitev oz. za možnosti oskrbe otroka v matični družini. Seznaniti stranko z vsemi možnimi posledicami v postopku in pridobiti izjavo za oddajo v posvojitev. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in napoti k strokovni delav¬ ki, da poda izjavo na zapisnik. 7. VARSTVO STAREJŠIH OSEB Strokovni delavec: Področje dela: Zakoni: Zakon o socialnem varstvu Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev Zakon o nepravdnem postopku Zakon o splošnem upravnem postopku Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih 7.1. SPREJEM V DOM STAREJŠIH OBČANOV Uporabnik, ki potrebuje domsko oskrbo oziroma njegovi svojci se morajo naj¬ prej zglasiti v domu, kjer z njim sklenejo dogovor o izvajanju socialno varstvene storitve institucionalnega varstva. Iz dogovora je razvidna tudi cena storitve. V primeru, da upravičenec nima dovolj sredstev za plačilo doma (niti s pri¬ spevkom zavezancev), je z dogovorom napoten na pristojni CSD, kjer uveljavlja pravico do oprostitve plačil socialno varstvenih storitev. Ce starostnik nima svojcev oz. ustrezne socialne mreže, ki bi mu pomagali pri urejanju namestitve v DSO, se mu ponudi storitev osebna pomoč. 106 KALJENJE PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in jo seznani z mrežo domov za ostarele. V primeru, da se stranka odloči za storitev OP, predstavi zadevo na storitvenem servisu, kjer se določi nosilec zadeve. 7.2. POMOČ NA DOMU (v nadaljevanju PND) Namen: Socialno varstvena storitev PND je oblika praktične pomoči in uslug posa¬ meznikom, ki jim vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki. Namenjena je posa¬ meznikom, ki z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju ter se za storitev odločijo prostovoljno. Uporabniki: • osebe, starejše od 65 let, • osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje nege in pomoči, • kronično bolne osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo statusa invalida, • hudo bolan otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo mot¬ njo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirano obliko varstva. Postovek : Koordinator (PND) vzpostavi prvi kontakt z bodočim uporabnikom, družino, institucijo in sklene dogovor o poteku pomoči na domu. V drugem delu lahko organizira pomoč za samopomoč, vzpostavi socialno mrežo z okoljem in sorodstvom, vključi druge institucije glede na potrebe upo¬ rabnika, pripravi družino in uporabnika na možnost institucionalnega varstva. Socialne oskrbovalke izvajajo pomoč na domu po naslednjem katalogu storitev. Pomoč v gospodinjstvu: • vzdrževanje in urejanje ožjega bivalnega okolja uporabnika, • nakup in dostava hrane, • pomivanje posode, • pranje perila oz. nošenje v pralnico, • likanje, • dostava hrane, • priprava kurjave in kurjenje. Skupnost CSD Slovenije 107 Osebna nega: • umivanje in menjava plenic, • posteljna kopel, • pomoč pri kopanju, • umivanje glave, • striženje nohtov, • britje, • pomoč pri hranjenju, • pomoč pri hoji v stanovanju, • pomoč pri razgibavanju (tudi v postelji). Ostale storitve: • družabništvo in spremstvo, • dvigovanje receptov, napotnic, zdravil, • plačevanje računov, • prevoz do zdravnika. Center za socialno delo Ljubljana Vič Rudnik izvaja dejavnost PND v naslednjih občinah: • Brezovica, • Dobrova-Polhov Gradec, • Velike Lašče, •Ig- Koordinator PND je strokovni delavec CSD. Na področju Mestne občine Ljubljana pomoč na domu izvaja Zavod za oskrbo na domu (v nadaljnjem besedilu ZOD). PSP: Strokovni delavec stranko seznani z namenom, načinom izvajanja storitve in ostalimi pogoji za začetek izvajanja storitve. Upravičence, ki prebivajo v občinah, za katere izvajamo PND, se napoti h koor¬ dinatorju na CSD, upravičence s stalnim bivališčem v MOL pa na enoto ZOD, kjer ima upravičenec stalno bivališče. Pomoč na domu izvajajo tudi zasebniki, ki so pridobili dovoljenje za svoje delo. 7.3. OPROSTITVE PLAČILA Plačati je potrebno le storitvi: • institucionalno (domsko) varstvo odraslih in • pomoč na domu. 108 kaljenje Namen: Omogočiti enakovreden dostop do socialno varstvenih storitev vsem držav¬ ljanom ne glede na materialno stanje. Upravičenci do oprostitve so : • osebe, ki za razreševanje socialnih stisk in težav potrebujejo organizirano po¬ moč v obliki socialno varstvenih storitev, • upravičenec, ki ni plačilno sposoben ali katerega plačilna sposobnost ne dose¬ ga vrednosti storitve, • nima zavezancev, ki bi bili dolžni znesek, za katerega je bil upravičenec opro¬ ščen, plačati, • ima zavezance, pa niso plačilno sposobni oz. če njihova plačilna sposobnost po merilih uredbe ne dosega zneska, za katerega je bil plačila oproščen upravi¬ čenec. Način uveljavljanja ovrostitve: Upravičenci pridobijo pravico do oprostitve plačila storitve s sklenitvijo dogovo¬ ra o izvajanju storitve v skladu z zakonom o socialnem varstvu. Sklenjen dogo¬ vor se šteje za akt, s katerim upravičenec dokazuje oprostitev. Vlogo za uveljavljanje pravice do oprostitve vlačila se vloži na predpisanem obrazcu. Obrazec se nanaša na uporabnika in njegovega zakonca oz. zunajza¬ konskega partnerja, s katerim živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti. Vlogo izpolni in podpiše uporabnik sam. V kolikor upravičenec vloge ni zmožen podpisati sam, ker ni sposoben odločati o svojih pravicah, to zanj uredi po¬ oblaščena oseba oz. skrbnik za poseben primer. Obrazec mora izpolniti in pod¬ pisati tudi njegov zakonec oz. partner. Obrazec za zavezance izpolnita in podpišeta zavezanec (če jih je več, vsak svo¬ jega) in njegov zakonec ali zunajzakonski partner s katerim živi v dalj časa tra¬ jajoči življenjski skupnosti. Kot zavezanec se šteje oseba , ki ni družinski član, a jo z upravičencem do storitve veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Najpogosteje so to odrasli otroci, ki jih starši niso več dolžni preživ¬ ljati. Zavezana pa je tudi druga pravna ali fizična oseba, ki jo k plačilu stroškov oskrbe ali institucionalnega varstva za upravičenca zavezuje izvršljiv pravni na¬ slov, kot je izročilna pogodba, pogodba o preživljanju itd. Dokumenti, ki jih je potrebno priložiti k vlogi (po presoji strokovnega delavca glede na dejansko stanje): Za upravičenca: • dogovor o izvajanju storitev sklenjen v DSO, • potrdilo o prejetih dohodkih in prejemkih v zadnjih treh mesecih pred vlo- Skupnost CSD Slovenije 109 žitvijo vloge za vsak mesec posebej oz. v drugih obdobjih za upravičenca in zakonca oz. zunajzakonskega partnerja, • potrdilo o katastrskem dohodku, • posestni list, • potrdilo o obdavčljivem premoženju za upravičenca, • dokazilo o preživninski obveznosti in o izplačani preživnini v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej, • potrdilo o šolanju za otroke starejše od 15 let, • druga dokazila (npr. pogodba o dosmrtnem preživljanju, izjava, da dovoljuje zaznambo oz. zavarovanje terjatve v korist občine), • fotokopija osebnega dokumenta, • podpisana izjava za dovolitev vpisa zaznamka v zemljiško knjigo. Za zavezanca: • potrdilo o prejetih dohodkih in prejemkih v zadnjih treh mesecih pred vlo¬ žitvijo vloge za vsak mesec posebej oz. v drugih obdobjih za zavezanca in zakonca oz. zunajzakonskega partnerja, • potrdilo o vpisu v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje, • potrdilo o katastrskem dohodku, • potrdilo o obdavčljivem premoženju, • dokazilo o preživninski obveznosti in o izplačani preživnini v zadnjih treh me¬ secih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej, • potrdilo o šolanju za otroke, starejše od 15 let, • dogovor o izvajanju storitve, če je kdo upravičen do socialno varstvenih stori¬ tev, • druga dokazila ( npr. pogodba o dosmrtnem preživljanju ...). V primerih, ko upravičenec nima oseb, ki bi zanj urejale dokumentacijo, sam pa zaradi objektivnih okoliščin (slabo zdravstveno stanje ...) tega ni sposoben, zanj pridobi dokumente center za socialno delo po uradni dolžnosti. Višina oprostitve je odvisna od: • prejemkov upravičenca - ugotovljenega dohodka, • vrednosti opravljene storitve, • izračuna meje socialne varnosti, • prispevka zavezancev. Ugotovljeni dohodek: • so dohodki in prejemki, ugotovljeni na način, kot ga določa zakon za prejem¬ nike denarne socialne pomoči, v kolikor uredba ne določa drugače. V ugotovljeni dohodek se ne šteje namenski in vsi enkratni dohodki, kot so: • štipendije, 110 KALJENJE • regres za letni dopust, • odpravnine, • jubilejne nagrade, • dodatek za rekreacijo, • enkratni dohodki, npr. božičnice, 13. plača ipd., • tisti del dohodka, od prodaje nepremičnin, ki je bil vložen v nakup druge ne¬ premičnine. Me/a socialne varnosti: Je znesek, ki mora upravičencu in njegovim družinskim članom ostati za pre¬ življanje po plačilu prispevka za opravljeno storitev. Meja socialne varnosti je določena kot meja dohodkov, do katere uporabniku ni potrebno plačevati storitev, če te meje ne dosega in je obenem tudi znesek, ki mora uporabniku vedno ostati, tudi če ima višje dohodke in storitev plačuje. Odvisna je od mini¬ malnega dohodka, ki ga zakon o socialnem varstvu določa kot najnižja sredstva za preživetje in od ugotovljenega dohodka upravičenca. Odvisna je tudi od tega ali upravičenec živi doma ali v domski oskrbi. Vrednost opravljene storitve: je znesek, ki ga po vdjjavni ceni za dogovorjeni obseg storitev zaračuna izvajalec (npr. DSO). Ureianie preživnine - glej področje zakonske zveze in družinskih razmerij! PSP: Strokovni delavec stranko seznani s pogoji in postopkom glede uveljavlja¬ nja oprostitve ali drugih vrst pomoči. Seznani jo o postopkih glede načina ure¬ janja sprejema v dom in jo tudi napoti v domove, saj z vlogo in dokumentacijo izrazi svojo voljo, da želi biti sprejeta v dom. Tam tudi podpiše dogovor o višini cene storitve. Seznanimo jo, da je sklenitev dogovora pogoj za začetek postopka o oprostitvi na centru, če meni, da storitve ne more plačati v celoti in če tudi svojci ali drugi zavezanci ne zmorejo doplačila. Pri tem stranko seznanimo, da se pri nas pridobi predpisani obrazec za upravičenca in za zavezanca. Če bo občina plačevala storitev, stranko seznanimo, da bo s tem obremenjena morebit¬ na nepremičnina (hiša, zemlja), ki jo imajo v lasti. 7.4. DNEVNI CENTRI ZA STAREJŠE Namen: So ena od oblik, ki naj bi starejšim ljudem, ki potrebujejo določeno pomoč, omogočile, da kljub tej potrebi še vedno živijo doma. V dnevni center prihajajo vsak dan in se vračajo domov. Lahko prihajajo le občasno. V dnevnem centru poskrbijo za njihove dnevne aktivnosti, družabnost, prehra- Skupnost CSD Slovenije 111 no, dnevni počitek, pa tudi nego in varstvo, kadar je to potrebno. Je priporočljiva možnost za tiste, ki ne morejo ostati doma sami, ker ne morejo ali težko poskrbijo sami zase, svojci pa so odsotni. 7.5. VAROVANA STANOVANJA Namen: So oblika bivanja starejših in so namenjena tistim, ki ne morejo več živeti popol¬ noma samostojno in potrebujejo delno pomoč in nego. Namenjeni so osebam: • starejšim od 65 let, • ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost nesposobni za samostoj¬ no življenje brez pomoči druge osebe, • ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z redno organizirano pomočjo drugega in z zagotovljenim varstvom ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in samostojnost v bivalnem okolju tako, da jim ni potrebno popolno institucionalno varstvo v zavodu, • ki imajo dovolj lastnih sredstev za plačilo najemnine. PSP: Strokovni delavec starostniku ali svojcem pomaga pri prepoznavanju nje¬ gove stiske, posreduje mu vse potrebne informacije o vrstah pomoči in storitev. Pomaga mu premagovati predsodke do pomoči in mu jasno nakaže možnosti izbire. Strokovni delavec stranki posreduje informacije o mreži varovanih stanovanj in dnevnih centrov in mu ponudi storitev osebne pomoči, v kolikor pri tem potre¬ buje pomoč. Če se stranka odloči za vključitev v storitev osebna pomoč, stro¬ kovni delavec zadevo predstavi na teamu storitveni servis, kjer se določi nosilca zadeve. 7.6. ZLORABA IN NASILJE NAD STAREJŠIMI Velika večina zlorab in nasilja, predvsem tistega, ki se dogaja v družinah, osta¬ ja skrito. Stari ljudje neradi prijavljajo storilce, ki so pogosto njihovi svojci, od katerih so tudi življenjsko odvisni, se jih bojijo, ali pa se njihovih dejanj sramu¬ jejo in jih zato ne želijo razkrivati. Ob obisku na domu starega človeka za katerega obstaja sum, da je žrtev zlorabe ali nasilja, lahko strokovni delavec (lahko tudi zdravnik, patronažna sestra, so¬ cialna oskrbovalka) opazi določene znake, ki kažejo na nasilje ali zlorabo. Potrebno je, da strokovni delavec govori s starostnikom razumljivo, saj dobra komunikacija (to je jasno izražanje, preverjanje razumevanja, ustrezna glasnost 112 KALJENJE ipd.) povečuje možnost, da bo star človek strokovnemu delavcu zaupal tudi svojo ogroženost, morebitno doživljanje zlorabe ali nasilja v domačem okolju. Poznamo sledeče oblike nasilja in zlorab: • telesna (fizična) zloraba, • čustvena ali psihična zloraba, • finančna ali materialna zloraba, • zanemarjanje, • zapuščenost, • posebne oblike: spolne zlorabe, samozanemarjanje. PSP: Potrebno se je odzvati na vse oblike prijave o ogroženem starostniku (pi¬ sne, ustne, telefonske, tudi anonimne). Strokovni delavec mora od prijavitelja pridobiti čimbolj popolne podatke glede identitete ogroženega starostnika in o tem, v kakšni povezavi je prijavitelj s starostnikom. Prijavitelja podrobno po¬ vpraša o okoliščinah, ki naj bi vzbujale sum, da je starostnik ogrožen in o zad¬ njem dogodku, ki je bil povod za prijavo. Če je le možno, naj prijavitelj poda tudi pisno prijavo, kar še posebej velja za institucije. Strokovni delavec nato stopi v kontakt s starostnikom in skuša z njim vzpostaviti zaupen odnos. Poveže se upo¬ rabnikovo socialno mrežo in pristojnimi institucijami. Starostnika seznanimo z možnimi rešitvami (prijava nasilja na policiji, umik iz okolja) napotimo ga v storitve (PND in OP, PDZD) in ga seznanimo z možnimi namestitvami v ustreznih institucijah (DSO, dnevni centri, varovana stanovanja, bolnice) in ostalimi oblikami pomoči. 7.7. DODATEK ZA TUJO NEGO IN POMOČ Osebe, ki potrebujejo pri večini oz. vseh osnovnih življenjskih opravilih pomoč druge osebe in prejemajo pokojnino (razen državno ali kmečko), lahko pri oseb¬ nem zdravniku sprožijo postopek za ureditev tuje pomoči in postrežbe. Po¬ stopek je potrebno plačati. 7.8. VARSTVENI DODATEK Postopek sprožijo prejemniki pokojnine, (razen prejemniki kmečkih in državnih pokojnin), če ne dosegajo cenzusov, določenih po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Skupnost CSD Slovenije 113 7.9. ODVZEM POSLOVNE SPOSOBNOSTI, POSTAVITEV SKRBNIKA ZA POSEBEN PRIMER - glej področje skrbništva! NAPOTITVE Domovi starejših občanov Center starejših Gornji Grad Tlaka 28, 3342 Gornja Grad Tel.: 03 839 28 00 (Veronika Slapnik) Center za starejše občane Ormož Ulica Dr. Hrovata 10/a, 2270 Ormož Tel.: 02 741 62 10 (Mihaela Voršič) Dom starejših občanov Ajdovščina Bevkova 10, 5270 Ajdovščina Tel: 05 366 28 11, 05 565 98 10 Dom starejših občanov Bežigrad Romanova 1, 1000 Ljubljana Tel.: 01/568 13 31 (Ani Turk) Dom upokojencev Brežice Prešernova c. 13, 8250 Brežice Tel.: 07 499 17 00 (Zdenka Kramar) Dom starejših občanov Bokalce Cesta na Bokalce 51, 1125 Ljubljana- Brdo Tel.: 01/477 06 00 http: //www. dso-vic. si Dom upokojencev Celje Jurčičeva 6, 3000 Celje Tel: 03 427 95 00 (Franja Jakob) . Dom upokojencev Center (Tabor) Tabor 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/234 73 00 (Vanda Marinšek) http://www.duc.si Dom starejših občanov Črnomelj Ul. 21. Oktobra 19/c, 8340 Črnomelj Tel.: 07 305 62 60 (Mira Vlašič) Dom upokojencev Danice Vogrinec Čufarjeva 9, 2000 Maribor Tel.: 02 471 12 51 http://www.du-danicevogrinec.si enota Tabor Veselova 3, 2000 Maribor Tel.: 02 420 41 21 Dom upokojencev Domžale Karantanska c. 5, 1230 Domžale Tel.: 01 724 12 30 (Lidija Kokalj) Dom Dr. Franceta Bergelia Bokalova 4, 4270 Jesenice Tel.: 04 583 41 00 (Vera Bregant) Dom upokojencev Franc Salamon Kolonija 1. Maja 21, 1420 Trbovlje Tel.: 03 565 33 00 (Pavlina Žgajnar) Dom upokojencev Gradišče nad Prvačino Gradišče nad Prvačino 4, 5292 Gradišče nad Prvačino Tel.: 05 330 69 00 (Aneta Hrovatin) Dom starejših občanov Grosuplje Ob Grosupeljščici 28, 1290 Grosuplje Tel.: 01 786 45 99 (Majda Jordan) Dom starejših Hrastnik Novi log 4/a, 1430 Hrastnik Tel.: 03 565 41 00 (J. Kosm) 114 KALJENJE Dom starejših občanov Ilirska Bistrica Kidričeva 15, 6250 Ilirska BistricA Tel.: 05 714 10 35, 05 714 12 44 (Nadja Vidmar) Dom upokojencev in oskrbovancev Impolica Arto 13, 8293 Studenec Tel.: 07 816 14 00 (Terezija Zupan, A. Flajs) Dom upokojencev Izola Kosovelova 22, 6310 Izola Tel.: 05 641 50 56, 05 641 52 10, 05 641 71 21 (Marija Sorgo) Dom Dr. J. Potrča Potrčeva 1, 2319 Poljčane Tel.: 02 829 58 20, 02 802 56 83 Dom Dr. Janka Benedika Šercerjeva 35, 4240 Radovljica Tel.: 04 537 50 00 (Jelka Orel) Dom upokojencev Jožeta Primožiča Miklavža Arkova 4, 5280 Idrija Tel.: 05 377 33 23 (Janja Grošelj) enota Spodnja Idrija Idrijska c. 26, 5281 Spodnja Idrija Tel.: 05 377 11 73 Dom starejših občanov Kamnik Neveljska pot 26, 1240 Kamnik Te.: 01 839 15 18 (Sabina Ravnikar) Dom starejših občanov Kočevje Roška c. 22, 1330 Kočevje Tel.: 01 895 32 12 (Matija Jerbič) Dom starejših občanov Koleziia Kopališka 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/477 01 00 (Nada Slak) www.dso-vic.si Dom upokojencev Kranj Cesta 1. Maja 59, 4000 Kranj Tel.: 04 280 13 00, 04 280 13 12 (Bojana Petrovič) http://www.du-kranj.si Dom starejših občanov Krško Kovinarska 13, 8270 Krško Tel.: 07 488 18 50, 08 488 18 58 (Štefančič) Dom starejših Lendava Slomškovo naselje 7, 9220 Lendava Tel.: 02 578 12 36 Dom starejših občanov Ljutomer Cesta L Slovenskega tabora 5, 9240 Ljutomer Tel.: 02 585 11 00, 02 585 11 08 (N. Šumak) Dom starejših občanov Logatec Gubčeva 8/a, 1370 Logatec Tel.: 01 750 80 86, 01 750 80 80 (Janez Dolšak) Dom Lukavci Lukavci 9, 9242 Križevci pri Ljutomeru Tel.: 02 587 15 86 Dom Marije in Marte Karitas Šolska pot 1, 1370 Logatec Tel.: 01 754 20 40 (Marjana Rupnik) Dom starejših občanov Medvode Zbiljska c. 15, 1215 Medvode Tel.: 01 362 54 00 (Martina Martinčič) Skupnost CSD Slovenije 115 Dom počitka Mengeš Glavni trg 13, 1234 Mengeš Tel.: 01 723 78 95 (Lidija Fugger Krivec) Dom počitka Metlika Mestni trg 16, 8330 Metlika Tel.: 07 306 31 41 (Irena Štular Franj kovic) Dom starejših občanov Moste Polie Ob sotočju 9, 1000 Ljubljana Tel.: 01/584 37 00 (Jerneja Telban) Dom starejših Na Fari Na Fari 50, 2391 Prevalje Tel.: 02 824 09 20 (Marjeta Štrekelj) http://freeweb.siol.net/dompre Dom Nine Pokorn Grmovje Pernovo 4, 3310 Žalec Tel.: 03 713 29 00 (Milena Mihelin) Dom upokojencev Nova Gorica Gregorčičeva 16, 5000 Nova Gorica Tel.: 05 339 41 00 Dom starejših občanov Novo mesto Šmihel 1, 8000 Novo mesto Tel.: 07 371 99 11, 07 371 99 42 (Mateja Jerič) Dom Petra Uzaria Ročevnica 58, 4290 Tržič Tel.: 04 598 03 00, 04 598 03 18 (Ljubka Cahunek) Dom upokojencev Podbrdo Podbrdo, 5243 Podbrdo Tel.: 05 380 18 40 (Ines Krajnik) enota Petrovo Brdo Petrovo Brdo 7, 5243 Podbrdo Tel.: 05 380 18 20 (Malči Kos) Dom starejših občanov Poide Ebrl Jamski Izlake 13, 1411 Izlake Tel.: 03 567 41 04 (Urška Kolar) Dom upokojencev Poljane Zrinjskega 2, 1000 Ljubljana Tel.: 01/234 71 00 (Jožica Stipič) Dom upokojencev Polzela Polzela 18, 3313 Polzela Tel.: 03 703 34 00 Dom upokojencev Postojna Rožna ulica 10, 6230 Postojna Tel.: 05 700 11 00 (Zvonka Mejak) Dom starejših občanov Preddvor Potoče 4, 4205 Preddvor Tel.: 04 275 20 00, 04 275 24 54 (Jana Mali) http://www.dso-preddvor.si Delovno varstveni zavod Prizma Ponikve Ponikve 76, 1312 Videm-Dobrepolje Tel.: 01 788 01 00, 01 788 01 14 (Mirjam Zobec) Dom upokojencev Ptuj Volkmajerjeva 10, 2250 Ptuj Tel.: 02 780 73 00 Enota Muretinci Muretinci 45, 2272 Muretinci Tel.: 02 740 80 59 Dom starejših Rakičan Ul. Dr. Vrbnjaka 1, 9000 Murska Sobota Tel.: 02 532 16 30 (Marija Kerčmar), 02 532 16 09 (Marta Magdič) 116 KALJENJE Dom upokojencev Sevnica Trg svobode 17, 8290 Sevnica Tel.: 07 816 07 40 Dom upokojencev Sežana Ul. Ivana Turšiča 6, 6210 Sežana Tel.:05 731 17 00 (Vlasta Gabrič] Dom starejših občanov Šentjur Svetinova 1, 3230 Šentjur Tel.: 03 746 17 00, 03 746 18 03 (Ljubica Gombač) Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah Rekeževa 8, 3240 Šmarje pri Jelšah Tel.: 03 817 14 06 Dom upokojencev Škofja Loka Stara Loka 31, 4220 Škofja Loka Tel.: 04 511 60 00, 04 511 63 02 (Janka Lotrič) Dom starejših občanov Tezno Panonska ul. 41, 2000 Maribor Tel.: 02 460 26 00, 02 460 26 17 (Franja Jakob) Dom počitka Tisie Črni potok 13, 1275 Šmartno pri Litiji Tel.: 01 890 01 00, 01 890 01 07 (Vlasta Šedivy) Dom upokojencev Tolmin Gregorčičeva 32, 5220 Tolmin Tel.: 05 380 18 00 (Ivica Podgornik) Dom starejših občanov Trebnje Stari trg 63, 8210 Trebnje Tel.: 07 346 21 00, 07 364 21 32 (Marija Peskar) Dom upokojencev Vrhnika Idrijska 13, 1360 Vrhnika Tel: 01 750 44 00 (Simona Medic) Lambrechtov dom Šolska ulica 4, 3210 Slovenske Konjice Tel.: 03 757 41 00 Koroški dom starostnikov Črneče 146, 2370 Dravograd Tel: 02 878 32 54 Obalni dom upokojencev Koper Krožna 5, 6000 Koper Tel.: 05 665 96 00, 05 665 97 16 (Danijela Zečevič) Sončni dom Železnikova 10, 2000 Maribor Tel.: 02 471 64 06 (Vida Anželj) Špesov dom Vojnik Cesta v Tomaž 6/a, 3212 Vojnik Tel.: 03 780 42 00, 03 780 42 02 (Z. Zrinski) Trubarjev dom upokojencev Loka 48, 1434 Loka pri Zidanem Mostu Tel.: 03 565 81 04 (Mojca Krošelj) Zdravilišče Laško d.d. Zdraviliška c. 4, 3270 Laško Tel.: 03 734 51 11, 03 734 53 20 (Melita Zorec) http://www.zdravilisce-lasko.si Dom za varstvo odraslih Velenje Kidričeva l/c, 3320 Velenje Tel.: 03 585 30 30 Skupnost CSD Slovenije 117 Posebni domovi starejših občanov Center slepih in slabovidnih Škofja Loka Stara Loka 31, 4220 Škofja Loka Tel.: 04 511 60 00 Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec -Trate Hrastovec v Slovenskih Goricah 22, 2230 Hrastovec v Slovenskih Goricah Tel.: 02 729 35 10 Delovno varstveni zavod Prizma Ponikve Ponikve 76, 1312 Videm-Dobrepolje Tel.: 01 788 01 00 Socialno varstveni zavod Dutovlje Dutovlje 128, 6221 Dutovlje Tel.: 05 708 41 00 Domovi starejših občanov s posebnimi oddelki (potrebno mnenje psihiatra) Dom Nine Pokorn Grmovje Pernovo 4, 3310 Žalec Tel.: 03 713 29 00 (Milena Mihelin) Pom starejših občanov Ilirska Bistrica Kidričeva 15, 6250 Ilirska BistricA Tel.: 05 714 10 35, 05 714 12 44 (Nadja Vidmar) Dom upokojencev in oskrbovancev I mpolica Arto 13, 8293 Studenec Tel: 07 816 14 00 (Terezija Zupan, A. Flajs) Dom upokojencev Jožeta Primožiča Miklavža Arkova 4, 5280 Idrija Tel.: 05 377 33 23 (Janja Grošelj) Dom upokojencev Podbrdo enota Petrovo brdo Petrovo brdo 7, 5243 Podbrdo Tel.: 05 380 18 20 (Malči Kos) Dom počitka Metlika Mestni trg 16, 8330 Metlika Tel: 07 306 31 41 (Irena Štular Franjkovič) Dnevni centri za starejše Dom starejših občanov Bežigrad Romanova 1, 1000 Ljubljana Tel.: 01/568 13 31 sprejmejo tudi osebe z demenco Dom upokojencev Brežice Prešernova c. 13, 8250 Brežice Te.: 07 499 17 00 sprejmejo tudi osebe z demenco Dom starejših občanov Črnomelj Ul. 21. Oktobra 19/c, 8340 Črnomelj Tel.: 07 305 62 60 sprejmejo tudi osebe z demenco Dom upokojencev Danice Vogrinec Čufarjeva 9, 2000 Maribor Tel.: 02 471 12 51 Dom upokojencev Domžale Karantanska c. 5, 1230 Domžale Tel.: 01 724 12 30 Dom upokojencev Franc Salamon Kolonija 1. Maja 21, 1420 Trbovlje Tel.: 03 565 33 00 118 KALJENJE Dom starejših občanov Ilirska Bistrica Kidričeva 15, 6250 Ilirska BistricA Tel.: 05 714 10 35, 05 714 12 44 Dom upokojencev in oskrbovancev Impolica Arto 13, 8293 Studenec Tel.: 07 816 14 00 sprejmejo tudi osebe z demenco Dom starejših občanov Izlake Izlake 13, 1411 Izlake Tel.: 03 567 40 85, 03 567 35 07 sprejmejo tudi osebe z demenco Dom upokojencev Jožeta Primožiča Miklavža Arkova 4, 5280 Idrija Tel.: 05 377 33 23 Dom upokojencev Kranj Cesta 1. Maja 59, 4000 Kranj Tel.: 04 280 13 00, 04 280 13 12 sprejmejo tudi osebe z demenco Dom starejših občanov Krško Kovinarska 13, 8270 Krško Tel.: 07 488 18 50, 08 488 18 58 sprejmejo tudi osebe z demenco Dom Marije in Marte Karitas Šolska pot 1, 1370 Logatec Tel.: 01 754 20 40 Dom starejših občanov Moste Polje Ob sotočju 9, 1000 Ljubljana Tel.: 01/584 37 00 sprejmejo tudi osebe z demenco Dom upokojencev Nova Gorica Gregorčičeva 16, 5000 Nova Gorica Tel.: 05 339 41 00 sprejmejo tudi osebe z demenco Dom starejših občanov Novo mesto Šmihel 1, 8000 Novo mesto Tel.: 07 371 99 11,07 371 99 42 sprejmejo tudi osebe z demenco Dom upokojencev Ptuj Volkmajerjeva 10, 2250 Ptuj Tel: 02 780 73 00 Dom upokojencev Sevnica Trg svobode 17, 8290 Sevnica Tel.: 07 816 07 40 sprejmejo tudi osebe z demenco Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah Rekeževa 8, 3240 Šmarje pri Jelšah Tel.: 03 817 14 06 sprejmejo tudi osebe z demenco Dom počitka Tišje Črni potok 13, 1275 Šmartno pri Litiji Tel.: 01 890 01 00, 01 890 01 07 sprejmejo tudi osebe z demenco Dom starejših občanov Trebnje Stari trg 63, 8210 Trebnje Tel.: 07 346 21 00, 07 364 21 32 sprejmejo tudi osebe z demenco Dom za varstvo odraslih Velenje Kidričeva l/c, 3320 Velenje Tel.: 03 585 30 30 Dom upokojencev Vrhnika Idrijska 13, 1360 Vrhnika Tel.: 01 750 44 00 Skupnost CSD Slovenije 119 Varovana stanovanja Varovana stanovanja v Impolici pri Sevnici Investitor: Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca Dvorec Impoljca - vsa stanovanja so najemniška Arto 13, 8290 Sevnica Tel.: 07 816 14 00 Varovana stanovanja Maribor Investitor: Stanovanjski sklad Občine Maribor Grajski trg 1, 2000 Maribor - stanovanja je možno kupiti ali najeti Tel.: 02 250 63 10 Varovana-stanovanja v Moravskih toplicah. Hotel Vivat, Podjetje za oskrbo občanov d.o.o, Ul. Ob igrišču 3, Moravske Toplice Investitor: Počitek-užitek d.o.o Kranjčeva 3, 9226 Moravske toplice Tel.: 02 528 21 00 stanovanja je možno kupiti, najeti ali vzeti v zakup Varovana stanovanja v Laškem Investitor: Zdravilišče Laško d.d. Zdraviliška c. 4, 3270 Laško Tel.: 03 734 55 55 stanovanja je možno kupiti ali najeti Varovana stanovanja v Šentjurju Investitor: Občina Šentjur, Stanovanjski sklad Svetinova 1, 3230 Šentjur Tel.: 03 747 13 23 vsa stanovanja so najemniška Varovana stanovanja v Logatcu Investitor: Stanovanjski sklad ZPIZ-a d.o.o Mala ulica 5, 1000 Ljubljana Tel.: 01 300 88 11 vsa stanovanja so najemniška Varovana stanovanja v Podbrdu Investitor: Stanovanjski sklad RS Poljanska c. 31, 1000 Ljubljana Tel.: 05 380 18 40 vsa stanovanja so najemniška Varovana stanovanj v Tolminu Investitor: Stanovanjski sklad RS Poljanska c. 31,1000 Ljubljana Tel.: 05 380 18 00 vsa stanovanja so najemniška Pomoč na domu Zavod za oskrbo na domu Ljubljana Ambrožev trg 7, 1000 Ljubljana Fax: 01 239 65 23, Tel.: 01 239 65 02 Vodja socialnega servisa: Darinka Piskule Tel.: 01 239 65 10 Dežurna služba: Katarina Zajec Tel.: 01 239 651 00 • enota Bežigrad Linhartova 13, 1000 Ljubljana vodja enote Laura Perko Tel.: 01 239 65 30 koordinatorka Irena Pongračič Tel.: 01 239 65 30 • enota Center Ambrožev trg 7, 1000 Ljubljana vodja enote Marino Baič Tel.: 01 239 65 16 vodja enote Barbara Samec Tel. 01 239 65 18 120 KALJENJE • enota Moste Ob Ljubljanici 36/a, 1000 Ljubljana vodja enote Blanka Vilfan Tel.: 01 547 15 50 • enota Šiška Ob žici 1, 1000 Ljubljana vodja enote Eva Saksida Tel.: 01 500 76 90 • enota Vič Tržaška c. 27, 1000 Ljubljana vodja enote Darja Barborič-Vesel Tel.: 01 242 06 00 Zasebniki, ki izvajajo pomoč na domu Comett Zavod za pomoč in nego na domu Dalmatinova 9, 1000 Ljubljana Tel.: 01 234 82 60 - pomoč družini na domu kot social¬ na oskrba na domu in socialni servis Viktorja Donka Kovačič s.p. - obiskovanje bolnih in ostarelih in socialni servis Trg Komandanta Staneta 4, 1000 Ljubljana Zavod Pelikan - Karitas - pomoč družini na domu kot social¬ na oskrba na domu Cirilov Metodov trg 9, 1000 Ljubljana Tel.: 01 537 32 85 Tassi & CO d. n.o. - nega,dostava hrane, čiščenje, pre¬ vozi, manjša popravila, kuhinjske pomočnice Zavetiška 12, 1000 Ljubljana Tel.: 01 256-80-80 GSM: 031-524-965 Patronažno varstvo Patronažna služba Vič Postojnska 24, 1000 Ljubljana Tel.: 041 945 722 Patronažna služba Rudnik Rakovniška 3, 1000 Ljubljana Tel.: 420 24 30 Drugo Društvo upokojencev KS Vič Viška cesta 38, 1000 Ljubljana Tel.: 01 257 47 74 Društvo upokojencev Trnovo Opekarska c. 51, 1000 Ljubljana Tel.: 01 283 90 63 Hospic slovensko društvo Dolenjska cesta 22, 1000 Ljubljana Tel.: 01 420 52 60 Zavod za pokojninsko in invalidsko. zavarovanje Kolodvorska 15, 1000 Ljubljana Te.: 01 474 51 00 Skupnost CSD Slovenije 121 8. OBRAVNAVA ODRASLIH STORILCEV KAZNIVIH DEJANJ Strokovni delavec: Zakoni: Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij Zakon o kazenskem postopku Kazenski zakonik Pravilnik o izvrševanju kazni zapora Zakon o socialnem varstvu Zakon o varstvu osebnih podatkov 8.1. PREDKAZENSKI POSTOPEK 8.1.1. OSUMLJENCI KAZNIVIH DEJANJ Namen: Posredovati podatke o polnoletnih storilcih kaznivih dejanj (osumljen¬ ci, obdolženci) v kazenskem postopku, za katere se tožilec ali preiskovalni sod¬ nik odloči, da si bo pridobil podatke o prejšnjem življenju, duševni razvitosti, okolju v katerem živi in drugih okoliščinah, ki se tičejo njegove osebnosti. Na podlagi tega se sodišče odloči za najprimernejšo sankcijo. Center za socialno delo prejme zaprosilo policije, tožilstva ali sodišča, da posreduje socialno poročilo. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom. 8.1.2. ODLOG PRESTAJANJA ZAPORNE KAZNI Namen: Ugotoviti z zakonom določene okoliščine odloga prestajanja zaporne kazni. Okoliščine so usmerjene v reševanje življenjske, materialne, družinske in so¬ cialne eksistence. Prošnio za odložitev izvršitve kazni zapora je potrebno vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni na pristojno sodišče. V njej je potrebno priložiti dokaze o razlogih za odložitev. 122 KALJENJE Prošnjo za odlog izvršitve kazni lahko podajo: • obsojenec, • z njegovo privolitvijo njegovi ožji družinski člani (zakonec oz. izvenzakonski partner, krvni sorodniki v ravni vrsti, bratje, sestre, posvojitelj, posvojenec), • obsojenčev rejnik ali skrbnik, • pristojni center za socialno delo (ni potrebna privolitev obsojenca). Razlog i za odlog kazni so: • obsojenec zaradi hujše bolezni ni sposoben nastopiti kazni, • če v obsojenčevi ožji družini kdo umre ali je hudo bolan in nujno potrebuje obsojenčevo pomoč, • če je potrebno dokončati neodložljiva poljska ali sezonska dela ali dela, ki jih je povzročila naravna nesreča, pa v družini ni za delo sposobnih drugih članov, • če mora obsojenec končati šolo ali izpit za katerega se je pripravil, in še razlogi, o katerih poda mnenje center za socialno delo, na čigar območju prebivajo obsojenčevi otroci: • če mora obsojenec poskrbeti za vzgojo in varstvo otrok, • če so skupaj obsojeni zakonca ali drug član gospodinjstva ali ti že prestajajo zaporno kazen in bi bilo ogroženo preživljanje starih, bolnih ali mladoletnih družinskih članov, če bi vsi obsojeni hkrati prestajali zaporno kazen, • če ima obsojenka otroka, ki še ni star eno leto ali če je obsojenka noseča in do poroda ni ostalo več kot pet mesecev ali če ima otroka, ki še ni star dve leti in zahtevajo posebni zdravstveni, socialni in drugi razlogi, da sama skrbi zanj. Čas trajanja odloga kazni je odvisen od okoliščin zaradi katerih je do odloga priš¬ lo (dokler traja bolezen, oz. od treh do šestih mesecev ali dokler otrok ne dopol¬ ni enega oz. dveh let). Center za socialno delo na zaprosilo sodišča poda mnenje v primerih, ki so določeni z zakonom. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in jo napoti, da poda prošnjo na sodišče. Skupnost CSD Slovenije 123 8.2. POMOČ POSAMEZNIKU IN DRUŽINI MED PRESTAJANJEM ZAPORNE KAZNI 8.2.1. PREKINITEV PRESTAJANJA ZAPORNE KAZNI Namen: Ugotovitev z zakonom določenih okoliščin za prekinitev prestajanja zaporne kazni. Prošnjo za prekinitev zaporne kazni lahko podajo: • obsojenec, • z njegovo privolitvijo njegovi ožji družinski člani, • obsojenčev rejnik ali skrbnik, • pristojni center za socialno delo. Prošnja se poda v zavodu, kjer obsojenec prestaja zaporno kazen. O prekinitvi prestajanja zaporne kazni odloča direktor uprave, ki lahko v ugotovitvenem postopku pridobi tudi mnenje centra za socialno delo. O tem izda odločbo. Razlos i za prekinitev prestajanja zaporne kazni so: • obsojenec zaradi hujše bolezni ni sposoben prestajati kazni, • če v obsojenčevi ožji družini kdo umre ali je hudo bolan in nujno potrebuje obsojenčevo pomoč, • če je potrebno dokončati neodložljiva poljska ali sezonska dela ali dela, ki jih je povzročila naravna nesreča, pa v družini ni za delo sposobnih drugih članov, • če mora obsojenec končati šolo ali izpit za katerega se je pripravil, in naslednji razlogi, o katerih poda mnenje center za socialno delo, na čigar območju prebivajo obsojenčevi otroci: • če mora obsojenec poskrbeti za vzgojo in varstvo otrok, • če so skupaj obsojeni zakonca ali drug član gospodinjstva ali ti že prestajajo zaporno kazen in bi bilo ogroženo preživljanje starih, bolnih ali mladoletnih družinskih članov, če bi vsi obsojeni hkrati prestajali zaporno kazen, • če ima obsojenka otroka, ki še ni star eno leto ali če je obsojenka noseča in do poroda ni ostalo več kot pet mesecev ali če ima otroka, ki še ni star dve leti in zahtevajo posebni zdravstveni, socialni in drugi razlogi, da sama skrbi zanj. Prekinitev sme trajati največ tri mesece oz. dokler se ne konča zdravljenje, če je bila prekinitev dovoljena zaradi zdravstvenih razlogov. Čas prekinitve se ne šteje v prestajanje zaporne kazni. Prošnja se lahko ponovi po šestih mesecih. Po¬ membno je, da so razlogi za prekinitev prestajanja zaporne kazni nastopili v času prestajanja kazni in ne že prej! PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in jo napoti, da poda vlogo v zavodu, kjer obsojenec prestaja zaporno kazen. 124 KALJENJE 8.2.2. UKREPI ZA VARSTVO OTROK OBSOJENK Obsojenkam, ki so noseče aii so rodile med prestajanjem zaporne kazni, se morajo zagotoviti ustrezna zdravniška nega in pogoji za otroka. Otrok sme osta¬ ti pri materi na njeno zahtevo do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa se odda po sporazumu z materjo otrokovemu očetu ali sorodnikom. Otrok sme ostati pri materi do dopolnjenega drugega leta starosti, če bo mati v tem času prestala kazen ali če to zahtevajo posebni zdravstveni, socialni ali drugi razlogi. Obsojenka mora podati prošnjo za podaljšanje bivanja otroka v zavodu, o tem odloči direktor uprave z odločbo. Kadar otroka ni mogoče oddati očetu ali sorodnikom ali pa to ni v otrokovo ko¬ rist, je zavod v katerem obsojenka prestaja kazen dolžan navezati stike s pristoj¬ nim centrom za socialno delo, ki ukrene vse potrebno za vzgojo in varstvo otro¬ ka zunaj zavoda (namestitev v rejniško družino - glej področje rejništva). PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom. 8.2.3. IZDELAVA IN IZVAJANJE PROGRAMA INDIVIDUALNEGA TRETMANA Namen: Usposobiti obsojenca za življenje na prostosti. Pri izdelavi in izvajanju programa individualnega tretmaja sodelujejo pristojni centri za socialno delo, zavod za zaposlovanje, upravni organi za stanovanjske zadeve, javni zavodi s področja zdravstva in izobraževanja, društva, dobrodelne organizacije ... Obsojenec se mora s tem strinjati! Zavod za prestajanje kazni predlaga centru za socialno delo, da obsojencu do¬ loči svetovalca. Svetovalca se obsojencu določi lahko že takoj na začetku presta¬ janja zaporne kazni, kadarkoli pozneje ali šele tik ob odpustu (najkasneje en mesece pred odpustom obsojenca). Njegova naloga je svetovati obsojencu pri izvajanju programa individualnega tretmaja. Skupnost CSD Slovenije 125 Pomoč svetovalca obsega pomoč pri: • vključevanju v življenje na prostosti, • nadaljnjem izobraževanju na prostosti, • menjavi okolja bivanja, • urejanju osnovnih življenjskih pogojev (stanovanje, zaposlitev), • psihiatričnem zdravljenju, zdravljenju alkoholizma, narkomanije. Svetovalec opravlja svoje naloge pod vodstvom in mentorstvom pristojnega cen¬ tra za socialno delo in je dolžan sodelovati tudi z določenim delavcem uprave. Pristojni center za socialno delo mora v sodelovanju z zavodom za prestajanje kazni najmanj tri mesece pred odpustom s prestajanja kazni pripraviti program potrebnih ukrepov za pomoč obsojencu in mu nuditi pomoč pri vključitvi v družbo po prestani kazni. Zavod za prestajanje kazni je dolžan pripraviti pred¬ log o konkretnih oblikah strokovne pomoči in ga poslati pristojnemu centru za socialno delo. Pred odpustom pošlje zavod centru za socialno delo še zaključno poročilo (kako se je obsojenec sposoben vključiti v življenje na prostosti in katero konkretno pomoč bo potreboval). PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom. 8.2.4. POMOČ DRUŽINI OBSOJENCA NA PRESTAJANJU ZAPORNE KAZNI Namen : Pomoč pri vzpostavitvi socialne mreže svojcev osebe, ki je na prestajanju za¬ porne kazni. • reševanje materialne stiske - glej področje materialno ogroženih. • osebna pomoč svojcem osebe, ki je na prestajanju zaporne kazni zaradi porušene socialne mreže in izključitve iz socialne mreže, ki je posledica pre¬ stajanja zaporne kazni družinskega člana. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in jo napoti k strokovnemu delavcu na področje obravnave odraslih storilcev kaznivih dejanj. V primeru, da se stranka odloči za osebno pomoč, predstavi zadevo na teamu storitveni servis. 8.2.5. POGOJNA OBSODBA Z VARSTVENIM NADZOROM Sodišče, ki je izreklo obsojencu pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, pošlje sodbo z razpoložljivimi podatki o obsojenčevi osebnosti pristojnemu cen¬ tru za socialno delo. Center za socialno delo predlaga sodišču svetovalca, ki bo izvrševal varstveno 126 KALJENJE nadzorstvo v (roku 30 dni). Izbere ga med delavci centra ali med drugimi ose¬ bami, ki so primerne za to in s tem soglašajo. Svetovalec sklene z obsojencem pisni dogovor, ki mora vsebinsko in časovno izpolnjevati navodila, ki jih je odredilo sodišče (vsebina izvajanja pomoči, skrb¬ stva, nadzora in varstva). Zadeva je še v pripravi! PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom. 8.2.6. IZVRŠEVANJE DELA V KORIST HUMANITARNIM ORGANIZACIJAM ALI LOKALNIM SKUPNOSTIM Namen: Preprečiti izločitev storilca iz njegovega socialnega okolja in ga hkrati opozoriti na neustreznost njegovih dejanj. Morebitna povrnitev storjene škode. Z izvrševanjem dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti sodišče nadomesti kazen zapora do treh mesecev. Obsojenec namesto zapora opravlja humanitarno delo v obdobju najdalj šestih mesecev. To delo se raz¬ poredi tako, da ne moti obsojenčevih obveznosti iz delovnega razmerja. Zavod v sodelovanju s pristojnim centrom za socialno delo pripravi vse potreb¬ no, da obsojenec začne delati na določenem delovnem mestu v korist humani¬ tarne organizacije ali lokalne skupnosti. Center za socialno delo delo spremlja in nadzira, ali obsojenec izpolnjuje delovne naloge. Če obsojenec svojih nalog ne izpolnjuje, center za socialno delo o tem obvesti sodišče in zavod. Sodišče v tem primeru odredi, da se kazen zapora izvrši. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom. 8.2.7. DRUGA OPRAVILA, KJER SE VKLJUČUJE CSD (praksa) 8.2.7.1. MNENJE O UPRAVIČENOSTI OBSOJENCA DO UGODNOSTI V ČASU PRESTAJANJA KAZNI ZAPORA (PROSTI IZHOD) - vezano na hišni red posameznega zavoda Center za socialno delo poda mnenje na zaprosilo zavoda, kjer obsojenec presta¬ ja zaporno kazen. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom. Skupnost CSD Slovenije 127 8.2.7.2. PREMESTITEV V DRUG ZAVOD Obsojenca se lahko premesti iz enega v drug zavod ali oddelek zavoda, če je to potrebno za izvajanje programa tretmaja ali delovnega programa zavoda oziro¬ ma, če to narekujejo razlogi varnosti ali interesi ohranitve reda in discipline v zavodu. Postovek za premestitev se prične na predlog: • upravnika zavoda, • obsojenca oz. njegovih ožjih družinskih članov, • rejnika, skrbnika. Prošnja za premestitev zapornika se poda v zavodu, kjer zapornik prestaja za¬ porno kazen. Najpogostejši razlogi so lažji, pogostejši in cenejši stiki z domačim okoljem, ožjimi družinskimi člani, bolj sproščen režim prestajanja kazni, več ugodnosti... Če je obsojenec premeščen na lastno željo, mora sam plačati stroške preme¬ stitve. O premestitvi obsojenca odločata direktor uprave in upravnik zavoda. O tem se izda odločba. V ugotovitvenem postopku lahko zaprosi za mnenje pristojni center za socialno delo. Prošnja za premestitev se lahko ponovi po preteku šestih mesecev. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in jo napoti, da poda proš¬ njo v zavod, kjer obsojenec prestaja zaporno kazen. 8.2.7.3. POGOJNI ODPUST Namen : Pomoč pri prehodu iz zapornega režima v življenje na prostosti. Gre le za raz¬ lično obravnavo obsojenca, saj kazen sama teče dalje z vsemi pravnimi po¬ sledicami. Pogojni odpust se lahko prekliče, če obsojenec krši pogoje odpusta, predvsem, če stori novo kaznivo dejanje. Prošnjo za pogojni odpust lahko poda v zavodu za prestajanje kazni: • upravnika zavoda, • obsojenca oz. njegovih ožjih družinskih članov, • rejnika, skrbnika. 128 KALJENJE V prošnji mora biti navedeno v katerem kraju namerava obsojenec prebivati po odpustu. O pogojnem odpustu odloča posebna komisija, ki o tem izda odločbo. Komisija za pogojni odpust si lahko pridobi tudi mnenje centra za socialno delo. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in jo napoti na zavod, kjer obsojenec prestaja zaporno kazen. 8.3. DELO Z OBSOJENCI PO PRESTANI KAZNI Namen: Obsojencu po prestani zaporni kazni nuditi pomoč pri njegovi vključitvi v družbo. Delo na centru za socialno delo obsega koordinativno vlogo na področju: • nastanitve, • zaposlovanja, • urejanja družinskih razmer, • vključevanja v novo okolje, • izobraževanja, • reševanja zdravstvenih težav, • reševanja materialne ogroženosti. Naloge se izvajajo kot osebna pomoč, izjemoma kot javno pooblastilo (DSP). Skupnost CSD Slovenije 129 9. ZASVOJENOSTI Strokovni delavec: Zakoni: Zakon o socialnem varstvu, Kazenski zakonik Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami Zakon o spremembi zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog Resolucija o nacionalnem programu na področju drog 2003-2008 (Urad za droge 2002 Zasvojenosti se na področju socialnega dela še vedno kažejo kot zelo pereč prob¬ lem, ki je v naraščanju, ki s svojimi posledicami prinaša v družine naših uporab¬ nikov številne zaplete in tragiko, kar pa je pogosto skrito v drugih težavah in slabo prepoznavno nestrokovnjaku. Glede na znano dejstvo, da je reševanje kakršnihkoli težav in zapletov uporab¬ nikov na številnih področjih socialnega dela neupoštevajoč problematiko zasvo¬ jenosti pri posamezniku oz. v družini nesmiselno in pogosto brez učinka, saj ne prinaša dobrih rešitev, je potrebno temu področju posvetiti vso pozornost. Pobuda je lahko dana s strani: • svojcev, drugih institucij iz socialne mreže uporabnika, • po uradni dolžnosti, ko znotraj druge problematike sami zaznamo problem zasvojenosti (npr. materialna stiska, ogroženost otrok, neurejeni partnerski in družinski odnosi,...), • uporabnika samega, ko v stiski išče pomoč Uvorabnik: • zakonec, izvenzakonski partner, otroci, starši zasvojenca, • zasvojenec sam. PSP: Strokovni delavec nudi pomoč uporabniku pri prepoznavanju njegove stiske, mu poda jasne in popolne informacije o pristojnosti CSD (javna pooblasti¬ la - zaščita otrok, DSP), delu drugih institucij in izvajalcev na področju zasvo¬ jenosti. Predstavi mu mreže izvajalcev na področju zasvojenosti, in ga seznani s storitvami, ki jih izvajamo na CSD ter pogoji oz. kriteriji s katerimi lahko po¬ samezno storitev uveljavi. V kolikor se uporabnik odloči za vključitev v storitev, strokovni delavec zadevo predstavi na teamu storitveni servis. Uporabnika stro¬ kovni delavec napoti v zunanje institucije, nevladni sektor. 130 KALJENJE 9.1. ALKOHOLIZEM Uporabniki : • posamezniki, ki imajo težave povezane s prekomernim uživanjem alkohola, • njihovi družinski člani, svojci. Namen : da posameznik skozi našo pomoč prepozna in opredeli svojo stisko, oceni možne rešitve in se seznani z možnimi storitvami, v katere lahko prostovoljno vstopi z namenom in ciljem, da razvija, ohranja, izboljšuje in dopolnjuje svoje socialne zmožnosti. Posebnosti v okviru PSP : delo s svojci: • spodbuditi upravičenca, da spregovori o svojih stiskah in posreduje čimveč uporabnih podatkov, • podpora pri prepoznavanju težav in odločitvi o naslednjih korakih (v 2-3 srečanjih), • predstavitev možnih rešitev, seznanitev z vrstami storitev in različnimi izva¬ jalci le-teh, • načrt reševanja, usmeritev v mrežo (predvsem v skupine Al-Anon: za svojce in Al-Ateen - za odrasle otroke alkoholikov), • ga opremiti z informativnim gradivom in spiskom priporočljive literature. Delo s svojcem poteka v smislu reševanja stisk in težav ne glede na to, ali se zasvojenec odloči za urejanje. delo z zasvojencem, parom: • glej korake kot pri delu s svojci, • v kolikor zasvojenec nima svoje socialne mreže in gre za reševanje hujših zapletov, je več poudarka na povezovanju z okoljem, našem delu in predsta¬ vitvi oz. usmeritvi v osebno pomoč, za katero se uporabnik odloči prosto¬ voljno. 9.2. NARKOMANIJA Uvorabniki : • uživalci prepovedanih drog, • starši in njihovi družinski člani, svojci. PSP: Delo s svojci : • posredovanje jasnih in konkretnih informacij o tem, kaj zasvojenost je, Skupnost CSD Slovenije 131 pomagati razumeti problem droge, pomagati sprejeti, da je njihov otrok - svojec zasvojen, • napotitev v storitev osebne pomoči z namenom doseči, da z novimi spozna¬ nji v družini ustvarijo klimo, ki bo omogočila boljšo komunikacijo med družinskimi člani in v začetku predvsem s tem pritegniti zasvojenega člana družine, • seznanitev z možnostmi vključevanja v programe za urejanje. Delo z uživalci in zasvojenimi s prepovedanimi drogami: • motiviranje zasvojenega, da sprejme storitev osebne pomoči, • napotitev v programe (v začetku tudi nizkopražne - metadonske), pri čemer je najbolj pomembno pridobivanje zaupanja zasvojenega, mu vzbuditi občutek, da mu njegovi bližnji in strokovni delavci žele pomagati in ga pred¬ vsem na pozitiven način vzpodbujati pri njegovih poskusih na poti k absti¬ nenci. Predvsem je tu poudarek na pridobivanju sposobnosti videti majhne, pozitivne premike pri zasvojenem in jih v tem vzpodbujati in podpirati. Pri tem so glavni znaki uspešnosti daljšanje časa abstinence, s tem vedno manj recidivov in vedno več uspehov (lahko tudi zelo majhnih) na pozitivnih področjih (šola, delo, odnosi v družini). 9.3. MOTNJE HRANJENJA Uporabniki: • posamezniki, ki imajo težave povezane z motnjami hranjenja, • njihovi družinski člani, svojci. Namen: da posameznik skozi pomoč prepozna in opredeli svojo stisko, se seznani z možnimi oblikami pomoči in storitvami, v katere lahko prostovoljno vstopi z na¬ menom in ciljem, da razvija, ohranja, izboljšuje in dopolnjuje svoje socialne zmožnosti. PSP: Pomoč pri prepoznavanju uporabnikove stiske, seznanitev z možnimi obli¬ kami pomoči in napotitev v mrežo izvajalcev. V kolikor se stranka odloči za vključitev v storitev osebne pomoči, strokovni delavec primer predstavi na sto¬ ritvenem servisu, kjer se določi nosilec zadeve. 132 KALJENJE 10. PODROČJE VARSTVA OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI Strokovni delavec: Zakoni: Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo 10.1. VARSTVO OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI 10.1.1. PRAVICA DO DODATKA ZA NEGO OTROKA, KI POTREBUJE POSEBNO VARSTVO Namen: Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima dru¬ žina zaradi nege in varstva takega otroka. Višji dodatek gre otrokom s težko du¬ ševno ali težko gibalno oviranostjo. Pravico ima eden od staršev ali druga oseba, ki neguje otroka na podlagi odločbe CSD oziroma sodbe ali začasne odredbe sodišča, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pravica se uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške komisi- ki Pravice nima starš za otroka, ki je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje in šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo ali v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. CSD mu v tem primeru lahko prizna pravico za dobo od 3 do 6 mesecev. Pravica traja za obdobje, ko se otroku zagotavlja posebno varstvo zaradi zdrav¬ stvenih razlogov oziroma do 18. leta, po tej starosti pa, če se šola, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti oz. več, če se je šolanje iz upravičenih razlogov podaljšalo. Skupnost CSD Slovenije 133 Pogoji: • otrok ima hujšo bolezen ali prizadetost, • otrok ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, • bivanje in skrb za otroka pri staršu najmanj 3 mesece v letu, • starost otroka do 18 let oz. 26 let, če se redno šola (in še izjemno podaljšanje). Postopek: • postopek se začne na zahtevo vlagatelja (eden od staršev), ki vloži vlogo na predpisanem obrazcu NI (dobi na CSD), • po uradni dolžnosti CSD začne postopek, če otrok nima staršev in v primerih, ki jih določa zakon (prevedbene odločbe - spremenjena pravica zaradi spre¬ membe zakona, ukinitve, ipd.). Priloge, ki jih je potrebno priložiti k vlogi: • zdravstveni izvidi zdravnika specialista, ki ne smejo biti starejši kot leto dni (pri višjem dodatku zadnji izvid ne več kot pol leta), • potrdilo o številu dni, ko je otrok, ki je sicer v zavodu ali reji, doma, • šolska potrdila za otroke nad 18. letom starosti, • fotokopija osebnega računa vlagatelja. CSD pošlje zdravniško in drugo dokumentacijo v mnenje pristojni zdravniški komisiji (za motorično prizadete v ZUIM Kamnik, za vse ostale pa ljubljanski pediatrični kliniki). Zdravniška komisija v roku dveh mesecev pošlje mnenje CSD. V mnenju opre¬ deli ali gre za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, do kakšne višine dodatka je upravičen in obdobje trajanja te upravičenosti. Odločbo izda CSD na podlagi mnenja zdravniške komisije in jo pošlje vlagatelju. Spremljanje upravičenosti CSD po uradni dolžnosti ves čas prejemanja pravice preverja upravičenost glede na rednost šolanja (1 x letno šolska potrdila) o bivanju otroka doma, če je sicer v zavodu ali reji(l x letno). PSP: Strokovni delavec uporabnika seznani s postopkom in napoti, da poda vlogo na CSD. 10.1.2. PRAVICA DO KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA ( po tretjem letu starosti otroka, ki je zmerno, težje duševno prizadet ali težje gibalno oviran, ki traja lahko do 18. leta starosti otroka) Eden od staršev, ki neguje in varuje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali 134 KALJENJE težje duševno prizadetega otroka, ima pravico delati krajši delovni čas, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Pravica se uveljavlja na podlagi mnenia zdravniške komisije . Vsebina pravice: Delodajalec zagotavlja delavcu pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, RS pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost (za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za primer brez¬ poselnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino) od sorazmernega dela minimalne plače. Vlagatelj je eden od staršev. Posoii: • težja gibalna oviranost otroka ali zmerna ali težja duševna prizadetost otroka, • pogodba o sklenitvi delovnega razmerja enega od staršev za krajši delovni čas (najmanj polovična delovna obveznost). Postopek: • se začne na zahtevo vlagatelja (enega od staršev), ki poda vlogo na CSD na predpisanem obrazcu S-3/1. Prilose, ki jih je potrebno priložiti k vlogi: • odločba o pravici do dodatka za nego otroka, ali specialistična zdravstvena in druga dokumentacija, • zadnji izvid ne sme biti starejši kot eno leto, strokovno mnenje o usmeritvi ipd., • pogodba z delodajalcem o krajšem delovnem času. CSD pošlje predložene zdravstvene izvide v presojo upravičenosti pristojni zdravniški komisiji samo, kadar ni že iz mnenja komisije o pravici do dodatka za nego otroka jasno razvidno za kakšno stopnjo prizadetosti pri otroku gre. Komisija CSD posreduje svoje Mnenje zdravniške komisije (obrazec M-2), v ka¬ terem ugotovi upravičenost otroka in trajanje te upravičenosti. CSD izda odločbo o pravici in trajanju pravice na podlagi vloge in predloženih dokazil, če je bilo v postopku izdano Mnenje zdravniške komisije, pa seveda na podlagi tega mnenja. Skupnost CSD Slovenije 135 Ureianie zavarovanja za vlazatelia: CSD na obrazcu Ml (PIZ in zdravstvenega zavarovanja) prijavi vlagatelja in dru¬ žinske člane (če niso zavarovani po drugem zavarovancu) v zavarovanje. PSP: Strokovni delavec stranko seznani s postopkom in jo napoti, da poda vlogo na CSD. 10.1.3. PRAVICA DO DELNEGA PLAČILA ZA IZGUBLJENI DOHODEK Namen: To je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka (otrok, ki potre¬ buje posebno nego in varstvo in ima priznano pravico do višjega dodatka za nego otroka). Mesečna višina delnega plačila za izgubljeni dohodek je minimalna plača oz. pri krajšem delovnem času (ne manj kot 4 ure dnevno) sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek. Upravičenci do pravice so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zava¬ rovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa Republika Slovenija. Pravico ima eden od staršev, če imata otrok in eden od staršev stalno prebiva¬ lišče v Republiki Sloveniji in sta državljana RS (do vstopa RS v EU). O pravici se odloči na podlagi mnenja zdravniške komisije. Pravico ima eden od staršev do¬ kler so izpolnjeni pogoji oz. najdalj do 18. leta starosti otroka. Pravice ni. če je otrok v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo ali v rejništvu, razen če ima otroka v svoji oskrbi več kot 3 mesece letno. Pravica se mu prizna za največ 6 mesecev letno. Zdravniška komisija lahko na podlagi CSD ugotovi, da prejemnik plačila za iz¬ gubljeni dohodek otroku ne zagotavlja primerne nege in varstva na domu in mu tako pravica preneha s prvim dnem naslednjega meseca po ugotovitvi. Vsebina pravice: • minimalna plača oz. pri krajšem delovnem času (ne manj kot 4 ure dnevno) sorazmerni del minimalne plače, • obvezno zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, • zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Uvravičenec je otrok, ki že prejema višji dodatek za nego otroka ali pa zdravni¬ ška komisija poda mnenje, da gre za otroka s težko prizadetostjo. 136 KALJENJE Vlagatelj je eden od staršev, ki se odloči, da bo prekinil delovno razmerje in skr¬ bel za svojega težko prizadetega otroka Pogoji: • otrok do 18. leta starosti in eden od staršev s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, • otrok in eden od staršev sta državljana RS, • otrok ne sme biti v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo ali v rejništvu, • zmožnost in pogoji, da starš otroku lahko zagotavlja primerno nego in var¬ stvo. Postovek se začne na zahtevo vlagatelja- stranke, ki poda vlogo na CSD na pred¬ pisanem obrazcu N-2. Priloge, ki jih je potrebno priložiti k vlogi: • odločba o pravici do dodatka za nego otroka, ali specialistična zdravstvena in druga dokumentacija (zadnji izvid ne sme biti starejši kot pol leta), • strokovno mnenje o usmeritvi, ipd., • pogodba z delodajalcem o krajšem delovnem času, • na vlogi je izjava, kdaj želi uveljavljati pravico. CSD pošlje predložene zdravstvene izvide v presojo upravičenosti pristojni zdravniški komisiji samo, če upravičenec ne prejema že višjega dodatka za nego, priloži pa še socialno poročilo o pogojih za nego in varstvo otroka pri staršu, vla¬ gatelju. CSD izda odločbo o pravici in trajanju pravice na podlagi predloženih dokazil in Mnenja zdravniške komisije Ureianie zavarovanja za vlagatelja: CSD na obrazcu Ml (zdravstveno in PIZ) prijavi vlagatelja in družinske člane (če niso zavarovani po drugem zavarovancu) v zavarovanje. Spremljanje upravičenosti: CSD enkrat letno preveri, ali je otroku pri staršu še zagotovljeno primerno var¬ stvo in nega. PSP: Strokovni delavec uporabnika seznani s postopkom in napoti, da poda vlogo na CSD. Skupnost CSD Slovenije 137 10.1. 4. DELO CSD V ZVEZI Z USMERJANJEM OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V primeru usmeritve otrok s posebnimi potrebami v poseben program vzgoje in izobraževanja, ki ga izvaja socialno-varstveni zavo, izda Zavod RS za šolstvo odločbo o usmeritvi v soglasju, s centrom za socialno delo, ki ga poda v skladu s 16. člen ZOV (Institucionalno varstvo otrok in mladoletnikom z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju obsega poleg naštetih storitev še usposablja¬ nje po posebnem zakonu, oskrbo in vodenje). Socialno varstveni zavodi so : Center Dolfke Boštjančič, Zavod za varstvo in usposabljanje dr. Marijana Borštnarja Dornava, Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, Dom Matevža Langusa Radovljica in Zavod za uspo¬ sabljanje in varstvo Dobrna. Zavod RS za šolstvo odloči na podlagi mnenja komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Komisija si za izdelavo strokovnega mnenja lahko prido¬ bi tudi mnenje CSD. PSP: Strokovni delavec informira starše otrok s posebnimi potrebami o možno¬ stih pomoči otrokom s posebnimi potrebami v zvezi z vzgojno izobraževalnimi programi v VVO in šolah na vseh stopnjah. Strokovni delavec stranko napoti na Zavod za šolstvo Republike Slovenije, Enota za usmerjanje, Privoz 11, Ljubljana, tel. 241 19 50, ki odločajo o zahtevkih za usmerjanje otrok s posebnimi potreba¬ mi. 138 KALJENJE 10.2. VARSTVO ODRASLIH OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI Zakoni: Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb Zakon o socialnem varstvu Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Uredba o merilih za odločanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 10.2.1. UREJANJE STATUSA INVALIDA IN PRAVIC PO ZAKONU O DRUŽBENEM VARSTVU DUŠEVNO IN TELESNO PRIZADETIH OSEB Namen: Zagotavljanje oblik družbenega varstva ter zaščita pravic in koristi oseb s poseb¬ nimi potrebami 10.2.1.1. NADOMESTILO ZA INVALIDNOST Status invalida pridobi oseba, ki je zaradi zmerne, težje ali težke duševne pri¬ zadetosti ali najtežje telesne prizadetosti postala nesposobna za samostojno živ¬ ljenje in redno delo in pri kateri je ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otro¬ ški oz. mladostni dobi pred 18 letom starosti oz. do 26. leta starosti, če se je redno šolala. Oseba ne sme imeti delovne dobe. Status pridobi oseba, ki je bila razvrščena z odločbo o razvrstiti, drugače o statusu odloča pristojna komisija. Uvravičenec: Do nadomestila za invalidnost je upravičena oseba, ki ima status invalida iz 1. člena zakona in nima drugih rednih prejemkov, oz. njegovi prejemki ne pre¬ segajo višine nadomestila za invalidnost. Pri slednjih se nadomestilo za invalid¬ nost odmeri v višini razlike med polnim zneskom nadomestila in njegovimi dru¬ gimi rednimi dohodki (npr. družinsko pokojnino, ali drug reden dohodek). 10.2.1.2. DODATEK ZA TUJO NEGO IN POMOČ Upravičenec: Do dodatka za tujo nego in pomoč je upravičena oseba s statusom invalida, ki ima poleg nadomestila za invalidnost pravico tudi do dodatka za tujo nego in Skupnost CSD Slovenije 139 pomoč, če potrebuje pri opravljanju večine osnovnih življenjskih opravil pomoč druge osebe, če jo potrebuje pri opravljanju vseh opravil pa se dodatek še enkrat poveča. Opozorilo! Invalid ne more prejemati dodatka za tujo nego in pomoč iz dveh različnih pra¬ vic (kar v ZODVDTPO ni ustrezno rešeno, je pa to npr. izrecno navedeno v zakonu o PIZ, kjer piše, da lahko z osebno izjavo izbere kateri dodatek bo užival. Ker je dodatek po PIZ večji, je zanj tudi ugodnejši). Pozoii: • stalno bivališče v RS, • starost nad 18 let, • ugotovljena zmerna, težja ali težka duševna prizadetost ali najtežja telesna pri¬ zadetost, potreba po dodatku za tujo nego in pomoč, • in ali ustrezna zdravstvena in druga dokazila. Postopek : • z vlogo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika (starša), • CSD po uradni dolžnosti. Vsebina vloge: • ni predpisanega obrazca za vlogo na zahtevo vlagatelja. Sestavi se zapisnik o ustni izjavi stranke, ki vsebuje izjavo, da stranka želi urejati status invalida in našteje pravice, ki iz statusa izhajajo in jih želi uveljaviti: nadomestilo za invalidnost, dodatek za tujo nego in pomoč; če pa že ima družinsko pokojni¬ no pa le nadomestilo za invalidnost kot morebitno razliko do višine nadome¬ stila, • opiše se stanje upravičenca, • kdo bo za upravičenca prejemal denarne pravice (če je upravičenec v celo¬ dnevnem institucionalnem varstvu tudi izjava zakonitega zastopnika, da do¬ voljuje, da denarne prejemke prevzema in skrbi za poravnavanje oskrbnih stroškov upravičenca in ev. razporeja njegovo žepnino). Priloge, ki jih je potrebno priložiti k vlogi: • EMŠO upravičenca, • davčna številka upravičenca, • kopija osebnega računa prejemnika prejemkov, • izvid in mnenje o razvrstitvi, strokovno mnenje o usmeritvi v izobraževalni program, izvedensko mnenje IK ZPIZ (če ni dokumentacije že na CSD), • izvidi zdravnikov specialistov, predlog osebnega zdravnika za uveljavljanje invalidskih pravic tudi z vprašalnikom za pravico do pomoči in postrežbe (če zdravnik meni, da bi bil do dodatka upravičen). 140 KALJENJE Mnenje izvedenske komisiie: • je potrebno vedno, kadar ni še ugotovljena stopnja in vrsta prizadetosti in čas njenega nastanka (pred 18. letom starosti za sam status in pravico do nado¬ mestila, dodatek za tujo nego in pomoč pa se lahko uveljavlja tudi kasneje), • referenčne komisije so: komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ali pa Invalidska komisija ZPIZ (slednja vedno, ko se ugotavlja potreba po tuji negi in pomoči), • zahtevo za oceno na komisiji pošlje vedno CSD z dopisom in dokazili, za IK ZPIZ tudi s predlogom osebnega zdravnika. CSD izda odločba (odloča se na podlagi ugotovitve o izpolnjevanju pogojev, v skladu z dokazili in mnenjem izvedenske komisije): Izrek ima tri točke: 1. priznanje statusa invalida po ZDVDTPO, 2. priznanje/nepriznanje pravice do nadomestila za invalidnost, 3. priznanje nepriznanje pravice do dodatka za tujo nego in pomoč, z navedbo do, katerega dodatka je upravičen. 10.2.1.3. OSNOVNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Osnovno so zdravstveno zavarovani invalidi po ZDVDTPO. Po posebnem navo¬ dilu zdravstvenega zavarovanja pa so tudi oproščeni dodatnega - prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja (podobno kot zavarovanje otrok in študentov). CSD na obrazcu Ml prijavi upravičenca, če ni zavarovan kot družinski upoko¬ jenec, tudi v tem primeru pa ga opozori, da ne potrebuje dodatnega prosto¬ voljnega zavarovanja. CSD po uradni dolžnosti enkrat letno, z veljavnostjo od 1. aprila t. 1. z odločbo uskladi pravico do nadomestila za invalidnost kot razliko med višini nadomesti¬ la za invalidnost in pokojnino oz. deležem družinske pokojnine upravičenca. 10.2.1.4. UPRAVIČENEC DO STALNEGA ALI OBČASNEGA VARSTVA V USTREZNEM ZAVODU ALI DRUGI DRUŽINI Uvravičenec je invalid po ZDVDTPO. Postovek : CSD na njegovo zahtevo in po uradni dolžnosti izda odločbo o oprostitvi plačila socialno varstvene storitve institucionalnega varstva, ki je razlika med mesečno ceno storitve in vsemi prejemki upravičenca - razen žepnine in morebitnimi Skupnost CSD Slovenije 141 ugotovljenimi prispevki zavezanca. Starši upravičenca, ne glede na določila 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih prejemkih, niso dolžni prispevati za svojega odraslega otroka s posebnimi potrebami, ker se šteje, da ima sam za¬ dostna sredstva za preživljanje. Namen : Institucionalno varstvo, ki po tem zakonu obsega vse oblike pomoči v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se upravičencu nadomešča¬ jo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizi¬ rana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo. Pozor! Pred sprejetjem je Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do insti¬ tucionalnega varstva, ki bo opredelil postopek urejanja in namestitve ter plače¬ vanja stroškov namestitve v drugi družini. Socialno varstveni zavod naj bi na¬ potil varovanca v družino. Gre za institucionalno varstvo, zavod pa skrbi za izva¬ janje preko druge družine. Pogodbo z družino bo sklenil CSD. Plačevanje stro¬ škov družini bo urejeno, kot je urejeno v okviru predpisov za rejništvo. Postanek : Stranka predloži CSD “dogovor o izvajanju storitve” z izbranim javnim zavodom ali koncesionarjem in vlogo, ki mora biti na predpisanem obrazcu za oprostitve. Prilose. ki jih je potrebno priložiti k vlogi: • potrdila o premoženjskem stanju za upravičence in zavezance, • sklepi o dedovanju ali dedni dogovori in drugi dokumenti. CSD upravičencu izda odločbo o oprostitvi plačila stroškov institucionalnega varstva in določi zavezančevo obveznost prispevati k oskrbnim stroškom upra¬ vičenca. 10.2.1.5. PRAVICA DO CELOTNE OPROSTITVE PLAČILA STORITVE V PRO¬ GRAMU VARSTVA VODENJA IN ZAPOSLITVE POD POSEBNIMI POGOJI Namen : Vodenje in varstvo po tem zakonu obsegata organizirano celovito skrb za od¬ raslo telesno in duševno prizadeto osebo, razvijanje individualnosti in har¬ moničnega vključevanja v skupnost in okolje. Zaposlitev pod posebnimi pogoji pa obsega take oblike dela, ki omogočajo pri¬ zadetim ohranjanje pridobljenih znanj ter razvoj novih sposobnosti. Storitve vodenja in varstva ter zaposlitev pod posebnimi pogoji izvajajo varstveno de¬ lovni centri (VDC). Plačila storitve vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji (VDC) je oproščen vsak upravičenec pod pogojem, da sam ali po zakonitem zastopniku sklene dogovor o izvajanju storitve v skladu z zakonom. 142 KALJENJE Upravičenci do storitve so: • odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju, • odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju z dodatnimi motnjami v gibanju, • odrasle osebe z lažjo motnjo v duševnem razvoju in dodatnimi motnjami in • odrasle osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju ob lažjih dodatnih motnjah. • druga odrasla oseba, ki potrebuje vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebni¬ mi pogoji, zaradi posledic bolezni ali poškodbe. Postovek : CSD ugotavlja, kdo je upravičenec. Ker še ni pravilnika o postopkih pri uveljav¬ ljanju pravice do institucionalnega varstva sam postopek še ni povsem jasen. 10.2.2. OSKRBA V DRUGI DRUŽINI (kot oblika institucionalnega varstva) Pred sprejetjem je Pravilnik, ki bo opredelil postopek urejanja in namestitve ter plačevanja stroškov namestitve v drugi družini, ki jo prav tako opredeljuje 16. člen ZSV in ZODVDTPO. Socialno varstveni zavod naj bi napotil varovanca v družino. Gre za institucionalno varstvo, zavod pa skrbi za izvajanje preko druge družine. Pogodbo z družino bo sklenil CSD. Plačevanje stroškov družini bo ure¬ jeno kot je urejeno v okviru predpisov za rejništvo. 10 . 2 . 3 . PRAVICA DO IZBIRE DRUŽINSKEGA POMOČNIKA Zakonska pravica se lahko uveljavlja od 1. 2. 2004, a le za tiste invalidne osebe, ki so imele po vsebini podobno pravico že po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in so že dopolnile 18 let. Vsi ostali šele po 30. 7. 2004. Zakon prinaša za invalidne osebe pomembno novost, to je pravico do družin¬ skega pomočnika. Cilj je zagotoviti invalidni osebi, starejši od 18 let, ki ima pravico do dodatka za tujo nego in pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih opravilih, da ji starši tudi po polnoletnosti nudijo varstvo, nego in pomoč, ali da ji to pomoč nudi druga bližnja oseba, ki jo izbere sama (družinski član - oče, mama, brat, sestra, stara mama, stari oče, teta, stric, lahko tudi partner). Tisti, ki niso uživali pravice do polnoletnosti, lahko pravico do družinskega pomočnika uveljavljajo šele po 30. 7. Namen: Invalidna oseba bo imela možnost, da ostane v domačem okolju tudi po dopol¬ njeni polnoletnosti, kadar bo ocenila, da je takšna rešitev zanjo boljša od Skupnost CSD Slovenije 143 vključitve v celodnevno institucionalno varstvo. Pravica je nadaljevanje iden¬ tične pravice, kot že obstaja po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih pre¬ jemkih (delno plačilo za izgubljeni dohodek za varstvo otroka do 18 leta sta¬ rosti). Upravičenec: • polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje posebno varstvo ali pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, (kot taka se šteje oseba, ki ji je kot mladoletniku nego in pomoč zagotavljal eden od staršev, ki je po ZSDP prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek), • invalid, ki po ZDVDTP potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih živ¬ ljenjskih potreb, • druga oseba, ki potrebuje posebno nego in varstvo, kar ugotovi posebna komi¬ sija na podlagi dokumentacije. Pravico uveljavlja namesto celodnevnega insti¬ tucionalnega varstva. V času uživanja pravice do družinskega pomočnika mu pravica do dodatka za tujo nego in pomoč miruje. Pravice in dolžnosti družinskem pomočnika: • družinski pomočnik bo pridobil pravico do plačila dela v višini minimalne ne¬ to plače in plačila davkov in prispevkov za socialno varnost. • družinski pomočnik je lahko le oseba, ki bi se po predpisih o zaposlovanju za primer brezposelnosti lahko štela za brezposelno osebo ali za namen, da bi postala pomočnik celo prekinila delovno razmerje ali začela delati s krajšim delovnim časom od polnega pri delodajalcu. • družinski pomočnik se bo moral udeleževati tudi posebnih usposabljanj, ki jih bo predpisala Socialna zbornica Slovenije. Pravico do izbire družinskega pomočnika prizna center za socialno delo, na območju katerega ima invalidna oseba prijavljeno stalno prebivališče. Center odloči z odločbo na podlagi vloge invalidne osebe, ki mora v njej navesti: • osebne podatke, potrebne za odločanje, • priložiti izjavo kandidata za družinskega pomočnika, da je pripravljena inva¬ lidni osebi nuditi varstvo, nego in pomoč in da uveljavlja pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek, • iz vloge mora biti tudi razvidno, da bo v primeru pozitivno rešene vloge oseba zapustila trg dela oziroma se odjavila iz evidence brezposelnih oseb. 144 KALJENJE 10.2.4. PRAVICA DO OSEBNE POMOČI, POMOČI NA DOMU IN MOBILNE POMOČI Socialno oskrbo (del pomoči na domu, gospodinjska pomoč) lahko upravičenci uporabijo v primeru invalidnosti takrat, kadar oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo. Mobilna pomoč pa je oblika strokovne pomoči na domu, s katero se osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju zagotavlja strokovna obravnava na domu. Odvisna je od potreb obravnavanih oseb, usmerjena pa je tudi na njihove svojce. Mobilna pomoč je namenjena predvsem specialno pedagoški, socialni in psihološki obravnavi ter zaposlitvi. Upravičenci do mobilne pomoči so otroci, mladostniki in odrasle osebe z zmer¬ no, težjo ali težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju, katerim ta oblika nadomešča vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji ali institu¬ cionalno varstvo in je s to pomočjo mogoče pričakovati ublažitev, oziroma ohra¬ nitev pridobljenih znanj in sposobnosti. 10.3. PRAVICE OZ. ZAŠČITA OSEB S STATUSOM PO ZOVDTPO IN DRUGIH INVALIDNIH OSEB PO ZZZDR Podaljšanje roditeljske pravice Center za socialno delo ali starši lahko sodišču predlagajo podaljšanje roditeljske pravice zaradi težje prizadetosti svojega otroka tudi čez njegovo polnoletnost. Sodišče v nepravdnem postopku na podlagi predloga staršev ali centra za social¬ no delo in predložene dokumentacije, zaslišanja strank in, če sodišče odloči, tudi izvedenskega mnenja, izda sklep o podaljšanju roditeljskih pravic. Starši postanejo tako zakoniti zastopniki odraslega otroka in zastopajo njegove pravice in koristi še naprej. Za že polnoletnega otroka lahko sodišče naknadno prizna roditeljsko pravico staršem in jo podaljša čez otrokovo polnoletnost. Skrbništvo - glej področje skrbništva! Dolžnost preživljanja Starši so dolžni tudi preživljati svojega otroka, ko ta zaradi svoje težje pri¬ zadetosti ni sposoben za samostojno življenje in delo tudi po polnoletnosti, ob pomoči družbene skupnosti. Skupnost CSD Slovenije 145 10.4. PRAVICA OZ. ZAŠČITA OSEB S STATUSOM PO ZODVDTPO PO ZAKONU POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Ob pogojih, ki jih določa zakon, lahko upravičenci na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje uveljavljajo naslednje pravice: • družinsko pokojnino, • varstveni dodatek k pokojnini in • dodatek za pomoč in postrežbo. Vse pravice izhajajo iz naslova zavarovanja, tako da jih invalid po ZDVDTPO lahko uveljavi šele po smrti enega od staršev (sorodnikov, ki so ga preživljali), zavarovancev PIZ. 10.5. PRAVICE IZ ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU informativno Po tem zakonu so zavarovane osebe s stalnim prebivališčem v RS, ki prejemajo nadomestilo po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih oseb, če niso zavarovane iz drugega naslova, npr. kot družinski upoko¬ jenci. Z obveznim zavarovanjem je zavarovani osebi zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev. V kolikšni meri in za katere storitve beri zakon. Pravica do nadomestila osebnega dohodka zaradi nege otroka do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega, s katerim zavarovanec živi v skupnem gospodinjstvu traja do 15 delovnih dni (sprememba!). Pristojna zdravniška komisija pa lahko izjemoma podaljša tra¬ janje te pravice. Zavarovane osebe imajo pravico do povračila potnih stroškov, če morajo potovati k zdravniku ali v zdravstveni zavod v drug kraj, ker v kraju zaposlitve ali stalne¬ ga prebivališča ni zdravnika ali ustreznega zdravstvenega zavoda, ali ker jih osebni zdravnik, zdravstveni zavod ali zdravniška komisija napoti ali pokliče v kraj zunaj stalnega prebivališča ali kraja zaposlitve. Pravico do povračila stroškov ima tudi spremljevalec zavarovane osebe, če tako odloči osebni zdravnik ali zdravniška komisija. Za osebe do dopolnjenega 15. leta starosti in starejše težje ali težko duševno prizadete otroke in mladostnike šteje, da potrebujejo spremljevalca. 146 KALJENJE 10.6. PRAVICA GLUHE OSEBE DO TOLMAČA Zakonske osnove: Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika Vsebina pravice: Gluha oseba ima pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe, v vseh drugih življenjskih situacijah, v katerih bi ji gluhota pome¬ nila oviro pri zadovoljevanju njenih potreb in ima pravico biti informirana v njej prilagojenih tehnikah v skladu s posebnimi predpisi. Pravica iz prvega in drugega odstavka tega člena se uresničuje z uveljavljanjem pravice do tolmača za znakovni jezik. Pravico do tolmača za znakovni jezik iz drugega odstavka 10. člena tega zakona lahko gluha oseba uveljavlja po lastni presoji v obsega 30 ar letno, gluha oseba, ki ima status dijaka ali študenta, pa zaradi dodatnih potreb, povezanih z izobra¬ ževanjem, lahko tadi več, vendar skupaj največ 100 ar letno, (pri Združenju tol¬ mačev za slovenski znakovni jezik oziroma pri tolmačih iz liste tolmačev). Delo tolmača za znakovni jezik v obsegu iz prvega odstavka tega člena plača gluha oseba z vavčerjem, ki ji ga izda center za socialno delo na podlagi odločbe o pravicah po tem zakonu. Postopek: O pravicah gluhih oseb iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona odloča na prvi stopnji center za socialno delo na podlagi mnenja strokovne komisije. Vloga: Vloga za priznanje pravic po tem zakonu se vloži pri krajevno pristojnem centru za socialno delo, na predpisanem obrazcu, ki je gluhim dostopen na njihovih društvih in na CSD. Iz vloge morajo biti razvidni: • osebni podatki prosilca, • izvid avdiograma, • mnenje strokovne komisije. CSD po svojem predstavniku na seji strokovne komisije predloži vlogo in avdio- gram, komisija pa nato v prisotnosti gluhe osebe poda mnenje o stopnji izgube sluha (potrdi, da gre za gluho osebo) in preveri, ali uporablja slovenski znakovni jezik. Mnenje se izda takoj, vlagatelj podpiše, da je z njim seznanjen. CSD na podlagi vloge in mnenja strokovne komisije izda gluhi osebi odločbo o Skupnost CSD Slovenije 147 priznanju pravice gluhe osebe do tolmača, ko ta za sporazumevanje uporablja slovenski znakovni jezik. Na podlagi odločbe izda center za socialno delo gluhi osebi izkaznico (JE ŠE NI, zato se izkazuje z odločbo), s katero lahko uveljavlja pravice po tem zakonu, enkrat letno pa ji izda vavčerje za plačilo tolmača. Svremlianie: Center za socialno delo vodi evidenco gluhih oseb, katerim so bile izdane od¬ ločbe po tem zakonu. O izdani odločbi center za socialno delo obvesti tudi Združenje tolmačev za slo¬ venski znakovni jezik. 10.7. DRUGI ZAKONI IN PRAVICE Pravice pa gredo osebam s posebnimi potrebami še iz drugih zakonov: Zakon o splošnem upravnem postopku Stranke in drugi udeleženci postopka, ki ne znajo jezika, v katerem teče po¬ stopek, ali ga ne morejo uporabljati zaradi invalidnosti, imajo pravico spremljati potek postopka po tolmaču. Organ jih je dolžan o tem poučiti. Zakon o delovnih razmerjih Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60% telesno okvaro in delavec, ki ne¬ guje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Delodajalec je dolžan zagotavljati pravico do odsotnosti z dela ali krajšega de¬ lovnega časa delavcu zaradi izrabe starševskega dopusta, določenega z zako¬ nom. Delavec je dolžan delodajalca obvestiti o začetku in načinu izrabe pravic iz prejšnjega odstavka v roku 30 dni pred začetkom izrabe pravic, razen če zakon, ki ureja starševski dopust, ne določa drugače. Zakon o pospeševanju turizma Plačila turistične takse so oproščene invalidne osebe na podlagi članske iz¬ kaznice. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o merilih za dodelievanie socialnih stanovanj v najem Invalidnost se točkuje, kolikor ni zagotovljeno institucionalno varstvo: • družini, ki živi z otrokom, ki ima zmerno, težje ali težko duševno ali težko telesno motnjo, ugotovljeno po pristojni komisiji (izvid in mnenje speciali- 148 KALJENJE stične pediatrične službe oziroma odločbo po pravilniku o razvrščanju in razvidu otrok in mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 18/77). • družini, katere prosilec ali odrasli družinski član je invalid (odločba centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma zavoda za zaposlovanje); • družini, katere odrasli družinski član ima podaljšano roditeljsko pravico (odločba sodišča). Invalid, ki je trajno vezan na uporabo invalidskega vozička oziroma fizično pomoč, lahko ne glede na kraj stalnega prebivališča zaprosi za pridobitev social¬ nega stanovanja v najem tudi v občini, kjer mu je zagotovljena pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. Uredba o določitvi letnih povračil za uporabo cest, ki iih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila Oprostitve plačila letnega povračila za uporabo cest invalidnim osebam Uredba o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve Oprostitve pri plačilu carin za pripomočke invalidu. Carinski zakon Plačila carine so oproščeni: • invalidi za specifično opremo in tehnične pripomočke, ki jih neposredno uporabljajo za življenje in delo, ter za nadomestne dele za uporabo te opreme in pripomočkov, če jih prinesejo ali dobijo iz tujine za osebno rabo. Zakon o davkih na motorna vozila Davka od cestnih motornih vozil se ne plačuje od vozil, ki so nabavljena za pre¬ voz invalidov (dodatno glej zakon). Zakon o dohodnini Osnova za dohodnino se zmanjša za letno povprečno plačo zaposlenih v Repu¬ bliki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, invalidom s 100% telesno okvaro, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa. Zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna posebna olajšava. Za otroka z zmerno, težjo in težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju znaša olajšava 50% letne povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Za istega vzdrževanega družinskega člana se prizna posebna olajšava samo Skupnost CSD Slovenije 149 enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave. Če se zavezanca ne moreta sporazumeti, kdo izmed njiju bo uveljavil pravico do posebne olajšave za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave. Davka od osebnih prejemkov se ne plačuje od: • prejemkov iz naslova nadomestila za invalidnost, ki jih prejemajo osebe po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ter od do¬ datka za telesno okvaro po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavaro¬ vanju, • dodatka za pomoč in postrežbo. Zakon o vrtcih Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, otroci z govornimi motnjami, gibalno ovirani otroci ter otroci z motnjami vedenja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov za predšolske otroke z dodatno strokovno po¬ močjo ali prilagojene programe. Predšolska vzgoja za otroke s posebnimi potrebami se izvaja v skladu s tem za¬ konom in drugimi predpisi. Prednost pri sprejemu v vrtec ima otrok s posebnimi potrebami. Zakon o osnovni šoli Otrokom s posebnimi potrebami morajo biti zagotovljeni ustrezni pogoji za nji¬ hovo vzgojo in izobraževanje. Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govornimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci in otroci z motnjami vedenja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih pro¬ gramov z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene izobraževalne programe oziroma posebni program vzgoje in izobraževanja, ter učenci z učnimi težavami in posebej nadarjeni učenci. Učenci s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževal¬ nih programov z dodatno strokovno pomočjo, prilagojene izobraževalne pro¬ grame ali posebni program vzgoje in izobraževanja, se izobražujejo v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. Izobraževanje učencev z učnimi težavami se izvaja v skladu s tem zakonom tako, da jim šola prilagodi metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. Za učence s posebnimi potrebami se lahko obvezni in izbirni predmeti določijo 150 KALJENJE s prilagojenimi izobraževalnimi programi ali posebnim programom vzgoje in izobraževanja. S prilagojenimi izobraževalnimi programi in s posebnim programom vzgoje in izobraževanja se za učence s posebnimi potrebami vzgojno-izobraževalna ob¬ dobja lahko določijo tudi drugače. V oddelku, v katerega so vključeni učenci s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, lahko poleg učitelja sodeluje strokovni delavec s specialno pedagoško izobrazbo. S prilagojenimi izobraževalnimi programi in posebnim programom vzgoje in izobraževanja se za učence s posebnimi potrebami lahko določi tudi drugačno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela. Starši imajo pravico otroka s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona vpisati v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno prebiva, razen če ta šola ne izpolnjuje pogojev in je zaradi tega otroku s prav¬ nomočno odločbo o usmeritvi, ki jo izda pristojna šolska uprava, določena druga ustrezna osnovna šola. Otroci s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona imajo pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njihovega prebivališča od osnovne šole, če je tako določeno v odločbi o usmeritvi. S prilagojenimi izobraževalnimi programi in posebnim programom vzgoje in izobraževanja se lahko drugače določi način ocenjevanja ter preverjanje znanja ob koncu obdobij. Učenci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izo¬ braževanja, uspešno končajo izobraževanje na način, kot je določeno s tem pro¬ gramom. Učencem, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, se ob kon¬ cu šolskega leta izda potrdilo z opisno oceno napredka učenca po posameznih področjih. Učencem, ki so končali prilagojene izobraževalne programe iz drugega odstavka 72. člena, se v zaključno spričevalo vpišejo ocene iz 9. razreda. Učencem, ki so končali posebni program vzgoje in izobraževanja, se izda zak¬ ljučno potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti z opisno oceno dosežkov učenca. Za učence s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo na domu po prilagojenih programih izobraževanja ali po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se Skupnost CSD Slovenije 151 preverjanje, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja, določi s temi programi. Za učence s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo na domu po prilagojenih izobraževalnih programih in po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se za preverjanje znanja ob koncu obdobij uporablja določba 67. člena tega zakona. Za učence s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo na domu po prilagojenih programih ali po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se pri izdajanju spričeval uporabljajo določbe drugega odstavka 82. člena tega zakona ter tretje¬ ga in četrtega odstavka 84. člena tega zakona. PSP: Prva socialna pomoč na področju oseb s posebnimi potrebami zaradi speci¬ fičnosti zahteva specializacijo znotraj delovnega področja, kjer se tudi izvaja. 11. STARŠEVSKO VARSTVO IN DRUŽINSKI PREJEMKI Strokovni delavec: Zadeve po priimku vlagatelja: Zakoni: Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov Zakon o splošnem upravnem postopku Zakon o socialnem varstvu Zakon o delovnih razmerjih Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti 11.1. STARŠEVSKO VARSTVO POSTOPKI UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ ZAVAROVANJA ZA STARŠEVSKO VARSTVO (veljajo za vse pravice) Uveliavlianie pravic: Pravice se uveljavlja pri CSD, ki je krajevno pristojen po: • materinem stalnem prebivališču; • materinem začasnem prebivališču, če v RS nima stalnega prebivališča, • sedežu materinega delodajalca oz, dejavnosti, če nima stalnega niti začasnega prebivališča v RS, • kraju rojstva otroka, 152 KALJENJE • po stalnem prebivališču posvojitelja oz. osebe, ki ji je zaupan otrok v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve. PSP: Stranko je potrebno seznaniti z njenimi pravicami glede na status, ki ga ima. Posebej jo je potrebno opozoriti na roke, ki jih je potrebno upoštevati pri uveljavljanju posameznih pravic ter jo seznaniti tudi z obveznostmi. 11.1.1. STARŠEVSKI DOPUST Je pravica do odsotnosti z dela zaradi poroda oz. nege in varstva otroka tiste osebe, ki otroka dejansko neguje in varuje. Starši in druge osebe imajo pravico do starševskega dopusta, če so zavarovanci po tem zakonu. Dolžnost delodajalcev je zagotoviti odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta. Dolžnost delavca ie da obvesti delodajalca o nameri izrabe starševskega dopusta 30 dni pred predvidenim nastopom dopusta. 11.1.1.1 PORODNIŠKI DOPUST Namen: Je dopust, namenjen pripravi na porod in negi in varstvu otroka takoj po poro¬ du ter zagotoviti materialno varnost družine v času po porodu. Upravičenec: Pravico do porodniškega dopusta ima otrokova mati. Oče ima pravico v primeru, če mati: • umre, • zapusti otroka, • trajno oz. začasno ni sposobna za samostojno življenje in delo (na podlagi mnenja pristojnega zdravnika) ali • je mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oz. študentke, ven¬ dar le v soglasju z materjo ter dejansko neguje in varuje otroka. (V tem primeru ima lahko pravico tudi druga oseba.) Trajanje pravice in nastop: Pravica do porodniškega dopusta traja 105 dni. V kolikor uveljavlja pravico oče ali druga oseba, traja 77 dni. Skupnost CSD Slovenije 153 Vlom in način uveli avliani a vravice: Vlogo se vloži na predpisanem obrazcu. Pravico se uveljavlja 60 dni pred pred¬ videnim datumom poroda na podlagi potrdila ginekologa. 11.1.1.2. OČETOVSKI DOPUST Namen: Namenjen je očetom, da bi že v najnežnejši otrokovi dobi skupaj z mamico sode¬ lovali pri negi in varstvu. Pravice do očetovskem dopusta oče nima, če: • mati rodi mrtvega otroka, • mu je odvzeta roditeljska pravica oz. so prepovedani stiki z otrokom, • otrok živi pri materi ali pri drugi osebi ter oče ne varuje in neguje otroka, • koristi porodniški dopust. Uveliavlianie in trajanje vravice: Oče mora izrabiti očetovski dopust v času porodniškega dopusta matere najmanj v trajanju 15 dni v obliki polne odsotnosti. Oče lahko izrabi očetovski dopust v trajanju (45 dni v letu 2004), 75 dni v obliki polne odsotnosti z dela najdalj do 8. leta starosti otroka. Za 15 dni očetovskega dopusta, če jih izrabi v času porodniškega dopusta ma¬ tere, je očetu zagotovljeno 100% nadomestilo plače, za ostale dni do otrokovega 8. leta starosti pa mu je zagotovljeno plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Vlom in način uveliavliania vravice: Vlogo se vloži na predpisanem obrazcu. Pravico se uveljavlja 60 dni pred pred¬ videnim datumom poroda ali 30 dni pred nastopom očetovskega dopusta na pod¬ lagi potrdila ginekologa. 11.1.1.3. DOPUST ZA NEGO IN VARSTVO OTROKA Namen: Zagotoviti varstvo družini po rojstvu otroka z zagotovitvijo nege in varstva otro¬ ka ter vzpodbujati skupno skrb staršev za otroka s sklenitvijo dogovora med starši o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka. Upravičenec: Pravico lahko uveljavlja eden od staršev otroka, pod posebnimi pogoji oba starša 154 KALJENJE hkrati ali druga oseba. Traianie pravice: Eden od staršev ima pravico v trajanju 260 dni neposredno po preteku porod¬ niškega dopusta. Dopust se lahko podaljša v primeru: • če mati rodi dvojčka (za 90 dni), • če mati rodi večhkrati živorojenih otrok (za vsakega nadaljnjega otroka za 90 dni), • ob rojstvu nedonošenčka (za toliko, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni), • ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (za 90 dni - na podla¬ gi mnenja zdravniške komisije Pediatrične klinike v Ljubljani), • če starša že varujeta dva otroka v starosti do 8 let (za 30 dni) za tri otroke (za 60 dni), za štiri ali več otrok (za 90 dni). Posebnost: V primeru, da se motnja v telesnem ali duševnem razvoju oz. dolgo¬ trajnejša hujša bolezen otroka ugotovljena potem, ko sta se starša že vrnila na delo, otrok pa še ni dopolnil 18 mesecev, ima eden od staršev pravico do dodat¬ nih 90 dni dopusta od dneva priznanja pravice. Del dopusta (največ 75 dni) lahko starša preneseta in izrabita do 8. leta otrokove starosti. Dogovor o izrabi dopusta (v primeru, da nameravata izrabiti dopust oba starša): Starša se pisno dogovorita o izrabi dopusta 30 dni pred potekom porodniškega dopusta. Dogovor predložita centru skupaj z zahtevo za uveljavljanje pravice in z njim seznanita svoja delodajalca). Če se starša ne moreta dogovoriti ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo otroka, o tem odloči CSD. Pravico lahko starša uveljavljata izmenično v primeru delne odsotnosti z dela (npr. delata vsak po 4 ure), ali pa polovico dopusta koristi mati, polovico pa oče. Izjemoma lahko izrabljata pravico oba starša skupaj. Vlosa in način uveljavljanja pravice: Vlogo se vloži na predpisanem obrazcu. Pravico se uveljavlja 60 dni pred pred¬ videnim datumom poroda ali 30 dni pred iztekom porodniškega dopusta. 11.1.2. STARŠEVSKO NADOMESTILO Starševsko nadomestilo je nadomestilo plače oz. osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo. Skupnost CSD Slovenije 155 Upravičenci so: • osebe, ki imajo pravico do starševskega dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu pred dnevom nastopa posamezne vrste starševskega dopusta, • osebe, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, če so bile zavarovane po ZSDP najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred nastopom posamezne vrste starševskega dopusta. Pravica do starševskega nadomestila izključuje prejemanje drugih nadomestil po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezpo¬ selnosti. V tem času pravica do prejemanja drugih nadomestil miruje. Vrste in traianie pravice: • porodniško nadomestilo: zavarovancu pripada v času porodniškega dopusta, • očetovsko nadomestilo: za 15 dni pripada zavarovancu v času očetovskega do¬ pusta, za 75 dni pa mu je zagotovljeno plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače, • nadomestilo za nego in varstvo otroka: zavarovancu pripada za čas dopusta za nego in varstvo otroka. Vlom in način uveliavliania vravice: Vlogo se vloži na predpisanem obrazcu. Pravico do porodniškega nadomestila in očetovskega nadomestila se uveljavlja 60 dni pred predvidenim datumom poro¬ da na podlagi potrdila ginekologa. Pravico do nadomestila za nego in varstvo otroka se uveljavlja 30 dni pred iztekom porodniškega dopusta. Če se posamezna vrsta starševskega dopusta izrabi v obliki delne odsotnosti z dela, zavarovancu pripada pravica do starševskega nadomestila za toliko časa, kot traja delna odsotnost z dela. Višina starševskem nadomestila: Obračuna se enotno za vse vrste nadomestil, razen za porodniško nadomestilo, pri katerem višina navzgor ni omejena. Višina nadomestila je 100% povprečna osnova v zadnjih 12 mesecih, če je bil/a upravičenec/ka v zadnjem letu zavarovan/a za celotno obdobje, vendar najmanj 55% minimalne plače v RS in največ 2,5-kratnik povprečne mesečne plače v RS. Če upravičenec/ka ni bil/a zavarovana v zadnjih 12 mesecih, se opravi izračun po posebnem ključu. Če starša ali druga oseba ne izrabi dopusta za nego in varstvo otroka v obsegu kot ji/mu pripada, lahko pripadajoči del nadomestila za dopust za nego in var¬ stvo otroka izrabi/jo v obliki dobroimetja, ki ga lahko namenijo za: • plačilo otrokovega varstva, • plačilo najemnine za stanovanje, 156 KALJENJE • reševanje stanovanjskega vprašanja (nakup stanovanja ali hiše, gradnja hiše, adaptacija stanovanja ali hiše). Višina dobroimetja je enaka višini neizplačanega nadomestila za nego in varst¬ vo otroka (znaša lahko največ petkratnik pripadajočega mesečnega nadomesti¬ la). 11.1.3. PRAVICA IZ NASLOVA KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA Namen: Je omogočiti družini (staršem in otroku), da ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico delati krajši delovni čas. Obses vravice: Obsegati mora najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Uveliavlianie vravice: Za pridobitev pravice do dela s krajšim delovnim časom mora vlagatelj predložiti tudi pogodbo o zaposlitvi in potrdilo delodajalca o dnevni ali tedenski delovni obveznosti, iz katerega je razvidno obdobje, ko bo delal krajši delovni čas. 11.2. DRUŽINSKI PREJEMKI 11.2.1. STARŠEVSKI DODATEK Namen: Je pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka le-ti niso upravičeni do starševskega nadomestila. Zagotavlja materialno varnost brezposelnim staršem, študentom. Uvravičenci: • mati, pod pogojem, da je državljanka RS s stalnim prebivališčem v RS in da je otrok državljan RS (od 1. 5. 2004 dalje državljanstvo ni pogoj za države članice EU), • oče ima pravico pod enakimi pogoji kot mati (če je mati umrla, zapustila otroka, na podlagi mnenja pristojnega zdravnika trajno oz. začasno nespo¬ sobna za samostojno življenje in delo), • druga oseba ima pravico pod enakimi pogoji kot mati, če dejansko neguje in varuje otroka. Pravice do starševskem dodatka nima: • oče, mati ali druga oseba, ki prejema nadomestilo plače oz. delno plačilo za izgubljeni dohodek, Skupnost CSD Slovenije 157 • otrokova mati ali oče, katere zakonec oz. zunajzakonski partner prejema na¬ domestilo za nego in varstvo otroka za istega otroka. Trajanje uravice: Pravica traja 365 dni od rojstva otroka (če se pravica uveljavlja 30 dni pred pred¬ videnim datumom poroda ali najkasneje 30 dni po rojstvu otroka). Vloga in način uveljavljanje vranice: Vlogo se vloži na predpisanem obrazcu. Mati mora uveljavljati pravico 30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po rojstvu otroka. Če uveljavlja pravico po tem roku, se pravica prizna od prvega dne naslednjega me¬ seca po vložitvi vloge. 11.2.2 POMOČ OB ROJSTVU OTROKA Namen: Je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Pomoč se dobi kot: ® enkraten denarni prejemek, • v obliki zavitka z opremo za novorojenca. Upravičenec: Pravico ima vsak otrok, katerega mati ali oče ima stalno prebivališče v RS. (Od 1. 5. 2004 stalno prebivališče ni pogoj za državljane državčlanic EU.) Vloga in uveljavljanje pravice: Vlogo se vloži na predpisanem obrazcu. Pravico uveljavljata mati ali oče pri CSD, ki je krajevno pristojen na podlagi materinega stalnega prebivališča. Če mati nima stalnega prebivališča v RS, pravico uveljavlja oče pri CSD, ki je krajevno pristojen po očetovem stalnem prebivališču. Pravico uveljavlja eden od staršev najprej 60 dni pred predvidenim datumom poroda in najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. 11.2.3. OTROŠKI DODATEK Namen: Je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99% povprečne plače v RS. 158 KALJENJE Uvravičenec: • eden od staršev oz. druga oseba za otroke s stalnim prebivališčem v RS, • otrok starejši od 18 let, ki živi brez staršev ali ne živi s starši v skupnem gospodinjstvu (o tem odloča CSD na podlagi okoliščin). Otroški dodatek ne vrinada za otroka, ki: • je v delovnem razmerju oz. opravlja kmetijsko dejavnost oz. drugo samostoj¬ no dejavnost, • je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnev¬ no brezplačno oskrbo (razen če se dokaže, da tudi v tem času starši materi¬ alno skrbijo za otroka), • je oddan v rejništvo (razen če se dokaže, da tudi v tem času starši materialno skrbijo za otroka), • je sklenil zakonsko zvezo oz. živi v zunajzakonski skupnosti, • ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe, • ne živi z obema staršema in nad katerim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, če preživnina ni dogovorjena na CSD ali določena s sodbo sodišča razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno, oz. se preživnine ne da uradno določiti oz. dogovoriti. Traianie pravice: • otrok do dopolnjenega 18. leta starosti, • starejša oseba v primeru, da se šola (dokler ima status učenca, dijaka, vajen¬ ca ali študenta) vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Izjemoma se za otroka šteje tudi oseba po tej starosti, če traja šolanje na visoki stopnji 5 ali 6 let ali če oseba zaradi daljše bolezni, poškodbe ali služenja vojaškega roka ni zaključila šolanja v predpisanem roku. Status se podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi teh razlogov podaljšalo. Pravico se prizna za dobo enega leta. Novo vlogo je potrebno vložiti v mesecu, v katerem se izteče pravica. Uvoštevanie dohodkov: • vsi dohodki, ki so vir dohodnine, • transferni dohodki (denarne dajatve po ZSV, nadomestilo za brezposelne ...), • drugi dohodki (nagrade, dohodki prejeti preko študentskega servisa, preživnine ...). V skuvni dohodek družine se ne štele: • pomoč ob rojstvu otroka, • otroški dodatek, • dodatek za nego otroka, • dodatek za pomoč in postrežbo ter varstveni dodatek, Skupnost CSD Slovenije 159 • dohodki, ki jih prejema oseba za oskrbo otroka v rejniški družini, • dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo in jih pridobivajo zunaj oblik redne zaposlitve, • solidarnostna pomoč. Za družinskem člana se šteie: • zakonec ali zunajzakonski partner, • otrok, pastorek, otrok zunajzakonskega partnerja ali posvojenca, ki živi z vla¬ gateljem v skupnem gospodinjstvu, • vnuk, nečak varovanca, ki nima staršev in ga je ta dolžan preživljati, • starši vlagatelja, zakonca ali zunajzakonskega partnerja (če sta ga dolžna pre¬ življati). Izjemna višina otroškega dodatka: • če otrok živi v enostarševski družini - 10%, • če predšolski otrok ni vključen v VVO - 20%. Vlom in u.veliavlianie vravice Vlogo se vloži na predpisanem obrazcu pri CSD, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo: • stalno prebivališče, če le tega nima, glede na • začasno prebivališče, če tudi tega nima pa, glede na • sedež delodajalca enega od staršev. 11.2.4. DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO Namen: Je letni prejemek, ki je namenjen družinam, ki imajo tri ali več otrok, ki so mlaj¬ ši od 18 let oz. 26 let, če se šolajo in imajo status učenca, dijaka, vajenca ali štu¬ denta. Pravico se pridobi, če se tretji otrok rodi najkasneje do 30. junija v letu, v katerem se pravica uveljavlja. Upravičenec: • eden od staršev pod pogojem, da so starši in otroci državljani RS in imajo skupno stalno prebivališče v RS, • eden od otrok, kadar trije ali več otrok iz iste družine živijo brez staršev. Vloga in način uveljavljanje vravice: Za vse prejemnike otroškega dodatka CSD po uradni dolžnosti odloči o pravici in NI POTREBNO VLOŽITI posebne vloge. Tisti starši, ki niso uveljavljali pravice do otroškega dodatka, morajo vložiti 160 KALJENJE zahtevek na predpisanem obrazcu najkasneje do 15. julija za tekoče leto. Pravico se uveljavlja pri CSD, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče dru¬ žine. 11.2.5. DODATEK ZA NEGO - glej področje varstvo oseb s posebnimi potrebami 11.2.6. DELNO PLAČILO ZA IZGUBLJENI DOHODEK - glej področje varstvo oseb s posebnimi potrebami PSP: Stranko je potrebno seznaniti z njenimi pravicami glede na status, ki ga ima. Posebej jo je potrebno opozoriti na roke, ki jih je potrebno upoštevati pri uveljavljanju posameznih pravic ter jo seznaniti tudi z obveznostmi. 12. DRUGE NEOPREDELJENE NALOGE Namen: Osnovno strokovno socialno delo - pomoč človeku v stiski. Nuditi konkretno pomoč, intervencijo posameznikom v kriznih situacijah, kjer zaradi stisk in težav ogrožajo sebe oz. druge. Naloge imajo elemente storitev in lahko v nadal¬ jevanju preidejo v naloge po zakonu in javna pooblastila. 12.1.OSEBE BREZ UREJENIH OSEBNIH DOKUMENTOV PSP: • razgovor z uporabnikom in povezovanje z njegovo socialno mrežo, • pomoč pri urejanju osebnih dokumentov, • pomoč pri urejanju osnovnega zdravstvenega zavarovanja, • pomoč pri prijavi na zavodu za zaposlovanje in/ali pomoč pri urejanju delovnega dovoljenja, • povezava z osebnim zdravnikom, • povezava z nevladnimi organizacijami (RK, Karitas, Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja), • delo z uporabnikom v smeri urejanja morebitne zasvojenosti, • napotitev v storitve in javna pooblastila v okviru CSD in/ali v pristojne insti¬ tucije. Skupnost CSD Slovenije 161 12.2. BREZDOMCI PSP: • razgovor z uporabnikom in povezovanje z njegovo socialno mrežo, • pomoč pri namestitvi, • seznanitev z možnostmi brezplačne prehrane, oblačil in obutve, osebne higiene, • pomoč pri pridobitvi ustrezne zdravniške oskrbe, • pomoč pri urejanju osebnih dokumentov, • pomoč pri urejanju osnovnega zdravstvenega zavarovanja, • pomoč pri prijavi na zavodu za zaposlovanje, • povezava z nevladnimi organizacijami (RK, Karitas, Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, zavetišča), • delo z uporabnikom v smeri urejanja morebitne zasvojenosti, • napotitev v storitve in javna pooblastila v okviru CSD, • napotitev v pristojne institucije. 12.3. OSEBE Z AKUTNIMI IN DOLGOTRAJNEJŠIMI DUŠEVNIMI STISKAMI PSP: • sprejem prijave, • povezava z zdravstvom, • razgovor z uporabnikom, iskanje možnih rešitev, • povezovanje z uporabnikovo socialno mrežo, • napotitev v storitve in/ali javna pooblastila v okviru CSD, • napotitev po potrebi v pristojne institucije. 12.4. OSEBE S STANOVANJSKO PROBLEMATIKO PSP: • razgovor s stranko, skupno iskanje rešitev problema, • seznanitev s pristojnostjo CSD in napotitev v pristojne institucije, • seznanitev z možnimi namestitvami otroka (rejniška družina, MD Malči Belič, dijaški domovi, stanovanjska skupina, KC) in nastanitvami za odrasle (samski dom). 162 KALJENJE Skupnost CSD Slovenije 163 164 KALJENJE