KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA
Naslednja številka bo izšla 3 7. marca 2005.
Infra bo postala bolj “ljudska”
Sevnica - Ko je sredi februarja občino obiskal minister za okolje in prostor Janez Podobnik, je javno pohvalil vse tiste, ki so vključeni v izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, še posebej pa direktorja HSE Draga Fabjana. Poznavalci razmer so že takrat dejali, da to ni dober znak in kot kaže, se res obetajo kadrovske spremembe; ne le v holdingu, od koder bo menda pred iztekom mandata odšel Fabijan, temveč tudi v Infri, ki jo vodi Vojko Sotošek.
Državno podjetje Infra, ki je ob gradnji HE na spodnji Savi zadolženo za urejanje vodne, lokalne in državne infrastrukture, je v tem času začelo z izgradnjo nadvoza na Orehovem in prestavitvijo ceste proti Orehovem. Podpisana je pogodba z izvajalcem za nadvišanje glavne ceste proti Kompolju, v izdelavi je ribja steza na Mimi, v teku je postopek za zaščito Ko-mpolja, v pripravi je tudi izvedba vodovoda za Orehovo in Smarčno. Izvajalci so se pri teh posegih v prostor srečevali s precejšnjimi težavami, predvsem je bilo problematično pridobivanje zemljišč. Kot pravi direktor Infre Vojko Sotošek, so precej teh težav razrešili zlasti po obisku ministra Podobnika v Sevnici - tudi po zaslugi sevniške občine in njenega župana in poslanca Kristijana Janca. Nerešena pa so še nekatera vprašanja glede zemljišč, ki so jih pred desetletjem odkupile savske elektrarne, ko so gradile takratno HE Vrhovo in pričakovale, da bodo gradile tudi ostale elektrarne. Kot pravi Sotošek, so pogodbe pripravljene, holding in savske elektrarne pa se morajo še dokončno uskladiti. Zaradi počasnega pridobivanja zemljišč prihaja pri gradnji HE Boštanj do manjših zamikov in tudi ti bodo verjetno razlog za zamenjavo direktorja Infre Vojka Sotoška. Sicer pa naj bi Infra s političnega gledišča postala bolj ljudska in v javnosti že kroži nekaj imen, ki naj bi zamenjala dosedanjega direktorja, ki mu sicer mandat poteče šele čez nekaj let.
Da ne bi zamenjava izgledala preveč politično, pa je Vlada RS prejšnji sprejela spremembe in dopolnitve akta o ustanovitvi javnega podjetja Infra. Spremembe se nanašajo na uskladitev akta o ustanovitvi podjetja z uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja spodnje Save. Omenjeni akt pa prinaša tudi zanimive določbe, ki bodo kadrovskim zamenjavam dale uradno osnovo. Nanašajo se tako na sestavo nadzornega sveta, v katerem bosta po novem tudi dva predstavnika lokalnih skupnosti, kot na vodenje podjetja Infra, vključno z razpisnimi pogoji za direktorja. Kot pravijo na vladi, so se med upravljanjem tega javnega podjetja omenjene dopolnitve akta izkazale za potrebne. N.C.C.
Dragim se splača, nam ne?
Posavje - Posavje je imelo v preteklosti tri urejena smučišča. V pretežni meri je v njihovo opremo in zagon investiralo lokalno gospodarstvo, za obratovanje pa so z veliko entu-ziazma skrbeli smučarski klubi in posamezniki.
V obdobju družbene lastnine se je vedno našel nekdo, ki je plačeval stroške, kajti smučišča, kot so sev-niška Lisca, krška Planina in brežiški Čatež, se sama ne bi mogla preživljati. Lastninjenje v gospodarstvu je prineslo drugačen pogled na vlaganja v “družbeni standard”, ki danes kot desetnica išče svoje okrilje.
Ob večinoma zelenih zimah, ko brez umetnega zasneževanja ni smučanje, pa Zakon o žičnicah in varnosti na smučišču so razlogi, ki “povozijo” volonterstvo pri upravljanju s smučišči. Vse tri posavske točke bi za ponovni zagon potrebovale zelo velika vlaganja, njihovi skrbniki pa bi morali za tekoče obratovanje iskati še sponzorje. Koliko je za to realnih in nenazadnje ekonomsko upravičenih razlogov, smo poskušali raziskati ob koncu zime, da bi morda v prihodnji lahko smučali v Posavju.
...na strani 3
I
Kljub snegu na Planini ni bilo smučarjev.
Rabič pred sodnika
Sevnica - Na Okrajno sodišče v Sevnici je vložen obtožni predlog zoper nekdanjega direktorja Jutranjke Miho Rabiča za zlorabo položaja in nepravilno porabo sredstev državne pomoči. Jutranjka pa se ta čas z vsemi silami bori preživeti. Uspelo ji bo le, če se bodo šivilje prezaposlile k novemu delodajalcu.
Direktorica Tatjana Baloh je v intenzivnih dogovorih s slovensko tekstilno družbo, ki naj bi prevzela zaposlene v proizvodnji, te naj bi še naprej šivale v Jutranjki. Načrt preživetja temelji na sklenitvi tripartitne pogodbe med šiviljami, novim delodajalcem in Zavodom za zaposlovanje. Takšno rešitev podpira območni sindikat in delavke se z njo strinjajo. Vedo namreč,
'OGRAFljE PREK SPLETA vtmMo-iommi
MAREC
Tiesec Fuji
—    	V vse tem: je vključen 3» DDV
OD MALIH FOTOGRAFU DO METERSKIH POVEČAV
da v sedanji organiziranosti ne morejo preživeti. Jutranjki je sicer uspelo pridobiti nekaj dodelavnih poslov, a ne dovolj za plače, ki jih že drugi mesec niso prejeli. Kot rešitelj se kaže podjetje Siliko, ki že ima v lasti del skladišča Jutranjke in bi dokupilo še nekaj prostora. Kupnino je pripravljeno nakazati takoj, a je na objektu hipoteka države. Balohova pričakuje, da bodo na državni ravni poiskali možnost prenosa svoje zastavne pravice na ostalo premoženje. S prezaposlitvijo šivilj bi v Jutranjki ostala blagovna znamka in priprava dela.
Domača javnost pa se ob tem sprašuje, kolikšen delež krivde nosi prejšnji direktor Miha Rabič. Dokazi, ki jih je za domnevno nepravilno porabo dela državne pomoči zbrala policija, so zadoščali, da je tožilstvo po skrajšanem postopku zoper Rabiča vložilo obtožni predlog na Okrajno sodišče v Sevnici. Na Okrožnem sodišču v Krškem pa bo Rabič obravnavan zaradi poseka starega tariškega parka. Teža kaznivega dejanja glede na zagroženo kazen namreč odloča, ali zadevo obravnavo okrožno ali okrajno sodišče. Okrajno sodišče je pristojno za zadeve, kjer najvišja zagrožena kazen ne presega treh let. V to “kategorijo” sodi Rabiču očitana zloraba položaja z denarnim okoriščanjem, medtem ko je za uničenje kulturne dediščine najvišja možna kazen osem let zapora. B.D.
premik®!
IMfel SMlfefl ifci SonoSIom
Kam bodo šle tekstilke?
Sevnica, Senovo, Krmelj - Uprava Lisce pripravlja program prestrukturiranja, ki predvideva zaprtje obratov Senovo in Krmelj. S svojimi stališči, predlogi in pobudami pri pripravi programa sodelujeta tudi sindikat in svet delavcev Lisce, kiju najbolj skrbi usoda dvesto presežnih delavk.
V obratih na Senovem in v Krmelju je skupaj zaposlenih 250 delavk in le 50 naj bi jih prezaposlili v matično firmo. Kakšna bo usoda ostalih, še ni povsem jasno. Čeprav si tako vodstvo kot občina prizadevata najti rešitev za nadaljnje dejavnosti in ohranitev proizvodnje, je danes že skoraj jasno, da se v obratu na Senovem ne bo več odvijala tekstilna dejavnost, temveč se bodo presežne delavke reševale posamezno. Več upanja je za Krmelj, kjer že kar nekaj časa tečejo pogovori, da bi tekstilno dejavnost v tem obratu nadaljeval sevniški podjetnik. Povedal nam je, da pogovori res potekajo, ni pa še znana cena. Za nadaljevanje proizvodnje v Krmelju se zanima tudi prestižno italijansko podjetje Liberty, ki šiva spodnje perilo. Omenjeno podjetje je bilo pred leti že prisotno na slovenskem trgu, s smrtjo njihovega zastopnika iz Kopra pa se je tudi podjetje umaknilo.
Delavke Lisce z negotovostjo in nezaupanjem čakajo na razplet dogodkov. V povprečju so stare 43 let, v Lisci pa so po večini začele šivati s 15 leti. V podjetju
so pustile svojo mladost, svoje življenje in znanje, zato ni čudno, da se javno sprašujejo, kaj bo z njimi. Svet delavcev Lisce in sindikat zaposlenih, ki ga vodi Martina Horžen, je sodeloval na sestanku v Lisci, kjer je tekla beseda o programu prestrukturiranja podjetja. Delavke se bojijo, da bi jih morebitni novi delodajalec po letu dni postavil na cesto, zato želijo odpravnino oziroma neke vrste odškodnino, kar pa delodajalec ne bo nujno upošteval. Uprava Lisce pa sicer zagotavlja, da bo vsaki delavki, ki bo prešla v odprto brezposelnost, izplačala odpravnino. Toda odpravnina je ukrep kratkoročnega značaja. V sindikatu Lisce si zato prizadevajo, da bi vsaj starejšim delavkam omogočili drugačen status. Prizadevajo si za upokojevanje pod posebnimi pogoji, kakršno je predvideno za zaposlene v slovenski vojski. Upošteva se namreč le en pogoj; ah delovna doba ah pa starost. Kot pravi Horženova, so že stopili v stik z Zavodom za zaposlovanje in z ministrom za delo Janezom Drobničem, a je njegov odziv zaenkrat bolj mlačen. N.Č.C.
.če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
AKTUALNO
POSAVSKE PH/ŠICE
Daljinsko vodena občina?
Brežice so še vedno brez župana, sta pa dva visoka politika pomagala, da se bosta v drugem krogu za najvišji položaj v občini potegovala Milena Jesenko in Ivan Molan. Jesenkovi je k temu pomagal predsednik ZLSD Borut Pahor, ki se je ob povratku iz Zagreba ustavil v Brežicah, a je zamujal, ker so ga na meji zadržali policisti. Zato pa je domov lažje dopotoval Andrej Vizjak in na strankarskem srečanju nedvomno prispeval k visokem Molano-vem volilnemu rezultatu. Nič
je za ljudi, ki žive tod, dragocen, zato bi moralo območje iz tega iztržiti “doto” v obliki stalne rente. Ta se ne bi smela izgubiti v integralnih občinskih proračunih, marveč bi morala priti kar najbolj do prebivalcev. Dobiti bo treba vsaj takšno nadomestilo, kot si ga je za infrastrukturne posege pri gradnji spodnjesavskih elektrarn kljub nekaterim stranpotem in neenotnim nastopom, vendarle izborilo območje na jugu države.
Tu pa vendarle že sedaj živi tudi nekaj osebnosti, ki jih je spričo rednih in izrednih dohodkov mogoče šteti med bogatejše Slovence. Ob direktorjih Bojanu Petanu, Borutu Mokroviču, Dragu Fabijanu,
škem, kjer je s prijatelji slavil Trio planike. Tam sta bila tudi Ivan Mirt in Stanka Preskar - prvi kot nekdanji in Preskarjeva kot sedanja direktorica novomeške enote Zavoda za šolstvo. Mirt je seveda vesel, ker se mu ni treba butati z novimi oblastniki in romskimi prob-
loško postajo, zdaj pa ni strokovnjakov, da bi z njo upravljali?!
Upravljanje s Posavjem in posavsko poenotenje pa zna biti kmalu na veliki preizkušnji. Posebej, ker si Brežice lahko prido'bijo središčni regionalni položaj. Že sedaj
Kdo bo “zmrznil”?
pa ni pomagalo kandidatom Kržanu, Radanoviču in Verš-cu, čeprav so vsi trije tudi slovenski častniki.
Je pač tako, da je častniško združenje nestrankarska organizacija, ki jo je v Brežicah doslej vodil Stanislav Zlobko, Toda na zadnjem občnem zboru ga je zamenjal Ernest Ferk (tudi v veteranskem združenju lahko pride do zamenjave predsednika Silva Jeršiča), doslej tajnik in izkušen organizator strokovnih ekskurzij po Evropi. Člani upajo, da bo novi predsednik z delom nadaljeval in ne bo ravnal tako kot predsednik Zveze kulturnih društev, ko se je odrekel predsednikovanju. Zveza, ki je resda zgolj na papirju ali privesek Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, je zato že najmanj en mandat brez prvega človeka. Prvega moža ali prvo damo pa še' kako potrebuje brežiška občina. V nedeljo ga bo nedvomno dobila, čeprav obstaja bojazen, da bo udeležba volivcev tokrat še nižja. Izvolitev Molana bi verjetno pomenila vodenje občine na daljavo oziroma s pomočjo Vizjaka, vendar bi v tem primeru stranke morale zakopati bojne sekire, sicer bo izgubljeno še naslednje poldrugo leto, zelo pomembno za brežiški razvoj.
Lahko bi rekli, da zdaj vzdržujejo socialni mir v tej in drugih dveh občinah predvsem denarci, ki jih dobivajo izgnanci, saj letni prilivi predstavljajo za regijo milijarde SIT. Toda poslej bo denar, ki zdaj mnoge družine rešuje iz hudih stisk, izostal in ob vse večji brezposelnosti se zna položaj močno poslabšati. Ne bi ga izboljšal niti denar, če bi se žrtvam druge svetovne vojne pridružile žrtve boljševističnega terorja. Nekoliko lahko občinske proračune obogati le denar na račun končnega odlagališča radioaktivnih odpadkov. Če bo seveda pri nuklearki, če bodo ljudje soglašali s pobudo Krškega, da bi odpadki ostali tam, in če bo dosežen dogovor, da gre vendarle za skupen prostor. Ta pa
prvih osebnostih zdravstvenih domov in razvojnih agencij ter centrov je zdaj mogoče zaradi visoke odpravnine pri Drogi prišteti tudi Andreja Božiča. Nekatere od njih nedvomno presega poslovnež Dare Južna, ki sicer ni iz Posavja, zato pa je večinski lastnik sevniške Lisce in mnogih drugih firm v Posavju in na Dolenjskem.
Druženja in razdruževanja
Bilo pa je zadnje dni na po-savsko-dolenjskem koncu kar veliko dogajanj, ko so ljudje
“Streljanje novinarjev”
in dokazovali, kako malo je potrebno za spontano druženje. To je med drugim potrdilo “streljanje novinarjev”, povezanih v klub posavskih novinarjev, enako tudi širše znana in tradicionalna “mati salami-ad” v Sevnici, kjer se zbira izključno moška družba. Vnovično srečanje posavskih pomembnežev napovedujejo seniorji, lepo pa se je prijelo druženje članov kluba za prijetnejše preživljanje prostega časa posavskih in dolenjskih prijateljev, ki se ob sredah zbirajo na malici pri Herakoviču v Kostanjevici. Izključno moški družbi se je zdaj je pridružila ena sama Eva, ki pa ji seveda ni bilo dolgčas, saj so zborovali tik pred dnevom 40 mučenikov. Ob prijetnem programu domačih srednješolcev so se zbrali tudi brežiški izgnanci, posebej prisrčno pa je bilo glas-beno-literarno srečanje v Kr-
po novem avtocestnem priključku, ki bo vodil do cerkljanskega letališče. Borut Angeli, namestnik poveljnika tamkajšnje vojašnice verjame,
Mirt in Preskarjeva
lemi, medtem ko Preskarjeva nič ne ve, kako bodo mleli kadrovski mlini. Kot denimo v primeru energetike, kjer se počasi uresničujejo napovedi, izpostavljene tudi v mušicah. Po že znanih zamenjavah v nadzornem odboru sklada za razgradnjo nuklearke bo moral menda oditi s položaja prvega moža sevniške Infre tudi Vojko So-tošek. Se pa lahko v kadrovski kuhinji primeri še kaj. Denimo odhod Draga Fabijana z vrha Holdinga slovenskih elektrarn, čeprav ga je okoljski minister Podobnik nedavno tega sumljivo močno hvalil in menda tudi krški župan Bogovič zahteva, naj Fabijan ostane. Te in drugačne igrice seveda ne prispevajo k posavskemu združevanju, tako kot k zbliževanju ne prispeva cestninska postaja Drnovo. Zaradi cestnine se te smeri izogibajo Brežičani in Krčani, oboji pa imajo zato v želodcu poslance Janca (Braneta), Avšiča in Vizjaka, ker niso nič storili za neplačevanje cestnine. Zdaj ostane le še upanje, da se bo mogoče prelisičiti
imata tam sedež dve novi instituciji, namreč carina in davkarija, obetajo pa si še šolsko upravo ali sedež pokrajinskega zdravstva, pa obmejno policijo in iz Krškega presel-
Borut Angeli
jeno enoto za zaščito in reševanje. Mar potem ostane Krškemu in Sevnici le še odlagališče jedrskih odpadkov in savskega mulja? Kajti uresniči se lahko napoved, da bo, še pred ustanovitvijo pokrajin, v Brežicah tudi sedež enega od 14 novih upravnih okrajev z izpostavami v Krškem in Sevnici. Po nedavni redni novinarski konferenci je denimo Anton Podgoršek, načelnik krške upravne enote, poudarjal njihovo odličnost in kadrovski prestiž, hkrati pa, zelo mirno dodal, da bo končna odločitev o skupnem sedežu pač v rokah politike. Le malce ugibanja je treba, pa je zelo blizu pomisel o političnem kupčkanju - sedež osrednje upravne enote naj bo v Brežicah, njen šef pa Podgoršek!? Saj je pravzaprav Brežičan, pa med njegovimi odličnimi kadri je tudi nekaj Brežičank!
Ob takšni, ta čas najaktualnejši posavski zgodbi, seveda zbledijo problemi; delavk in delavcev Jutranjke,
Mučeniki pri Herakoviču
da bo potem manj težkega prometa po lokalnih cestah. Samo omenimo, da so medtem na letališču že uredili meteoro-
Lisce, Prevoza, Agrarie, Beg-rosa in še katerega posavskega kolektiva!
Vlado Podgoršek
Svetniki o odlagališču
Krško - Občinski svet Krško bo na svoji seji 21. marca med drugim obravnaval tudi točko o možni lokaciji trajnega skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Če bodo svetniki izrazili podporo razmišljanju, da bi se skladišče gradilo nekje ob nuklearki, bo občina do konca marca, kakor predvideva rok, Agenciji za radioaktivne odpadke poslala ponudbo o lokaciji.
V Evropski uniji države z jedrskimi elektrarnami letno pridelajo od 45 do 50 tisoč kubičnih metrov nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Krška nuklearka jih letno proizvede 45 kubičnih metrov. Predlog evropske direktive o odpadkih članicam nalaga, da poiščejo varno in trajno rešitev odlaganja teh odpadkov, ki ne smejo biti “izvozno blago”. Datuma direktiva ne postavlja in pušča državam, da si postavijo svoje roke. Slovenija ga je sprejela. Do leta 2008 mora biti sprejet lokacijski načrt za gradnjo odlagališča, do 2014 pa objekt zgrajen.
Lokacijo zanj išče s postopkom zbiranja javnih ponudb Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO). 5. april je skrajni rok za oddajo ponudb lokalnih skupnosti. Agencija je občinam svetovala, da morajo v svoji sredini doseči širši politični konsenz o odlagališču, preden pošljejo ponudbo. Med do sedaj poslanimi štirimi ponudbami občina Šmartno pri Litiji ni upoštevala tega pravila. Župan predhodno ni iskal soglasja med svetniki, Civilna iniciativa krajanov Zavrstnika pa zahteva, naj župan umakne ponudbo občine za lokacijo odlagališča.
Občina Krško, za katero se je tako v strokovni javnosti kot v politiki tiho pričakovalo, da bo tudi odgovorila na poziv Agencije za radioaktivne odpadke, se do vprašanja lokacije obnaša previdno. Župan Franci Bogovič je najprej pri svetniških skupinah preveril, kakšno je njihovo stališče do odlagališča. Če bi bilo odklonilno, te teme sploh ne bi uvrstil na dnevni red seje občinskega sveta, kaj šele, da bi na svojo roko pošiljal ponudbo o loka-
ciji. Ker pa je v občini Krško in v regiji med prebivalci čutiti sprejemljivost takšnega objekta, bodo krški svetniki o tem razpravljali in odločali na seji 21. marca.
Geolog Peter Tomše z Agencije za radioaktivne odpadke pravi, da bo slovenska javnost s ponudbami lokalnih skupnosti za lokacijo odlagališča seznanjena po 11. aprilu. Terenske raziskave bodo nato stekle na treh lokacijah in bodo osnova za predprimerjalne študije. Stroka si namreč mora zagotoviti rezervo, saj postopek omogoča odstop lokalne skupnosti od ponudbe, če se ta ne strinja z lokacijskim načrtom. Torej ponudbe v tej fazi še zdaleč niso dokončno zavezujoče.
Tomše pravi, da bo imela lokalna skupnost tudi vpliv na odločitev o tem. ali bo odlagališče zgrajeno nad zemljo ali pod njo. Večina takšnih objektov v svetu je nadzemnih, ker so cenejši, pojasnjuje Tomše. Nadzemni objekt potrebuje od 6 do 10 ha površine, podzemni pa polovico manj, a je zahtevnejši za gradnjo in kot rečeno, dražji. Pri nas bi bil po zbranih podatkih družbeno sprejemljivejši podzemni objekt, pravijo na ARAO.
Agencija je lani naredila dva terminska načrta in mrežni plan umeščanja odlagališča v slovenskem prostoru. Predviden je bil najbolj črn scenarij odklanjanja in optimalni sprejemanja objekta. Po teh načrtih bi bilo lahko trajno odlagališče zgrajeno tudi pred rokom. V nuklearki namreč opozarjajo, da jim bo že leta 2011 zmanjkalo prostora v začasnem skladišču nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.
Branka Demovšek
Potrjen program razgradnje nuklearke
Krško - V krški nuklearki seje po polletnem premoru sestala slovensko hrvaška komisija za spremljanje izvajanja meddržavne pogodbe o elektrarni. Slovensko stran vodi gospodarski minister Andrej Vizjak, hrvaško pa minister za gospodarstvo, delo in podjetništvo Branko Vukelič. Glavna točka sestanka je bilo sprejetje programa razgradnje NEK.
Kot je javnosti znano, je program razgradnje nuklearke pripravila mešana slovensko hrvaška strokovna skupina v sodelovanju s tujimi strokovnjaki.
Slovenska stran je bila, kar zadeva proceduro, na sprejetje programa pripravljena že lani. Na hrvaški strani pa je moral dobiti predlagani program še soglasje sabora in ta ga je obravnaval šele na začetku decembra.
Potrditev programa na meddržavni komisiji pomeni, da sedaj Hrvaška ne more več odlašati z 'ustanovitvijo sklada za razgradnjo, ki bi ga morala po pogodbi imeti že slabo leto. Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) je za sklad rezerviralo 14,5 milijona evrov, medtem ko se je v slovenskem skladu nabralo že 115 milijonov evrov. Razgradnja nuklearke naj bi po sedanjih izračunih stala 1,7 milijarde evrov.
Ko je minister Vukelič g°' voril o ustanovitvi sklada, za katerega je menda že vse pr>' pravljeno, pa je hkrati poudaril, da o lokaciji za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na območju Hrvaške ne razmišljajo.
Od uveljavitve mednarodne pogodbe o NEK je ostalo še nerešeno vprašanje odškodnine za devetmesečni izpad elektric ne energije hrvaški strani. HE ga je ovrednotil na vrtoglavl 54 milijonov dolarjev. Sloven ska stran na tolikšno odškoduj no ne more pristati. HEP P011^ jene polovice proizvodnje bil pripravljen sprejeti iz pr1 cipa, ker je hrvaški sabor me^ narodno pogodbo o NEK v ■ ku potrdil, slovenski drža zbor pa ne. Minister Vizjak P ^ pušča lastnikoma elektrarne Eles-Gen-u in HEP-u. da za rešita, četudi z arbitražo in o zultatu poročata komisiji- .
Branka Demo^
AKTUALNO
Posavska smučišča propadajo
Posavje - Po nekaj suhih zimah brez snega so nekoč popularna in dobro obiskana posavska smučišča začela propadati. K temu je pripomogla še nova in precej strožja zakonodaja, ki za zagotavljanje standardov zahteva velika finančna vlaganja. Smučarski klubi, ki so upravljali s smučišči, denarja nimajo, občine in gospodarstveniki pa interesa za vlaganje v smučišča niso izkazali. Tako so naprave začele propadati. Ker v minulih zimah ni bilo snega, si zaradi tega nihče ni belil glave, letos, ko nas je narava - sicer bolj pozno, pa vendar - obdarila z obilno snežno odejo, pa seje marsikdo vprašal, kaj je s posavskimi smučišči. Zakaj nosimo denar dugam, ko bi ga lahko porabili doma, tisti, ki si smučarije drugje ne morejo privoščiti, pa so kljub snežni odeji dilce pustili v kleti ali na podstrešju.
Planina potrebuje ogromna vlaganja
Planina na 750 m nadmorske višine je od Krškega oddaljena 27 km. Smučišče, ki je živelo po zaslugi Smučarskega kluba Krško, se je s spremembo zakonodaje o žičnicah in varnosti pred dvema letoma zaprlo. Lahko rečemo, da je društvo doživelo bankrot. Mirko Kužnik, nekoč upravljalec smučišča, po amaterski ravni ni več hotel prevzeti odgovornosti in tudi nihče drug iz Smučarskega kluba.
Infrastruktura smučišča, to je vlečnica, razsvetljava za nočno smuko in koča na vrhu so v lasti kluba, zemljišča pa ne. Z lastniki so se sproti dogovarjali za pravico koriščenja, tako da dolgoročno namenska raba terena ni opredeljena. Klub je pripravil poslovni načrt potrebnih vlaganj v celovito pripravo Planine kot smučišča. Vložek je ocenjen na 360 milijonov SIT.
Direktor občinske uprave Krško Franc Glinšek ima za nalogo zbrati še preostale potrebne podatke, ki bodo v pomoč pri razsojanju glede smiselnosti vlaganja javnih sredstev za ponovni zagon smučišča. Pri Hidroinženiringu Ljubljana so naročili projekt zasneževanja, saj brez umetnega snega danes ni prave smučarske sezone. Najcenejša varianta bi po odgovoru Hidroinženiringa znašala 78 milijonov SIT, še 30 milijonov pa bi zahteval Ko-stak ža potrebno dograditev vodovoda.
Primerjalno so vzeli pod lu-50 obratovanje smučišča Rog Cermošnjice na Dolenjskem in ugotovili, da za njim stojijo vlaganja tamkajšnjega gospodarstva ter precej večje zaledje smučarjev. Krško gospodarstvo interesa za vlaganje v Planino ne kaže.
Kljub temu bodo v Krajevni skupnosti Podbočje, kamor sodi Planina, preverili interes pri ljudeh, če sploh obstaja, kajti s smučiščem in za smučišče mora živeti tudi sama vas. Sosednji občini Šentjernej in Brežice bodo vprašali, če bi bili pripravljeni sofinancirati projekt. Končna odločitev o zagonu smučišča Planina z vložkom proračunskih sredstev bo prepuščena Občinskemu svetu Krško. Ob 460 milijonski investiciji in ob tekočih obratovalnih stroških bi smučišče samo 2a izvrševanje predpisov letno Potrebovalo še 5 milijonov SIT.
Gre za velik denar in nobene Sarancije ni, da bi se smučišče ahko potem samo vzdrževalo.
Sečnice stojijo (in Rohnijo)
^47 m visoka Lisca nad
heVnico je bila pred desetletji
% V L»tre
savsko smučarsko središče.
a njej so potekale šole v na-vi. šole smučanja, zimo vanj a r°k, smučarski tečaji. Danes
na Lisci ni smučarjev, saj nobena od vlečnic ne obratuje. Naše najbližje smučišče, ki je letos dodobra “založeno” s snegom, sameva.
Občina Sevnica je zaradi interesa občanov vsako leto nekaj sredstev namenila za ureditev smučarskih prog ter za delovanje manjše vlečnice na Lisci. V letošnjem letu pa je poteklo obratovalno dovoljenje in bi bila potrebna večja vlaganja v obnovo in zamenjavo
je pred desetimi leti dala v upravljanje Športnemu društvu Razlag. Slednje je upravljalo smučišče pet let in zadnje leto tudi opremilo smučišče, tako da so naprave tehnično brezhibne. Z denarjem iz svojega žepa so nabavili celo vlečno vrv in še
kaj. Nato pa je zmanjkalo denarja za ureditev dokumentacije, za pridobitev uporabnega dovoljenja, ocene so, da bi ta takrat stala okrog dva milijona SIT. Društvo tega denarja ni
Lisca sameva
jeklenih vrvi ter sider. Tega denarja - šlo naj bi za nekaj milijonov - pa nihče ni pripravljen dati, zato vlečnica ne obratuje. Mislimo na manjšo vlečnico, kajti vlečnica, ki je delovala na dolgi progi, že leta ne obratuje, saj je povsem dotrajana; stebri so uničeni in bi jih bilo potrebno odstraniti, pravi predsednik sevniškega planinskega društva Jože Prah. Brez obratovalnega dovoljenja pa vlečnica ne sme delovati, saj nova zakonodaja, ki ureja pravila na smučiščih, postavlja zelo stroge pogoje. Ne le, da mora imeti vlečnica vsa ustrezna dovoljenja, poseben izpit mora imeti opravljen tudi človek, ki skrbi za sidra, poleg tega pa je treba imeti na smučišču za prvo pomoč za primer nesreče. Vsega tega pa na Lisci ni. Poleg tega se pojavlja še problem lastništva teh naprav, neurejeno je tudi lastništvo zemljišč, po katerih poteka smučarska proga. Vsi, ki so kakorkoli vpleteni v smučarijo na Lisci, pravijo, da je to postala dejavnost, ki se enostavno ne splača.
Da se da vse urediti, če je volja, pa kaže primer Športne zveze Jurklošter, ki je na Polani pod Lisco organizirala smučanje in smučarska tekmovanja. Smučarjev je kar mrgolelo, delala je vlečnica, progo pa so uredili s teptalcem, ki sicer stoji in rjavi na Lisci.
imelo, že tako so športni zanesenjaki delo opravljali v večini prostovoljno, zako so misel na nadaljnje delo opustili, je povedal tajnik društva Matjaž Av-šič. “Skoda je, da smučišča ni več, čeprav bi za njegovo normalno delovanje morali uredi-
ti zemljiška vprašanja. Tudi to najbrž ne bi bil problem, a v društvu se sedaj ukvarjamo s kajakaštvom in bi nam za smučišče gotovo zmanjkalo časa. Pa še ročno bi morali teptati progo, saj nimamo ratraga, manjkajo topovi za umetno zasneževanje, saj se upravljanje izplača le, če smučišče obratuje vsaj 90 dni,” komentira aktualno stanje Avšič in doda, “s preureditvijo čateškega motela pa je vlečnica na belih strminah ostala tudi brez pogona, saj je bila prej brezplačno priključena na njihov vir električnega toka.” Če bi želeli smučišče ponovno usposobiti, bi se morali najprej dogovoriti, kdo bo sploh nosilec projekta, zbrati bi morali precej denarja za posodobitev in se obrniti tudi na občino, s katero se takrat niso dogovorili nič konkretnega, seveda pa ne bi šlo brez interesa okoliških smučarjev. Ivan Ger-jevič, sekretar brežiške športne zveze je povedal, da so jih ovirali zlasti birokratski labirinti, ki jih včasih ni bilo. “Gre za pravice lastnikov zemljišč, za Zakon o žičničarstvu, ki ne spregleda ničesar in nikomur, pa inšpektorje in še kaj. A če bi obstajala politična volja na občinski ravni, bi se lahko kaj premaknilo,” pravi Gerjevič.
Branka Dernovšek Nada Černič Cvetanovski Mojca Kosem
e gre v glavnem za to, da bi °rganizirali smučarske tečaje *a šolarje in vrtce, je po '*linškovem mnenju bolje nagniti določen znesek iz pro-fačuna za organizacijo tečajev ?a drugih slovenskih smu-
^išČih.
Z več “volje” smučarija tudi na Čatežu
Smučišče na Čatežu ob Savi je bilo še ne tako dolgo nazaj precej obiskano, popularna je bila predvsem nočna smuka, ki je mnogim pomenila prijetno rekreacijo. Prav tako je bilo dobro obiskano še smučišče v Pečicah, kjer je uspešno delovala tudi vlečnica, a je prenehalo delovati, ko so vzniknila druga smučišča v Posavju. Ča-teško smučišče je upravljal smučarski klub, po njegovem propadu pa ga je prevzela Športna zveza Slovenije, ki ga
Pravda za odpadke
Boršt - Zbirni reciklažni center Boršt ostaja še naprej predmet spora med krajani in Občino Brežice. Civilna iniciativa je enkrat že dosegla razveljavitev gradbenega dovoljenja po nadzorstveni pravici. Po enakem postopku se bodo zopet pritožili na pred kratkim ponovno izdano gradbeno dovoljenje.
Predsednica Civilne iniciative Boršt Branka Pirc je osupla nad dejstvom, da se Občina Brežice v zvezi z zbirnim centrom do Krajevne skupnosti Cerklje obnaša tako ignorantsko. Za pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki gaje za zbirni center ponovno izdala Upravna enota Brežice, so izvedeli iz medijev. Na sestanku so se dogovorili, da bodo dali zakonitost postopka v pridobivanju gradbenega dovoljenja na sito drugostopenjskega organa na Ministrstvu za okolje. Zopet bodo namreč sprožili predlog za odpravo gradbenega dovoljenja po nadzorstveni pravici. Pirčeva pravi, da občina nima okoljevarstvenega soglasja, ki bi ga za zbirni center morala pridobiti. Zakon ga nalaga za dejavnost, kjer se letno zbere več kot tona odpadkov, na Borštu pa bo letni “obrat” od 7 do 8 ton odpadkov. Občina ima samo strokovno oceno o vplivih na okolje in temu primeren tehnološki načrt, ki bi ga krajani želeli dobiti vsaj na vpogled. Med njimi Štefan Urbanč, pridelovalec bio hrane, saj se boji, da bo zbir-
ni center na okolje vplival bolj, kot priznavajo odgovorni na občini in v KOP-u, ki bo upravljalec centra.
Krajani vedo, da so izključeni kot stranka v postopku zato, ker sta projektant in upravna enota soglasno ugotovila tako ozko vplivno območje, ki določa samo parcelo za objekte in cesto. Čeprav je to po zakonu, se v delu lokalne javnosti poraja dvom, saj po njihovem mnenju ni vse, kar je legalno, tudi legitimno.
Prepričani so, da bo zaradi zbirnega centra padla vrednost njihovih nepremičnin. Morda ne bi v tolikšnem številu lani podpisovali peticije proti zbirnemu centru, če bi občina od samega začetka z njimi vodila bolj konstruktiven dialog. Tako pa so najprej slišali, naj v zvezi z zbirnim centrom opustijo vsakršno misel na kakšno obliko rente. “Na Borštu je skoraj 20 let asfaltna baza, pa je del ceste še v makadamski obliki. Sedaj obljubljajo, da jo bodo preplastili, ampak za malo asfalta se ne bomo prodali”, pravijo v Civilni iniciativi. B.D.
Popravek
V 127. številki SavaGlasa je v članku na strani 4 z naslovom “Spet imajo gradbeno dovoljenje” prišlo do napake pri imenovanju sodišča, ko pomotoma navajamo, da naj bi se Občina Brežice pritožila na ustavno sodišče, pravilno pa bi bilo upravno sodišče. Za napako se prizadetim in bralcem opravičujemo.
Uredništvo
AMKETA
Bi smučali doma?
V vseh treh posavskih občinah so pred leti delovala smučišča, ki so bila dokaj dobro opremljena, zato se je po njih dričalo mlado in staro. Bila so blizu in vstopnina je bila sprejemljiva za vsak žep. Zadnjih nekaj let pri nas za smučarijo res ni bilo dovolj snega in smučišča so upostela, po novi zakonodaji bi bila potrebna znatna vlaganja, za kar pa očitno ni denarja ne na občinah ne v klubih. Kaj storiti s temi smučišči in ali bi smučali na njih, če bi delovala, smo povprašali nekaj naključno izbranih Posavcev?
Mateja Petan iz Globokega: Slovenska smučišča so nasploh predraga za tisto, kar ponujajo. Raje dam več denaija za boljše razmere, kjer so strožji ukrepi in lepše proge. Na bližnja smučišča bi hodila smučat, predvsem zvečer in ob vikendih, a ne, če bi nas to preveč udarilo po žepih. Naj uredijo smučišča, ki že obstajajo, saj nimamo denarja za gradnjo iz nič, pa še druge stvari so veijetno pomembnejše.
Aleš Cerovec iz Krškega: Če mi dopuščata čas in denar, smučam. Bližina Planine bi bila sicer zanimiva, če v zagon tega centra ne bi bilo treba vložiti toliko denarja. Kot občan ne bi podprl tolikšnih proračunskih vlaganj v to smučišče. Denar naj se raje nameni za spodbude gospodarstvu. Če bo to uspešno, se bodo našli tudi sponzorji za obnovo smučišča.
, *pi|
31


Mojca Maslo z Bizeljskega: Smučati sem začela pravzaprav letos, ko smo se nekajkrat odpravili na Sljeme, ki je oddaljeno le dobre gol ure. Prej je bilo popularno smučišče Rog Črmošnjice, sedaj pa nam je bližje Hrvaška. Mogoče bi smučala tudi kje bližje, a na smučišče brez sedežnice se veijetno ne bi podala. Včasih se spustim po strmini kar na domačem hribu, kjer je sosed postavil tudi vlečnico. Čateškega smučišča pa ne poznam.
Anica Bučar iz Bušeče vasi: Spominjam se, da je bila Planina v sneženih zimah dobro obiskana. Avtobusi otrok so prihajali. Sama ne smučam, otroci pa obiskujejo smučišče na Dolenjskem. Kot krajanka bi podprla ponovni zagon Planine, saj bi bilo za okoliške vasi dobro, če bi ta center deloval in privabljal goste.
Roman Novšak iz Boštanja: Smučišče na Lisci je v tem trenutku težko sanirati iz dveh razlogov: idealizem ljudi, ki so svojčas delali zastonj, je padel, podjetja pa se tudi ne odločajo več za sponzorstva, saj vlagajo zgolj v dejavnosti, ki prinašajo dobiček. Verjamem, da se bodo stvari čez nekaj let uredile; idealizem se bo povrnil, prišli pa bodo tudi sponzorji, ki bodo v taki dejavnosti videli svoj interes.
OBVESTILO
Občina Brežice obvešča vse zainteresirane starše, da se bodo zbirale prijave za vpis v programe vrtca za šolsko leto 2005/06 v naslednjih vrtcih:
Vrtec Mavrica Brežice, vrtci pri osnovnih šolah Artiče, Bizeljsko, Cerklje ob Krki, Dobova z enoto v Kapelah, Globoko, Pišece in Velika Dolina.
Otroka lahko prijavite v času od 21. do 31. marca 2005, od 10. do 16. ure v tajništvih zgoraj naštetih javnih zavodov.
Ker je v zadnjem času povpraševanje po prostih mestih večje od zmogljivosti, si s pravočasno prijavo zagotovite mesto.
Tudi če boste vrtec potrebovali po začetku novega šolskega leta ali celo v letu 2006, se prijavite zdaj.
Po pooblastilu Občinskega sveta občine Brežice Rok Kržan, najstarejši svetnik
GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO
Sava Glas, 17.3-2005
Ideja je, znanje in denar pa ne
Sevnica - Sevniški gospodarstveniki - direktorji in samostojni podjetniki - so se množično odzvali vabilu sevniškega župana, ki jih je povabil na tradicionalno srečanje. Na njem je beseda tekla o položaju in perspektivah gospodarstva v občini, ki ga z neposrednimi spodbudami podpira tudi občinski proračun.
Letos bo v te namene prispeval 40 milijonov SIT. V ta okvir sodi tudi odpiranje novih delovnih mest; s pomočjo tega ukrepa je bilo v občini v dveh letih odprtih 60 novih delovnih mest. Delno bo proračun pokrival še stroške promocije, svetovanja ter subvencioniral realno obrestno mero.
Posavje kot območje s posebnimi razvojnimi potrebami se lahko poteguje za sredstva tudi preko natečajev, ki jih razpisuje Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje slovenskega podeželja. Kot sta na srečanju gospodarstvenikov povedali predstavnici tega sklada Romana Ilc-Lavrič in Katja Zgonc, je v zadnjih treh letih sklad sofinanciral številne posavske projekte, možnosti pa so odprte tudi letos. Direktor Stillesa Aleksander Hatlak je prepričan, da so omenjeni razpisi prekomplicirani, da se jim podjetja sicer lahko prilagodijo, a to ni to, kar potrebuje trg. Opozoril je še na problem kadrov. Po končanem študiju mladi nadaljujejo s podiplomskim študijem, opravijo magisterije in doktorate, a ko pridejo v podjetje, potrebujejo vrsto let, da se vklopijo. Poleg tega je te ljudi težko finančno motivirati. Hatlak od sevniškega poslanca Janca pričakuje tudi, da bo skupaj s kolegi v državnem zboru uspel razrešiti absurd slovenske brezposelnosti, ki je stimulirana bolje kot delo. Anton Koren z Zavoda za zaposlovanje pravi, da ne bi smeli v isti koš metati vseh brezposelnih, čeprav obstajajo posamezniki, ki jim delo ne diši. S tem problemom se srečuje tudi podjetje Siliko, ki med 3500 brezposelnimi, kolikor jih je
bilo ob koncu leta v Posavju, ne najde delavcev za nemoten potek proizvodnje v nekdanjem Jutranjkinem obratu na Radni. Na problem kadrov je opozoril tudi direktor Tanina Ivan Mirt, ki se zaveda, da brez znanja ni razvoja, problem pa so kadri. Če bomo čakali nanje, da končajo šolo, .bo prepozno, kajti razvoj gre naprej z neverjetno naglico in če ne greš v korak z njim, propadeš. Znanje, pravi Mirt, lahko kupiš v tu-
2,5 milijarde evrov. V začetni fazi imajo tudi program za predelavo bio odpadkov, da ga pripeljejo do konca, pa potrebujejo denar. Mirt ugotavlja, da problem ni v idejah, temveč v denarju. Kamil Krošelj iz podjetja Kin je prepričan, daje potrebno vlagati v domače kadre in da bi razvoj šel hitreje naprej že, če bi država toliko denarja, kot ga pobere, v drugačni obliki tudi vrnila v Posavje. Podjetnik Slavko Vilčnik je prepri-
Sevniški gospodarstveniki z županom Jancem
jini, lahko sodeluješ z domačimi fakultetami, ki imajo tovrstne strokovnjake, problem pa je v denarju. Andrej Repše, direktor Armata, v čigar podjetju imajo zaposleni v povprečju višjo izobrazbo, ugotavlja, da se v Sloveniji ne vidijo več, temveč ciljajo na tujino. Tudi Tanin za svoje programe išče vire v tujini. Tako imajo v Bruslju za svojo raziskovalno nalogo odobrenih 6 milijonov evrov, v Bruselj pa so v oceno poslali tudi drug program, vreden
čan, da bi moralo Posavje, najprej pa Sevnica, več iztržiti tudi od hidroelektrarn, ki bodo trajno spremenile podobo krajine. Marjan Skoberne iz sevniške obrtne zbornice pa upa, da se bodo obljube po izboljšanju pogojev za poslovanje tega dela gospodarstva, ki jih poslušajo že nekaj lett začele udejanjati v praksi. Skoberne po dosedanjih rezultatih ugotavlja, da obrtniki dajejo več, kot dobijo.
Nada Černič Cvetanovski
Delovna mesta za šivilje
Krško - V Modi Intimi iz Krškega se uresničuje lanska napoved italijanskega lastnika. Taje namreč obljubil, da bo ob izpolnjenih prostorskih pogojih za proizvodnjo in kolektivu, ki bo uspeval izpolnjevati zastavljene cilje, srednjeročno ne le obdržal, ampak tudi povečeval naročila za šivanje v Krškem.
Lansko poslovno leto je bilo uspešno zaključeno. V aprilu bo zaključena kolekcija pomlad/poletje in je za uvajanje novih delavk najprimernejši čas, je povedala Lidija Plestenjak iz Mode Intime. Zaposliti
želijo 15 šivilj z izkušnjami in za pomoč so se obrnili na Zavod za zaposlovanje, s katerim uspešno sodelujejo od ustanovitve podjetja. Direktor območne službe Sevnica Anton Koren je povedal, da potrebe po
V
Črpalka postala parkirišče
Brežice - Petrolova črpalka ob brežiškem stadionu že precej let, natančneje od odprtja poslovalnice pri krožišču, sameva. Vozniki jeklenih konjičkov so se znašli in tam parkirajo svoja vozila, kar lastnik na srečo tolerira. Franci Perčič iz Petrola nam je povedal, da že nekaj časa poteka postopek odprodaje, saj želijo poslovno nepotrebno nepremičnino prodati čim prej. “Kupca že imamo in hkrati nimamo, še vedno sprejemamo ponudbe. S postopkom smo pričeli takoj, ko je servis prenehal delovati, izbrani ponudnik pa seveda ne bo smel konkurirati naši dejavnosti, torej prodajati naftnih derivatov in plina.” Občina se po naših informacijah ne zanima za nakup.
zaposlitvi zavod v takšnih primerih najprej sporoči tistemu delodajalcu, ki ima v panogi načrtovane presežke delavcev. Nadaljnji neposredni dogovori potem tečejo med podjetjema in delavci, saj zavod, dokler oseba ni na njegovem seznamu brezposelnih, nima pravice in se ne more obračati neposredno nanjo. Z vidika zaposlenih, predvidenih za višek, je sicer najbolje, če odidejo k novemu delodajalcu brez vmesne prekinitve delovne dobe, a to je odločitev vsake posamezne delavke. Lidija Plestenjak meni, da tiste zainteresirane, ki bodo iskale informacije o Modi Intimi, ne bodo razočarane, saj je po njenih besedah vzdušje v kolektivu prijetno, plača redna, konec leta pa so vsi prejeli božičnico. B.D.
“Mladi in kmetijstvo”
Kostanjek - Leto je naokrog in v društvih podeželske mladine se že pripravljajo na letošnje tekmovanje “Mladi in kmetijstvo”. Regijski kviz, ki ga organizira Društvo podeželske mladine Krško v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Novo mesto, izpostava v Krškem, bo v petek, 18. marca, s pričetkom ob 18. uri pri Dularjevih v Kostanjku.
Bukovčeva o kmetijskih subvencijah
Sevnica - Zupan in poslanec Kristijan Janc je v Sevnico povabil direktorico Agencije za kmetijske trge Sonjo Bukovec, da bi kmetje iz prve roke dobili informacije o možnosti črpanja subvencij in drugih oblik spodbud iz strukturnih skladov.
Kmete zanima, kaj lahko dobijo od države in zakaj se Agencija za kmetijske trge vedno ne drži rokov za izplačila.
Ker se bliža čas izpolnjevanja zbirnih vlog za subvencije v kmetijstvu, je Bukovčeva kmete pozyala, naj se temu opravilu posvetijo z vso odgovornostjo in si vzamejo potreben čas. Pravilno izpolnjeni obrazci so namreč najbolje plačano delo na povprečni slovenski kmetiji, ki prejme od 200 do 300 tisočakov letnih subvencij. Bukovčeva opozarja, naj vse nastale spremembe na evidencah kmetijskih gospodarstev kmetje uredijo do 1. aprila, ko začne teči rok za oddajo vlog. Nosilec dejavnosti lahko odda zbirno vlogo samo za eno kmetijsko gospodarstvo, številka bančnega računa pa mora glasiti na njegovo in ne na ime drugih družinskih članov. Letos bodo kot novost s kmetijskega ministrstva prejeli grafike svojih posestev, na katerih bodo morah označiti dejanske parcele. Če bodo potrebovali še dodatne grafike za dokupljene nove parcele ali tiste v najemu, se bodo obrnili na svetovalno službo. S parcelami označeno grafiko bo potrebno v enem izvodu priložiti k vlogi, kopijo pa obdržati na kmetiji.
Sonja Bukovec se zaveda, da bo ta novost po zahtevah Bruslja povzročila kmetom nevšečnosti, kajti kataster je star in marsikje z današnjim stanjem na kmetiji ni usklajen. Toda nadzornikov iz Bruslja to ne zanima. Pri inšpekcijskem preverjanju na terenu so neizprosni in ob ugotovljenih odstopanjih kmet subvencije takoj izgubi, država pa plača zelo visoko kazen. Francijo je 1000 preveč izplačanih evrov zaradi napačnih podatkov kme-
tov stalo 100 milijonov evrov kazni.
Pred dnevi so evropski inšpektorji v Vipavski dolini preverjali prijavljene površine z dejanskim stanjem v naravi. Tolikšna kontrola nad denarjem za kmetijstvo je razumljiva, saj gre v te namene več kot polovica evropskega proračuna. Slovenija je za kmetijstvo lani namenila 65 milijard, od tega 38 milijard za subvencije. V sevniško občino je prišlo 341 milijonov SIT, vsota pa bi bila s prištetimi subvencijami za živali višja, a te za lani še niso izplačane.
Župan Kristijan Janc pravi, da občina skozi proračunsko politiko skrbi za razvoj kmetijskega sektorja, ki hkrati pomeni razvoj podeželja. Vendar kmete opozarja, da bodo morali bolj pogumno slediti razpisom in se prijavljati za strukturna sredstva, saj bodo le na sodobnih kmetijah lahko lovili korak s konkurenco.
Bukovčeva pravi, da imajo
kmetje še vedno možnost oddati vlogo za ureditev gnojišča po nitratni direktivi, za katero so lani prejeli skoraj 26 tisoč vlog, ki so še v obdelavi. Na lani uveden ukrep zgodnjega upokojevanja kmetov se je odzvalo 197 gospodarjev, ki so prenesli kmetijo na mlajše prevzemnike. Lani je veljalo, da je moral biti prenositelj zadnjih pet let polno kmečko zavarovan, letos tega pogoja ni več. Dokazati pa je treba, da polnega kmečkega zavarovanja ni dopuščal prenizek katastrski dohodek. Prenositelj mora biti star najmanj 55 let in ne več kot 63. Za žensko je zgornja starost 61 let. Ob prenosu celotnega gospodarstva deset let prejema rento od države. Bukovčeva vsem, ki bi se odločili za takšno obliko upokojevanja svetuje, naj si izgovorijo še preužitek pri prevzemniku. Prevzemniku ni potrebno biti čisti kmet, mora pa imeti dokazano kmetijska znanja.
Branka Demovšek
Topaz - najbolje prodajan ekološki sadež
Šentjanž - Slovenski sadjarji, ki so se odločili za ekološko pridelavo jabolk sorte topaz, se redno sestajajo v Šentjanžu, kjer je sedež njihovega društva. Na tokratnem seminarju so se seznanili z novostmi na področju pridelave sadja, zatiranja škodljivcev, gnojenja..beseda pa je tekla tudi o trženju tega pridelka.
Češko sorto jabolk topaz, ki je primerna za ekološki način pridelave, je leta 1997 v Slovenijo pripeljala Sadjarska zadruga Posavje, ki je z Avstrijci tudi podpisala licenčno pogodbo. Ko so se začele resne težave Sadjarske zadruge, je vse licenčne zadeve, trženje jabolk in nasploh razvoj prevzela Kmetijska zadruga Krka Novo mesto. Slednja ima zaposlenih 370 ljudi in 480 zadružnikov in je že več kot 60 let zanesljiv partner podeželja na širšem območju Dolenjske in Bele Krajine. Leta 2002, ko je kmetijska zadruga Krka začela tržiti jabolka topaz, jih je odkupila zelo malo. Leta
2003 so odkupili 33 ton in lansko jesen kar 98 ton ekološko pridelanih jabolk topaz. Zaradi zapletov pri certifikatu so jih doslej prodali le 8 ton, pravi Urška Cvelbar, toda najbolj ugodni meseci za prodajo so prav marec, april in maj. Jabolka topaz, ki so jih kupci zelo dobro sprejeli, pakirajo pod blagovno znamko Dobrote s kmetij, pod to blagovno znamko pa tržijo tudi najkvalitetnejše sveže meso, mesne izdelke ter zelenjavo.
V Kmetijski zadrugi Krka iščejo še nove pridelovalce jabolk topaz, iščejo pa tudi novo sorto, ki bi dozorela pred topazom, saj menijo, da je ta tržna
V Sloveniji je 15 ekoloških pridelovalcev topaza, ki so vključeni v društvo Ekotopaz. Sedem posavskih in dolenjskih pridelovalcev topaza ima zasajenih 14 ha površin. V okolici Ljubljane je en pridelovalec topaza, eden je na Primorskem, ostali pa so Štajerci. Slovenski ekološki sadjarji imajo s topazom' zasajenih 30 ha površin.
niša še prazna. Predstavnica Kmetijske zadruge pa je pridelovalcem topaza obljubila tudi akontacijo v višini 35 SIT za kilogram jeseni oddanih jabolk, ki jo bodo dobili v času med 21. in 23. marcem. Namesto akontacije pa lahko sadjarji koristijo bone za nakup mineralnih in drugih gnojil.
V Kmetijski zadrugi Krka imajo na zalogi še več kot sedem tisoč sadik topaza - podlage M9 ter skoraj tisoč sadik podlage MM 100. Kot so na srečanju ugotavljali sadjarji, pa je Krka precej toga pri prodaji tako sadik kot sadežev. Sadik ni mogoče dobiti v Ljubljani ali na Primorskem in kot seje izkazalo v pogovoru, jih tudi dostava s hitro pošto ne navdušuje preveč. ’ Krki tudi sami ugotavljajo, da bodo morali več storiti za p*0' močijo, zato se bodo pojavljali na sejmih, z degustacijo jabolk pa tudi v trgovinah. Ugotavljaj0 namreč, da po jabolka sorte topaz, ki jih je Sonja Dolinšek lZ Mercatorja, ki je glavni distributer topaza, označila kot najbolje prodajan ekološki sadež Sloveniji, prihajajo vedno is ljudje, zato se bodo morah z V° lenjske, kjer so že prepoznavni podati še v širši slovenski pr°s tor. Boljšo organiziranost in o° volj velike količine jabolk P^ nameravajo doseči tudi preko ganizacije proizvajalcev Dar ^ narave, ki jo je ustanovilo P posavsko - dolenjskih zadrug-
Nada Černič CvetanoV
____________________________________SOLSTVO, ZDRAVSTVO
Po evropsko je boljše
Brežice - Na začetku letošnjega šolskega leta so v 14 slovenskih gimnazijah uvedli evropske oddelke in po dobrega pol leta dela ponekod opažajo nesoglasja med domačimi in tujim profesorjem, v Brežicah pa vzorno sodelujejo. l.a oddelek z 32 dijaki na brežiški gimnaziji je eden izmed takšnih oddelkov, kjer dijake poučuje tuji učitelj, pravijo mu nativni ali po novem “rojeni govorec”. Pot tovrstnemu modernemu poučevanju je že pred nekaj leti v Brežicah utrla Američanka Mrs. Sue Brems, ki seje na gimnaziji še danes spomnijo kot izredne osebnosti, njeno delo pa je kasneje nadaljeval Šved Ingemar.
Paul med dijaki
A to je bilo projektno delo, saj doslej tuji učitelji niso bili umeščeni v slovenski šolski sistem. V Brežicah je letos nativni govorec Anglež Paul Nor-cross, ki od oktobra tudi prebiva v mestu in ga lahko pogosto vidimo v mladinskem centru. Paul, ki ga vsi naslavljajo le z imenom, prihaja iz okolice Manchestra, je menda strasten navijač moštva Chelsea in kot magister filozofije precej uživa pri debatiranju. Za Slovenijo se je odločil sam, potem ko je že dodobra spoznal Ljubljano, ki bi mu verjetno bolj ustrezala, a se je tudi v Brežicah že ustalil, čeprav se ne izogiba obiskom domovine. Je precej popularen pri dijakih (morda
Prof. Ria Plut
tudi zaradi zavidljivega znanja slovenščine), ki zanj pravijo: “Tuji asistent je izredno prijazen, zabaven in razumevajoč ... Med seboj se imamo radi... Prijateljstvo se čuti že, ko stopiš v razred in zagledaš obraze, polne energije.” Paul poleg obvezne ure sodeluje tudi pri rednih urah angleščine, velikokrat pa popestri še pouk drugih predmetov, kjer je že predstavil Irsko, pa Sherlocka Holmesa, rad pa se udeleži tudi likovnega pouka. Njegovih predavanj se razveselijo tudi dijaki višjih letnikov, sodeluje pa še pri konverzacij skem in dramskem
krožku. Ria Plut, profesorica angleščine, ki največ sodeluje s Paulom, poudarja, da tak način poučevanja širi obzorja o obnašanju, navadah, sprejemanju drugačnih, kar bo dijakom, kasneje študentom, vodilo pri spoznavanju drugih kultur. Profesorji pa se tako učijo timskega načrtovanja in drugačnih metod poučevanja, ki ga že s pridom uporabljajo. Plutova ob torkih ponavadi potuje v Ljubljano, kjer se nosilci projekta na gimnazijah srečajo s koordinatorko z Zavoda za šolstvo, pri tem pa izmenjajo koristne izkušnje. “Enim gre su-
per, drugim pa je treba kar naprej nekaj razlagati,” pove prof. Plutova in 'doda, da brez podpore ravnateljice Stanislave Molan zagotovo ne bi šlo. Razredničarka La Judita Marolt pa doda: “Projekt evropskih oddelkov je zaenkrat poskusen, trenutno je v delu načrt za drugi letnik. Namen evropskih razredov je usposobiti dijake, da bi suvereno predstavljali Slovenijo v svetu. K temu pripomore interaktivni pristop in interdisciplinarnost pouka, od dijakov pa se zahteva precej projektnega dela in nastopanja v razredu.” Januarja so za starše pripravili bogato srečanje, kjer seje prav vsak dijak predstavil s kakšno točko. Organizirali so tudi medpredmet-no ekskurzijo. V višjih letnikih bodo imeli dijaki dodatne ure slovenščine, kjer naj bi se posvetili raziskovanju njene vloge in mesta v zgodovinskem razvoju evropskih jezikov in kultur v sedanjosti, seznanili se bodo s prevodi slovenskih del v tuje jezike, s pojmi kulture in civilizacije ter evropskimi študijami. Če bodo želeli, bodo smučali, taborili z dijaki drugih evropskih oddelkov, potekale pa bodo tudi izmenjave s tujimi šolami.
Mojca Kosem
Študenti se bojijo davkov
Posavje - Lani junija je bila sprejeta nova davčna zakonodaja glede študentskega dela, kije pričela veljati 1. januarja letos. Od vsakega študentskega zaslužka se poslej zaračunava akontacija dohodnine in sicer do 74 tisočakov po stopnji 12,5 odstotka, nad tem zneskom pa 25 odstotkov. Posebna olajšava po novem znaša 1,2 milijona SIT. Študentski servisi po Sloveniji zaradi tega beležijo občutno zmanjšanje pripravljenosti študentov za delo, tudi Posavje v tem ni izjema.
Direktor študentskega servi- razna. Vendar pa Vogrinc opo-sa Posavc Ivan Vogrinc je po- zarja, da gre precej tega pripi-vedal, da predvsem študenti sati tudi decembrskim pose-tudi za 20 do 30 odstotkov gom, ko so delodajalci študen-manj povprašujejo po delu, s tom že vnaprej plačali še neo-finančne plati pa sta bila prva pravljeno januarsko delo. dva meseca v letu še bolj po- Stroški poslovanja so višji tako
rojstva v porodnišnici brežice

8. marec bo pri Kroš-Ijevih v Dednem selu poslej še posebej slovesen, saj bo ob Mirjani praznoval tudi Gašper, čigar prvi jok je bil zagotovo najlepše darilo mamici za dan žena. Gašper je na svet malo pohitel (pri tem ga je najbrž vodil šesti čut), saj bi se moral roditi dan kasneje. Sicer pa je 49 cm dolg in 3200 g težak zapeljivec svetlih las (očitno so prevladali očetovi geni) na svet privekal ob šestih zjutraj, ko je bil oče Peter s'e v službi, čeprav si je zelo želel prisostvovati rojstvu prvorojen-< a- Porod je trajal dobro uro, nosečnost pa je bila rizična, tako je Mirjana skoraj vseh devet mesecev preležala.
Rojstva od 1. do 14. 3. 2005
Deklice so rodile: Tanja Ajster iz Brežic, Sanela Lukavica iz ^predka pri Trški Gori, Brigita Pirc iz Črneče vasi, Dina Puratič iz povenske vasi, Darja Žonta iz Žurkovega Dola, Barbara Radi s pnovega, Mizekete Karimani iz Krškega, Natalija Šneberger iz Brežic, Jasmina Starčevič z Obrežja in Tanja Zagmajster iz Blat-tlega.	^
:ke so rodile: Anica Polšak z Jelenika, Mirjana Kostič j iz Dečnega sela, Tatjana Mlakar iz Srednjega Arta in Melita z Dmovega.
pri delodajalcih, saj so nekateri med njimi dvignili ume postavke, predvsem bolj nezanimivih del, kot tudi samih servisov. Delodajalci so jih namreč po večini pooblastili za obveščanje Davčnega urada in Inšpektorata za delo, kar zahteva precej delovnih ur in materialnih stroškov. Študentski servisi so že precej dolgo opozarjali na posledice dohodninske reforme, a kot pravi Vogrinc, predvsem društva študentov teh opozoril niso jemala dovolj resno. Pogovori z vlado sicer še zmeraj potekajo, Vogrinc pa ne dvomi o njihovi uspešnosti, če bodo le študenti dovolj vztrajni. Bistvo dohodninskega zakona je kreditiranje države, meni tudi Vogrinc, in ni prav, da pri tem trpijo tisti, ki delajo le nekaj ur na teden ali polovi-
co delovnega časa. Vlada pa trdi, da je bil razlog nove reforme preprečevanje posojanja oziroma anuliranje študentskih napotnic, vendar Vogrinc zatrjuje, da tega sploh ni bilo veliko. Ena “neugodnih” posledic novega zakona bo gotovo povečevanje dela na čmo.
Tudi na Študentskem servisu Maribor beležijo znatno zmanjšanje povprašavanja študentov po delu, ki seje februarja pokazalo zlasti v proizvodnji, kjer že primanjkuje delovne sile. Pravijo, da študenti raje pristanejo na borzi, kot pa da delajo za drobiž, pa še potnih stroškov jim delodajalci ne plačajo. Nadzor bo po njihovem mnenju po tej reformi še veliko bolj učinkovit.
Mojca Kosem
Kot je znano, so študenti po treh dneh zbiranja podpisov zbrali več kot potrebnih 5000 podpisov pod predlog novele zakona o dohodnini, ki so ga v parlamentarno proceduro vložiti preko instituta ljudske iniciative. Študentska novela med drugim predvideva, da študenti ne bi plačevali akontacije dohodnine, če znesek na študentski napotnici ne bi presegal 113.583 SIT, za višji znesek pa bi bila akontacija 25-odstotna. Študenti tudi predlagajo, da se pravice, ki izhajajo iz statusa študenta ali dijaka, ne bi omejevale z leti, in da bi se povečal nadzor pristojnih državnih institucij nad panogo študentskega dela.
0 evropski ustavi
Artiče - Na OŠ Artiče nadaljujejo z aktivnostmi v okviru projekta “Pomladni dan”, ki so ga začeli že lani ob pripravah na vstop Slovenije v EU. Tokrat pripravljajo okroglo mizo na temo evropske ustave, katere gost bo dr. Milan Jazbec z Ministrstva za zunanje zadeve, sicer pa nekoč sam učenec artiške šole. K razpravi, ki bo v četrtek, 17. marca, ob 11. uri v OŠ Artiče, so povabili tudi svoje vrstnike iz sosednjih šol.
Ne umrite zaradi sramu!
Slovenija, Posavje - Letošnji teden boja proti raku je potekal pod geslom “Zadrega je izgovor- ne umrimo zaradi sramu”. Z najrazličnejšimi aktivnostmi so skušala Društva za boj proti raku seznanjati javnost o boleznih raka ter o preprečevanju oz. zgodnjem odkrivanju bolezni. V aktivnosti seje vključilo tudi posavsko- obsoteljsko društvo.
Posavsko-obsoteljsko društvo za boj proti raku, ki ga vodi ginekologinja Alenka Zagode iz Sevnice, vsako leto enkrat pripravi zanimivo srečanje ljudi, ki so zboleli za rakom, njihovih svojcev in simpatizerjev. Društvo, ki danes šteje že 500 članov, bo letošnje srečanje z zanimivim predavanjem pripravilo L aprila na Čatežu. Sicer pa se je društvo aktivno vključilo tudi v teden boja proti raku. Zdravstvene delavke so
bil ta rak ugotovljen pri več kot 1200 bolnikih. V zadnjih desetih letih sta se incidenca in umrljivost za rakom debelega črevesa in danke podvojila in to kljub temu, da raka z zgodnjim odkrivanjem in odstranjevanjem predrakastih sprememb na črevesju lahko preprečimo in ga lahko ozdravimo, če ga odkrijemo dovolj zgodaj.
Umrljivost za rakom lahko torej zmanjšamo le z zgodnjim odkrivanjem bolezni. To pa
Stojnica, na kateri so medicinske sestre ZD Sevnica ponujale informativno gradivo o raku.
svojo stojnico postavile v Mercatorjevi trgovini v Sevnici in Brežicah ter ljudi seznanjale s samopregledovanjem dojk, delile pa so tudi gradivo oziroma brošure.
Teden boja proti raku je namenjen seznanjanju z vsemi vrstami raka, vendar pa je v razvitem svetu in tudi v Šlovenji rak debelega črevesa in danke najpogostejši rak. Leta 2002 je
lahko naredimo le pri osveščenih ljudeh, ki se bodo ob prvih simptomih takoj posvetovali s svojim zdravnikom in ne bodo, kot je navada v Sloveniji, odlašali z obiskom pri svojem zdravniku več kot pol leta. Prav zato se geslo letošnjega tedna boja proti raku glasi “Zadrega je izgovor - ne umrimo zaradi sramu!
Nada Černič Cvetanovski
Pozdrav pomladi
Senovo - Mali in veliki iz vrtca, ki deluje pod okriljem OŠ Senovo, vsako leto že tradicionalno pozdravijo prihod pomladi. Letošnjo prireditev pripravljajo v petek, 25. marca, ob 17. uri v kulturni dvorani Doma 14. divizije na Senovem.
Turistični kotiček
Projekt "Next exit - stranske poti so zapeljivejše od glavnih" smo uspešno zaključili ter pridobili lepo število novih oglaševalcev v zloženki, ki bo izšla okrog velike noči, prav tako pa bo izšel vodnik in sicer kakšen mesec kasneje. Dobite ga lahko na vseh TlC-ih, turističnih agencijah po Sloveniji in pogledate letošnjo ponudbo ter si izberete kaj zase.
Projekt "Posavje - Biseri Save in Krke" je uspešno sprejet; Ministrstvo za gospodarstvo je odobrilo znesek za sofinanciranje v višini 31.464.000 SIT. Sedaj sledi prva faza tega projekta - oblikovanje skupnih prodajnih turističnih programov in produktov, marketinških in komunikacijskih orodij za vstop na perspektivne trge ter povečanje števila tranzitnih in stacionarnih obiskovalcev v regiji.
Nestrpno pa pričakujemo rezultate še enega projekta - "Interreg lil a", v katerem sodelujemo s sosednjo Hrvaško. Rezultati bodo znani v naslednjih mesecih. Tokrat pa vas tudi vse toplo vabimo na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, kjer bomo s sosednjima občinama Krško in Sevnica predstavljali Posavje in med pestro turistično ponudbo poiščite svojo desti-nacijo. "Sejem počitnic" oziroma vsem bolj znan kot sejem Alpe Adria bo trajal od 29. marca do 2. aprila 2005 in sicer od 10. do 19. ure. Vabljeni!
ZT Brežice Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Tel.: 07/49-36-75? Fax: 07/49-36-758 GSM: 041-530-427 E-pošta:
turizem-brezice @siol.net www.visitbrezice.com
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
Sava Glas, 17.3-2005
Mladi ne pozabljajo zgodovine
Brežice - pred dnevi so se prvič letos srečali člani brežiškega izgnanskega društva, ki jih je sicer vsako leto manj, 18 nedavno umrlim so se prisotni posebej poklonili. V Prosvetnem domu Brežice so ob tej priložnosti pripravili bogato kulturno prireditev, s katero so se poklonili 60-letnici vrnitve iz izgnanstva. 63 vlakovnih kompozicij je namreč leta 1941 odpeljalo okrog 45 tisoč Slovencev v Nemčijo, 10 tisoč na Hrvaško ter 7 in pol tisoč v Srbijo.
Dijaki brežiške gimnazije so doživeto recitirali pretresljive verze ljudskih pesnic Ančke Salmič in Marice Založnik, ki sta na lastni koži občutili vso težo izgnanstva, od pomanjkanja, mraza do zaničevanja, pa tudi težkih povojnih let. Prisotni so lahko uživali ob plesnem spektaklu in ubranem zvenu citrarskega kvarteta. Sicer pa tudi dijaki sami precej sodelujejo z izgnanci; tako so že izdelali projektno nalogo o izgonu v Srbijo, sedaj pa se bodo lotili tudi “eksodusa” v Nemčijo in druge države.
Predsednica društva izgnancev Slovenije Ivica Žnideršič je ob pohvalah proslave pripomnila, da podatkov o preseljevanju Slovencev ne najdemo v nobeni evropski zgodovini, kar je sramotno za našo državo. Zato bodo letos preko časopisov, tudi evropskih, spregovorili o tej zamolčani tragediji. Kmalu
bodo izdali tudi sto tisoč znamk z izgnansko tematiko, aprila in maja pa bodo organizirali pohode ob nekoč nemško-italijanski razmejitveni črti. Osrednji letošnji dogodek bo slovesnost na rajhenburškem gradu 4. junija, ko se bodo v tem
nekoč zbirnem taborišču srečali še živeči izgnanci, prisilni delavci in begunci. Če bo treba, bodo protestirali proti nedejavnosti slovenske vlade, ki se je v koalicijski pogodbi obvezala rešiti vprašanje vojnih odškodnin. Na gradu naj bi do ta-
krat uredili tudi muzej, ki ga še dopolnjujejo, do neke mere pa naj bi bili nared tudi hlevi, predvidoma streha in del fasade, ki naj bi trajno pričali o množici 63 tisoč nesrečnikov, ki so pred deportacijo v njih trepetaje preživeli nekaj dni. Hlevi naj bi bili sicer dokončani čez leto dni. Sicer pa so v brežiškem društvu v ta namen zbrali 500 tisočakov, občina Brežice bo prispevala milijon SIT, pol milijona pa bo primaknila še za dejavnost desetih izgnanskih društev v občini.
Brežičani so se s priznanji spomnili najbolj zaslužnih članov; to so Miha Lubšina, Anica Bogovič, Anica Habinc in Jurij Pestotnik. V društvu bodo letos organizirali več izletov, prvič se bodo na pot podali 12. aprila, ko bodo obiskali Kočevsko, 12. maja se bodo odpravili v Celovec in na Gosposvetsko polje. M.K.
	£ |k?;, > j - th jM	
		
		
		HŠL
Jurij Pestotnik, Anica Bogovič, Ivica Žnideršič in predsednica brežiškega društva Milka Držanič
Stanko Krnc razglaša rezultate.
Strokovna komisija je vzela pod drobnogled in pod jezik 82 salam. Zmagala je salama domačina Mirana Kozmusa, drugi je bil Edo Kos iz Šentjanža, tretji Marko Munih iz Novega mesta, četrti Blaž Janežič iz Sevnice in peti Jože Mirt z Blance. N.Č.C.
Učna ura optimizma
Sevnica - Celo goro pohvalnih besed so na občnem zboru prejeli sevniški planinci in predvsem njihov stari - novi predsednik Jože Prah. Predstavniki sosednjih društev - od Laškega do Brežic in Litije, ki se radi pridružijo sevniškim planincem na njihovih pohodih, radi prihajajo tudi na zbor sevniških planincev. Tam ni nobenega “jamranja”, je dejal eden od prisotnih, temveč gre za pravo učno uro optimizma.
Petstoglava družina sevniških planincev je z optimizmom vstopila tudi v letošnje leto, v katerem društvo praznuje 100-letnico delovanja. Leta 1905 je bila namreč v Sevnici ustanovljena posavska podružnica Slovenskega planinskega društva,
ki je združevala planince vse od Sotle do Trbovelj. Sedež je imela v Sevnici, nekaj časa pa tudi v Zidanem Mostu in v Krškem. Posavska podružnica je bila sedma tovrstna v Sloveniji in je imela svojo kočo na Lisci. To je bila peta slovenska
•**.
Rekorden obisk salamiade
Sevnica - 44 let je od takrat, ko sta se sevniški brivec Rudi Mlinarič in domači birt Peter Vrtovšek prerekala, kdo od njiju je naredil boljše salame. Ker se nista mogla dogovoriti, sta prinesla vsak svojo salamo v Vrtovškovo gostilno in degustacijo izdatno poplaknila z vinom. In rodila se je prva slovenska salamiada, ki vsako leto poteka na dan mučenikov 10. marca. Letošnje se je udeležilo rekordno število obiskovalcev; moških seveda, saj edino moški menijo, da so mučeniki.
planinska koča v naših gorah, kajti ostale so bile pod okriljem avstrijskih organizacij. Predsednik društva Jože Prah, ki je bil ponovno izvoljen za predsednika, je dvanajsti predsednik v stoletni zgodovini sevniških planincev.
Sicer pa je sevniško planinsko društvo v lanskem letu v gore popeljalo tri tisoč planincev. S knjigo so nagradili vodnike Jožeta Lekšeta, Elko Grilc in Vinka Šeška, ki so v preteklem letu opravili največjo kilometrino. Za požrtvovalno delo v društvu so nagradili tudi dolgoletno tajnico Jasmino Marolt ter Lojzeta Ruparja, ki ima ob oskrbniku Jurko-ve koče Vinku Govekarju največ zaslug za ureditev opornega zidu ob Jurkovi koči. Knjigo sta prejela tudi Friderik Pečnik in Pavle Žičkar, ki sta zaključila uspešen mandat v upravnem odboru. Planinci so ju predlagali za častna člana društva. Listino častnega članstva pa bosta prejela na slovesnosti ob 100-letnici društva, ki bo maja. Pavle Žičkar pa je za svoje zasluge pri delu planinske organizacije prejel še srebrni častni znak. N.C.C.
Ostaja del večnosti
Sevnica - Leto dni mineva, kar je na slovesnosti med nagovorom v imenu društva Trg omahnil v smrt vsestranski Sev-ničan Lojze Motore. V spomin nanj so sevniška društva, katerih član je bil, pod taktirko planinskega društva pripravila t.i. “Motoretove dneve”, ki bodo potekali vsak drugi vikend v marcu. Na tokratnem srečanju so se v pesmi, sliki in besedi spomnili njegove prehojene poti, ki ji jo je spremljal optimizem, preprostost, človečnost in dobrohotnost. Motore je bil član številnih društev, njegovi največji ljubezni pa sta bili planinstvo in gasilstvo in v obeh organizacijah je bil tudi častni predsednik. Za svoje delo, kije bilo opazno in je zaznamovalo življenje v Sevnici in v slovenskem prostoru, je prejel vsa najvišja društvena, občinska in državna priznanja. Predvsem pa je bil človek, poln vedrine, zato so ga imeli sokrajani radi. Zato ni čudno, da so se številni udeležili spominskega srečanja, na katerem sta nastopila recitatoija Jožica Prah in Dušan Senica ter vokalni skupini Zefir in Encijan, snemalec Franci Pavkovič pa je zmontiral zanimiv kolaž iz življenja Lojzeta Motoreta. N.C.C.
Peli so in recitirali
Sromlje - Na predvečer kulturnega praznika so pripravili krajevno praznovanje, v katerega so vpletli recitiranje najlepših Prešernovih verzov. Nastopili so MPZ in Kulturno društvo ljudskih pevcev (na fotografiji), harmoniki pa sta raztegovala Sandra in Robi. Na sam kulturni dan pa so pevci razveselili tudi vse vaščane sromeljske krajevne skupnosti, od Curnovca, Zg. Po-hance, Okljukove Gore, Volčjega do Sromelj in Silovca. M.K.
Nadomestne volitve za župana občine Brežice
V drugi krog Molan in Jesenkova
Brežice - V nedeljo, 6. marca, so potekale nadomestne volitve za župana, saj je dosedanji župan mag. Andrej Vizjak postal minister za gospodarstvo. Kandidatov je bilo osem, odprtih je bilo 48 volišč, na katerih bi lahko svojo voljo izrazilo 20.181 volivcev. Toda na volišča je jih je odšlo precej manj, glasovi tistih, ki so šli, pa so se med kandidati tako razpršili, da nihče od njih ni dobil potrebne večine in bo potreben še drugi krog volitev.
Za funkcijo župana so so se potegovali Milena Jesenko iz ZLSD, Lado Križman iz SLS, Ivan Molan iz SDS, Tomo Jurman, ki sta ga predlagali LDS in AS-Aktivna Slovenija, Rok Kržan iz DeSUS, Stanko Radanovič iz SNS ter dva samostojna kandidata - Milko Veršec, katerega program je podprla tudi Nova Slovenija, in Branka Hudina Sladič. Prav veliko število kandidatov je najbrž botrovalo temu, da so se glasovi volivcev razporedili tako, da nihče ni dobil potrebne večine, kar pomeni, da bo za izvolitev župana potreben še drugi krog, ki bo v nedeljo, 20. marca. V njem se bosta pomerila Ivan Molan, ki je dobil 43,19 odstotka glasov, in Milena Jesenko, ki je dobila 13,15 odstovka glasov.
Razlika med prvima dvema je bila precejšnja, med naslednjimi tremi je bila precej manjša; Tomo Jurman je namreč dobil 12,95 odstotka glasov, Stanko Radanovič 11,49 in Milko Veršec 9,73 odstotka glasov. Preostali tri kandidati so dobili manj kot 6 odstotkov glasov; Rok Kržan je prepričal 5,13 odstotka volivcev, Lado Križman 3,33 odstotka in Branka Hudina Sladič 1,03 odstotka volivcev.
Svoje vloge pa niso najbolje odigrali volilci, saj jih je na volišče prišlo le 8020, kar je 39,74 odstotna volilna udeležba. J.K.
Pa še malo za šalo in malo za res; tudi vedeževalcem ne gre absolutno verjeti. Za napoved izida volitev v Brežicah smo namreč poprosili enega od njih, ki je sicer napovedal drugi krog, vendar pa je možen uspeh napovedal povsem drugim kandidatom, kot je bila potem izražena volja volivcev. Njegovo napoved boste lahko prebrali v SavaGlasu, ko bo župan v Brežicah izvoljen.
Vse najboljše in veliko zdravja za 80. rojstni dan
MARIJI MARINŠEK in
FRANCKI PINTERIČ s Sromelj
Želi - Mimica Kolan
www.volkswagen.si
Potem
Polo s popustom do 400.000 SIT. je Polo s klimo in ABS-om že od 1.980.000 SIT dalje...
Z možnostjo financiranja 50/50 so to trije dobri razlogi, zakaj vas bo Polo navdušil tako prej kot potem.
Polo. Avto in pol.
Slika vozila je simbolna. Število vozil in modelov je omejeno. Poraba: 4,4- 6,71/100 k**1-Emisija C02:119 -161 g/km.
Radanovič Brežice d.o.o. Tei.: 07/49-92-150
č«rn«ie*va ulica 8,	Fax: 07/49-92-172
1250 Brežic«
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
za mlade
Naredi najbolj drzno stvar -uresniči svojo idejo!
Imaš idejo, ki te preganja celo v sanjah? Idejo, ki se ti zdi tako udarna, da za hip pomisliš, kaj bi se zgodilo, če bi jo lahko prebudil v resničnost. Te obenem muči kup različnih vprašanj, a nanje ne znaš odgovoriti. Veš, kaj želiš z idejo doseči, pa ne veš kako?
Potem je zate - TiPovej!
TiPovej! je projekt Urada RS za mladino, ki mladim med 15. in 30. letom pomaga, da svoje ideje uresničijo, jih spremenijo v konkretne akcije in dejanja. TiPovej! mladim pomaga naredite prve korake pri uresničevanju njihovih idej. TiPovej! ne razlikuje med majhnimi, velikimi, drznimi, odbitimi ali celo nerazumljenimi idejami, temveč prisega na idejno čistost in vero v boljši svet.
Kako se lahko pridružiš veliki “idejalistični” družini TiPovej!? Tako, da svojo idejo prijaviš TiPovej! in se udeležiš ene izmed delavnic, ki bodo med letom potekale po različ-
Petra Rostohar
nih krajih Slovenije. Tako, kot se je je lani udeležila ena izmed novopečenih “idejalistk” Miša. Tista Miša iz Lendave, ki je na podlagi znanj, osvojenih na delavnici, izdelala svoj plan uspeha za lastno gledališko igro. Kandidirala in pridobila tudi začetna zagonska sredstva. In danes, po skoraj enem letu, se
je izkazalo, daje bila njena ideja tudi zelo podjetna. Miša se namreč lahko pohvali, da sta s soigralko s preko 40 gostovanji po Sloveniji precej okrepili tudi svoje študentske žepe. TiPovej! je bil torej odlična izhodiščna točka za njun osebni uspeh.
TiPovej!delavnica bo 9. aprila v Mladinskem centru (MC) Brežice. Prijave se zbirajo do 2. aprila, zato skoči na www.tipovej.org in si podrobneje poglej, kako lahko že kmalu postaneš del velike “idejalistične” ekipe. Če pa si želiš konkretnejših odgovorov, pošlji e-mail na petra@tipovej.org, kjer te čaka lokalna ambasadorka za Posavje, ki ne pozna nobenih napačnih vprašanj, ampak same prave odgovore.
Nič bat.
Naredit najbolj drzno stvar.
Uresničit svojo idejo!
Petra Rostohar, ambasadorka za Posavje
Balon v novi “preobleki”
Športna ^ dvorana (“balon”) pri OŠ Brežice je pred dnevi pričakala mlade športnike v novi “preobleki”. Kot je povedala Nuša Hribar z oddelka za družbene dejavnosti na občini Brežice, so se svetniki že v jeseni strinjali, da je podlaga pošteno izrabljena in je neprimerna za kakovostne športne aktivnosti, zato so izglasovali, da se v “balon” postavi nova montažna talna podlaga iz umetne mase, ki jo ob določenih priložnostih lahko tudi odstranijo in s tem zaščitijo. Podlaga je namreč sestavljena iz kvadratov. Kot je še povedala Hribarjeva, gre za isti material, kot je bil uporabljen na Evropskem rokometnem prvenstvu, vrednost investicije pa je znašala 12 milijonov SIT.
In kako so se znašli športniki na novi podlagi? Spremljali smo jih na prvi tekmi in vsi so bili nad novostjo navdušeni.
Edo Gaplič: “Rokomet treniram pol leta in danes, ko smo prvič zaigrali na novi podlagi, sem navdušen. Ima dober oprijem in je boljše igrati na tej masi kot na tartanu, pa tudi žoga se bolje odbija.”
Urška Videnič, slovenja mladinska reprezentantka: “Rokomet treniram
Štiri leta. Ne vem, danes Je bilo dobro odigrati na novi podlagi, vsekakor boljše, kot je bilo igrati na Prejšnji, ker ima boljši oprijem.”
Mateja Suban: “Roko-ptet treniran približno štiri eta. Glede nove podlage jjko rečem, da je enkratna.
r*nierna je za rokomet in je veliko lažje igrati. Skratka SuPer je!”
4ftja Molan (ETrŠ Brežice), Špela Molan, Marjana Bukovinski (OŠ Brežice)
Sredi Evrope
Svet Evrope je leto 2005 proglasil za “Evropsko leto državljanske kulture”. Temu pozivu smo prisluhnili otroci v vrtcu, učenke, učenci in delavci OŠ Velika Dolina. 4. marca smo s prireditvijo, ki smo jo namenili tudi praznikoma, posvečenima ženam in materam, v polni šolski avli predstavili države Evropske skupnosti.
Florijan Bergant, ravnatelj OŠ Velika Dolina
Otroci iz vrtca so s pesmijo predstavili Veliko Britanijo.
8. marec z Rebeko, Sašo in Anjo
Kulturnih dogodkov na Senovem res ne manja. Zanje poskrbijo največkrat domačini in tudi tokrat je bilo tako.
Glasbeni večer je pripravila Rebeka Dremelj, k sodelovanju pa je povabila Sašo Lendero, Anjo Rupel, plesno skupino Vivas in mladinski pevski zbor OŠ 14. divizije Šenovo. Vstopnice so bile razprodane že v predprodaji, zato ni potrebno posebej poudarjati, da je bila dvorana nabito polna. Pravi spektakel je napovedovala že scena. Rebekin prihod je bil nenavaden, saj se je na oder spustila po vrvi. Odpela je kar nekaj znanih pesmi, slišali smo lahko tudi na novo pripravljene, seveda pa ni šlo brez pesmi “Pojdi z menoj”, s katero se je predstavila na letošnji EMI. Saša in Anja sta bili prvič na Senovem in nista skrivali navdušenja. Upamo, da nista bili zadnjič. Vsem trem je uspelo na noge spraviti vse v dvorani. Ob ploskanju so prepevali skupaj z njimi. Mnogi fantje in možje so s povabilom na koncert polepšali večer svoji najdražji in ji tako čestitali ob prazniku.
Rebeka se rada vrača na Senovo. Tokrat ji je uspelo pripraviti nepozaben večer, ko je zbor naše šole imel priložnost nastopiti s tako eminetnimi glasbenicami. Ves napor, ki smo ga vložili v priprave, je bil poplačan.
Verjamemo, da bomo podobne prireditve še lahko obiskovali. Rebeka ne skopari z jezikom in morda bo kakšno pohvalno rekla tudi o nas in tako na Senovo privabila še kakšnega glasbenika.
Hvala rebeka, šaša, Anja!
Anja in Jasna, novinarski krožek OŠ Senovo
nova vsak ponedeljek
an&KS3,
«0» u mam
IvanTomše
”Sem športnik, ljubitelj narave in dokumentarist!”
“Konec petdesetih sem imel idejo, da bi samo družinsko fotografiral. To je bilo moje prvo obdobje s češkim “Pionirčkom”, malo plastično škatlico, enostavnim in poceni aparatkom. Danes fotografiram s “Canonom”, pri fotografiranju pa je potrebno najprej videti, narediti izrez, pri tem pa je pravilo zlati rez. In seveda igra svetlobe, moj izziv so posnetki, delani proti svetlobi,” sva kar takoj pri bistvu srečanja.
		
s		
1		J
L
Tedaj, ko je poučeval fiziko in tehnični pouk na osnovnih šolah na Veliki Dolini in v Brežicah, seje Ivanu “slikal” že drug del fotografske zgodovine: “Na obeh šolah sem imel fotokrožke z 10 do 15 učenci, ki jih je privlačila fotografija. Krožki so delovali, dokler sem bil na šolah. Delali smo vse, od fotografiranja, kompletnega laboratorijskega dela - razvijanja, pranja v banji, fiksiranja, sušenja do obrezovanja in izdelave črno belih fotografij. Iz tega delaje nastala dokumentacija s srečanj osnovnih šol bratov Ribar, kjer smo na trakove posneli dogodke od začetka do konca njihovih gostovanj na brežiški šoli. Bili smo organiziran tim, film smo rezali na metre, ga v kasete vstavljali za 15 do 20 posnetkov ter sproti izdelovali slike. Pri pranju smo si pomagali z alkoholom, hitreje se je sušilo in čistejše so bile. Nato sem organiziral še razstavo teh fotografij ter delegacijam šol v imenu šole izdelal in podaril albume z dokumentiranim fotografskim gradivom, kar je goste zelo presenetilo in navdušilo. Prav tako sem “zabeležil” vse dogodke ob odprtju nove brežiške osnovne šole ter pofo-tografiral ogromno razredov. Bil sem čisto pravi dokumentarist. Tako sem v enem letu zbral veliko število fotografij, kar je pomenilo, da sem se zasitil, predvsem temnice, veselje je upadlo in nekaj časa nisem na foto-
področju delal ničesar.”
Nekako pred 15 leti pa se je znova vrnil v svet fotografije: ”Z odločitvijo, da začnem delati nekaj zase in obrnil sem se na dia-filme. V glavnem so to krajinski posnetki. To so gore. Redkokdaj srečaš na teh posnetkih ljudi. Srečaš pa na njih vse tisto, kar v gorah je in ne tisto, kar gor prihaja in kali mir.” V tej pokrajini je treba iskati posebnosti, kjer je potrebno dosti prehoditi in čakati na nek trenutek, ki se bo zgodil: "Opaziti pravi trenutek na pravem mestu in ga ujeti v kamero. Na primer - Triglav s kočo zjutraj ali zvečer še ujameš, redko pa se zgodi, da na nebu še ujameš luno ali mesec iz noči, ki je pravkar minila”
Na Ivanovih fotografijah si je bilo moč napolniti dušo in spočiti pogled na mnogih razstavah v Posavju, Novem mestu in v Ljubljani, kjer so mu podelili veliko pohval, priznanj in nagrad - tudi prvih. Med tem je z brežiškim turističnim društvom, z motivi domačega kraja na novoletnem kole-daiju, želel opozoriti na uničevanje okolja in stavbne dediščine; s predanostjo naravi in okolju v zgibanki Cola opozarja na bogastvo tega prostora ter kliče k nujnosti zaščite pred uničenjem. Je avtor številnih foto-dokumentacij mesta, s katerimi opozarja in dokumentira vse prej kot okolju ustrezne, zgledne in všečne različice premikov v mestu; prispevek je dal tudi k izdaji razglednic ob 680-letnici omembe mesta Brežice.
Ivan: "Odkar sem nehal trenirati rokomet, sem planinec. Še vedno pa igram odbojko, saj sem spodbudil občinsko in posavsko rekreativno odbojko. Kot odbojkar sem sodeloval v ekipi občinskega sindikalnega sveta Brežice na srečanjih sindikata Samobora, v ekipi Term Čatež pa smo dosegli 1. mesto na srečanju gostinskih ekip Slovenije.”
Pri fotografiji je šel, kot pravi, “korak za korakom”, od Čateža, Posavja do slovenskega visokogorja. Naredil je tečaje za vodnika, od tam dalje pa po letu 1980 brežiške planince vodi na zimske ture v tuja gorstva, kamor se napotijo v lastni režiji: ”V bistvu sem športnik, ljubitelj narave in njen dokumentarist...”
Natja Jenko Sunčič
Flana biskvit in krema
Biskvit
Sestavine:
4 jajca
4 žlice tople vode 15 dag sladkorja 15 dag moke pecilni prašek
Postopek:
V vodni kopeli penasto umešamo jajca, sladkor in toplo vodo. Mešamo tako dolgo, da nastane zelo gosta in svetlo penasta krema. Nato odstavimo iz kopeli in mešamo še nekaj časa, da se masa nekoliko ohladi. Nato po žlicah počasi dodajamo moko s pecilnim praškom, ki jo v jajčno zmes vmešamo previdno z obračanjem kuhalnice, da masa “ne pade skupaj”
Pečemo 20 do 30 minut v pečici na 200 stopinj C. Ko je biskvit pečen, ga dobro ohladimo, nato pa ga prerežemo na dva dela.
Krema
Sestavine:
1 vrečka Mocca flane 4 del mleka
20 dag mletega sladkorja 20 dag mehkega masla
Postopek:
Puding skuhamo brez dodajanja sladkorja
RECEPT ZA VSAK DAM
in ga nato med stalnim mešanjem ohladimo, da se ne naredijo grudice. Penasto umešamo maslo, v katero po žlicah previdno dodajamo ohlajen puding in mleti sladkor. Pri tem smo pozorni, da se masa ne sesiri. Tako pripravljeno kremo nato namažemo po ohlajenem biskvitu, če nam ostane, pa še po zunanji strani biskvita, ki ga potem posujemo s čokoladnimi mrvicami.
Gobova rižota
Sestavine:
250 g riža 400 g gob 4 žlice4olja 80 g čebule sol česen poper belo vino
Postopek:
Na olju pražimo drobno sesekljano čebulo. Ko zarumeni, dodamo na lističe narezane gobe, lahko eno vrsto ali pa mešane ter jih najprej pražimo, nato pa dušimo. Gobam dodamo sol, česen in poper, nato primešamo riž in vse skupaj zalijemo z dvakratno količino vrele vode. Vse skupaj počasi kuhamo približno 20 minut na zelo slabem ognju, večkrat tudi premešamo, da se riž ne sprime s posodo.
Proti koncu kuhanja rižoto poškropimo z belim vinom, pokrijemo in jed naj še nekaj minut vre, da se aroma vina dobro prepoji z rižem.
KULTURA
Pevke so slavile
Pišece - Ženski pevski zbor kulturnega društva Orlica iz Pisec vedno znova privablja veliko prijateljev dobre glasbe, na obletnicah pa je še toliko bolj veselo. 20 pevk pod taktirko Vinka Žerjava, ki so mu “učenke” v zahvalo za potrpežljivost podarile lično skrinjo z dobrotami, je namreč proslavilo okroglih 20 let uspešnega in neprekinjenega delovanja.
V tem obdobju so pevke vajam posvetile veliko svojega prostega časa (menda čez 1920 ur), veliko pa so tudi nastopale. Vmes je bilo sicer nekaj kriz, ki pa so jih uspešno prebrodile, zadnjo tako, da so medse povabile tri Bizeljanke. Pišečani cenijo njihov trud in prizadevanja, čestitkam ob jubileju in dobrim željam pa so se pridružili tudi predstavniki okoliških pevskih zborov, domačega turističnega društva in osnovne šole ter Krajevne skupnosti Pišece, pa tudi Simona Rožman Strnad iz brežiškega Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Podelila je dve Gallusovi znački; bronasto je prejela ambasadorka miru in očitno tudi pesmi Jožica Zupančič, srebrno pa predsednica zbora in tudi njegova gonilna sila Ivana Zupančič. Vsestranska Ivana je za prireditev priložnostno celo spesnila šaljive verze, v katerih je posrečeno opisala značaje svojih pevskih kolegic. Med drugim je poudarila, da je zelo pomembno ohranjati kulturo
pesmi, še posebej v majhnih krajih, kar ne prinaša ničesar v materialnem smislu, a bogati duha in pomaga iz marsikatere težave.
Pišečani so poskrbeli tudi za več presenečenj; med drugim so se spomnili na dirigenta simfoničnega orkestra brežiške glasbene šole Vladimirja Zlatka Sveraka in na 40-obletnico delovanja Dragutina Križani-
ča, zborovodjo brežiškega zbora. Jubilej sta namreč z nastopom počastila tudi simfonični in godalni orkester Glasbene šole Brežice, ki sta požela buren aplavz, vrhunec večera pa je bila zapeta Privškova popevka “Zato sem noro te ljubila”, ko je pišečke pevke spremljala sekcija pihalnega orkestra brežiške glasbene šole.
Mojca Kosem
Ženski pevski zbor Kulturnega društva Orlica iz Pisec
“Dr. Franceta Prešerna križev pot” pri rojakih
Brežice, Reka - KPD Slovenski dom “Bazovica” Reka in KD Žarek Brežice sta že pred časom vzpostavila plodno sodelovanje. Tako so Bazovičani povabili Brežičane, da se ob
slovenskem kulturnem prazniku predstavijo z lepljenko Rudija Mlinarja in scenografijo Rudija Stoparja “Dr. Franceta Prešerna križev pot v štirinajstih slikah” tudi na njiho-
Nada Srpčič in Drago Pirman
vem odru. Rojaki so napolnili dvorano društva ter bili nad predstavitvijo izredno ganjeni, kar po besedah predsednika društva Vitomirja Vitaza ter predsednika Gledališke skupine društva in režiserja njihovih odmevnih predstav Alojza Usenika pomeni, da je brežiški Žarek v Bazovici vselej dobrodošel. Vitaz je Žarku podelil priznanje, člani Žarka -Vatovčeva, Danijeva in Stopar pa so z darovanjem svojih knjižnih izdaj obogatili knjižnični arhiv bazoviškega društva. Barve lepljenke in Žarka so to pot zastopali Drago, Dragica, Spela, Tomaž, Jože, Ivana in Nada.
Uvod v predstavo je izvedel MePZ Bazovica s Prešernovima pesmima Zdravljica in Luna sije z zborovodjem Franjom Bravdico. N.J.S.
Kako (o)vrednotiti kulturne programe?
Sevnica - Občinski svetniki so pred dobrim letom sprejeli pravilnik o postopku in merilih za vrednotenje kulturnih programov in projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna občine Sevni ca. Praksa je pokazala, da so potrebne spremembe pravilnika, zato so na zadnji seji nekaj sprememb tudi sprejeli.
Na podlagi enoletnih izkušenj so izvajalci kulturnih prireditev na občino naslovili ne-
kaj predlogov in pripomb za spremembe pravilnika. Tako pravilnik po novem določa, da za kulturne skupine z instrumentalno, vokalno in gledališko dejavnost velja, da bo financiranje upoštevano le pod pogojem, da se kulturna skupine obvezno udeležujejo območnih oz. medobmočnih revij ali srečanj, sicer se vrednotijo po drugačnih, nižjih kriterijih. Pri študiju oz. pripravi programa pa se za otroške gledališke in lutkovne skupine upošteva polovica vaj, ki so priznane odraslim skupinam. Do sprememb je prišlo tudi pri točkovanju posameznih skupin, saj ni mogoče enako vrednotiti orkestra s 45 instrumentalisti in manjših
sestavov. Na predlog Andreja Štriclja se spremeni tudi točkovanje za pripravo programa, ki je vezano na umetniškega vodjo. Za tega je namreč predvidenih 9 točk, če ima univerzitetno izobrazbo, Štricelj pa je prepričan, da lahko umetniški vodja z nižjo izobrazbo in dolgoletnimi izkušnjami ter rezultati dela prav tako dobro vodi kulturno skupino, zato naj se mu namesto dosedanjih 6 dodeli 8 točk.
Kljub spremenjenemu številu točk za umetniškega vodjo Jože Imperl ugotavlja, da bo po takem vrednotenju dirigent za 20 vaj dobil 72 tisočakov, zato ni čudo, da se nekatere skupine ubadajo s problemi vodij. Jožetu Ašiču, predsedniku KUD Anton Martin Slomšek, pa je žal, da se njiho-
vo društvo, ki se ukvarja z ljudsko pesmijo, ne najde v sev-niškem pravilniku. Darja Lekše, vodja oddelka za družbene dejavnosti pojasnjuje, da je omenjeno društvo organizator in ne izvajalec ljudskih pesmi, zato lahko kandidira za sredstva v postavki založništvo. Slovenski ljudski pevci, v okviru katerih deluje tudi društvo Anton Martin Slomšek, so v desetih letih delovanja posneli preko 40 CD plošč in kaset in med drugim pripravili devet enournih oddaj. Pred kratkim je bila na nacionalnem radiu predvajana oddaja “Večer slovenskih pesmi o vinu”, ki sta jo v Sevnici ob občinskem prazniku organizirala društvo Martin Slomšek ter Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj. N.C.C.
Slike in grafike
Krško - V krški galeriji razstavlja mlada sevniška slikarka Damjana Stopar. V izražanjih ostaja zvesta klasiki - slikarstvu in grafiki. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomirala, je pravkar zaključila magistrski študij grafike. Je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in se je do sedaj predstavila na desetih samostojnih in številnih skupinskih razstavah doma in v tujini.
V galeriji je razstavila dela zadnjih dveh let s prevladujočimi grafikami, ki nastajajo brez osnovne risbe v grafični plošči, zato so končni učinki enkratni in naključni. Damjana slika brez čopiča, postopek ustvarjanja pa je zelo podoben grafičnemu, saj umetnica na različne materiale nanaša barve, ki jih potiska neposredno na platno, jih izpira in nanaša v zapletenih in pestrih vzorcih. Slike vzbujajo pri gledalcih asociacije širokega razpona, od mikro do makro razsežnosti, ki so v človeškem spominu pretežno prisotni podzavestno. Razstavo si je mogoče ogledati do 23. aprila. B.D.
napovedi
17. marec
Krmelj - območno srečanje otroških lutkovnih skupin občine Sevnica, ob 9. uri, Dom svobode
18. marec
Sevnica - komedija “Dve nevesti” v izvedbi dramske skupine KD Svoboda Brestanica, ob 19. uri, Kulturna dvorana Krško - koncert Helene Blagne s prijateljem Nacetom Junkarjem, ob 18. uri, Kulturni dom
Senovo - plesni mozaik, ob 18. uri, dvorana XIV. divizije
19. marec
Sevnica - dobrodelni koncert sevniškega Big Banda z gosti v organizaciji PGD Sevnica za nabavo gasilskega vozila, ob 19. uri, dvorana gasilskega doma
22. marec
Brežice - uprizoritev intelektualne komedije “Art” v izvedbi SNG Drama iz Ljubljane, ob 19.30, Prosvetni dom
24. marec
Sevnica - dobrodelna prireditev 19. uri, Kulturna dvorana
‘Prižgimo si lučke”, ob
30. marec
Sevnica - območno srečanje otroških gledaliških skupin
občine Sevnica, ob 9. uri, Kulturna dvorana
Leskovec - revija otroških pevskih zborov krške občine, ob 17. uri, osnovna šola
Krško - koncert orkestra klarinetov - projekt “Krškoper”, ob 19. uri, Kulturni dom
Uspešni mladi glasbeniki
Sevnica - Za dobro organizacijo letošnjega tekmovanja mladih glasbenikov dolenjske in posavske regije je poskrbela Glasbena šola Sevnica pod vodstvom ravnateljice Betke Cimperšek. Tudi tokrat so mladi glasbeniki pokazali visok raven znanja. Iz Glasbene šole Krško in Glasbene šole Brežice se bo državnega tekmovanja, ki bo konec marca, udeležilo šest solistov (na harmoniki, trobilih, tolkalih), dva kitarska dua in klavirski duo .
Na regijskem tekmovanju v Sevnici so zlato priznanje prejeli Marko Arh, rog, učitelj Drago Gradišek, Žan Tkalec, pozavna, učitelj Jaka Jankovič, Gašper Vodeb, tolkala, ter Maša Žveglič, tolkala, učitelj obeh je Mitja Kuselj, Andrej Bon in Klemen Škrabec, kitarski duo ter Samo Štajner in Omela Urbanč, kitarsld duov učitelj obeh je Ivan Bakran, vsi so učenci Glasbene šole Krško; Žiga Škrabi, harmonika, in Matjaž Predanič, harmonika, učitelj obeh je Željko Škoič, Ana Stopar in Špela Troha, klavirski duo, učiteljica je Karolina Vegelj Stopar, vsi so z Glasbene šole Brežice.
Srebrna priznanja pa so si prislužili Jasmina Zorko, harmonika, učitelj Stanislav Cetin, Maja Štrbulc, harmonika, in Aljaž Košir, harmonika, učiteljica obeh je Martina Horvat, Tanja Lajkovič, harmonika, učitelj Stanislav Cetin, Jernej Požun, trobenta, učitelj Damjan Medvešek ter klavirski trio v sestavi Jerneja Vakselj, violina, LaraGligič, violončelo, in Urša Glas, klavir, učiteljica Maja Virant, vsi so z Glasbene šole Krško,
Elizabeta Križanič, pomočnica ravnatelja Glasbene šole Krško
JVa„o&te
9fefe{of. 07/49-91-250
Š§a na/točnifee je cenejši!
Na podlagi 30. člena Statuta občine Brežice (Url RS, št.: 49/99, 86/99 in 79/02) Občina Brežice objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV TER REDNE DEJAVNOSTI S PODROČJA LJUBITELJSKIH DRUŠTVENIH KULTURNIH DEJAVNOSTI ZA LETO 2005 IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA
I. Področja kulturnih programov in projektov ter redne dejavnosti:
•	glasba, gledališče in lutke, folklora, film in video dejavnost, likovno ustvarjanje in fotografija, literatura, ples ter multimedialni projekti, ki združujejo omenjena področja;
•	druge naloge, ki smiselno izhajajo iz omenjenih področij.
II. Predlagatelji:
• predloge programov, posameznih projektov in poročilo redne dejavnosti lahko pošljejo izvajalci ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Brežice: registrirana društva, zavodi z aktivnimi kulturnimi društvi, Zveza kulturnih društev Brežice in JSKD RS, območna izpostava Brežice.
■ posamezniki ali neformalne avtorske skupine lahko svoje projekte in redno dejavnost prijavijo preko kulturnih društev ali njihovih zvez.
III. Izbira predlogov:
Kriteriji za oblikovanje programov in izbiro projektov ter postopke za izbiro kulturnih programov in projektov določa Svet območne izpostave JSKD OI Brežice.
Kriteriji za oblikovanje programov in izbiro projektov so sestavni del razpisne dokumentacije.
IV. Prijave predlogov kulturnih programov in projektov ter redne dejavnosti:
Predlogi morajo biti podani na ustreznih prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jih interesenti dobijo na Občini Brežice, na oddelku za družbene dejavnosti, soba 23 in na sedežu JSKD RS, območne izpostave Brežice, Cesta prvih borcev 11, 3. nadstropje ali jih lahko prejmete po elektronski pošti ('vilma.zupancic@brezice.si ali oi.brezice@jskd.si). Najdete pa jih tudi na spletni strani www.brezice.si .
Rok za oddajo predlogov ie petek. 15. marec 2005. H8 sedežu Občine Brežice do 12. ure (sprejemna pisarna soba št. 22) ali s priporočeno pošto do vključno 15.4.2005 (noštpi žig). Predlogi morajo biti poslani na naslov Občina Brežice • oddelek za družbene dejavnosti, P.P. 135, 8250 Brežice.
Predlogi morajo biti oddani v zaprtih ovojnicah z oznako-
“PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS - LJUBITELJSKA KULTIH RA - NE ODPIRAJ! “. Na hrbtni strani mora biti naveden naziv predlagatelja, njegov sedež in poštni naslov.
Predlagatelji bodo o sprejemu ali zavrnitvi vloženega predloga obveščeni najpozneje dva meseca po preteku roka za oddajo ponudb.
Z izbranimi izvajalci razpisa bodo sklenjene pogodbe, vendar šele po sprejetju proračuna občine Brežice za leto 2005-
Predlagatelji bodo morali v roku 20 dni po izvedeflSflj programu poslati vsebinsko in finančno poročilo o iz ved n programa! Zadnji rok za oddajo poročil o izvedenih pr° gramih bo 30. 11. 2005.
Po pooblastilu Občinskega sveta občine Brežice Rok Kržan, najstarejši svetnik
REPORTAŽE, NASVETI...
avtomobilizem

75. ženevski avtomobilski salon
Pretekli četrtek, 3. marca, so v Ženevi že petinsedemdesetič odprli vrata avtomobilskega salona, ki je postavljen skorajda v središče Evrope in tako vsem dosegljiv celo z avtomobilom. Se več. Obseg salona je kljub zadnjemu povečanju še vedno tolikšen, da omogoča enodnevni ogled brez posebnega napora. Vse novosti so strnjene, razpored pa logičen, brez prehoda iz dvorane v dvorano, ki bi zahteval močenje na dežju ali kak poseben prepih. Parkirišča so v neposredni bližini, avtocesta, letališče in železniška postaja pa se praktično držijo sejmišča, tako da z dostopom v nobenem primeru ni težav. Salon je obiskovalce sprejemal do 13. marca.
Med najvidnejše zvezde letošnjega salona gotovo sodi novi Volkswagen Passat. Zdaj že šesta generacija nemške limuzine se z novimi linijami predstavlja zrelejša in večja. Prinaša odpiranje vrat in zagon motorja brez ključa ter električno odpiranje pokrova prtljažnika, medtem ko v sebi nosi znano, a dopolnjeno ponudbo motorjev. K nam prihaja še ta mesec, medtem ko bomo Varianta spoznali j>o poletju.
Alfa Romeo v Ženevi igra dve močni karti. Prva je športni kupe Brera, draga pa naslednica 156, ki se imenuje 159. Večja je, saj se je morala tudi po velikosti približati neposrednim nemškim tekmecem. Giorgetto Giugiaro je poudaril in z novimi linijami združil vse najbolj značilne poteze predhodnice, zato Alfa 159 deluje pomembnejše in bolj elegantno.
Veliko pozornosti je med obiskovalci požela nova Fiat Chro-
ma, dolga skoraj 5 m, ki nosi vse karakteristike največje hišne limuzine vse prej kot klasične zasnove, saj visoka, stavi na družinsko prostornost in prilagodljivost, nekje med enoprostorcem, karavanom in limuzino, kar je vplivalo tudi na zunanjo obliko in predvsem na ovalen zadek.
Nesporni prvak Formule 1, Ferrari, se svetovni javnosti
do izraza novi 2,7-litrski HDIV6 s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom.
Citroen poleg največjega predstavlja tudi svoj najmanjši avtomobil. Zdaj že znameniti trojčki Citroen Cl, Peugeot 107 in Toyota Aygo sicer nekoliko spominjajo na Smartov koncept, a za pol denarja ponujajo več sedežev in vsaj toliko udobja, pa
predstavlja z vrhunskim road-sterjem 430 Spider, ki je pravi magnet ne samo za privržence te prestižne športne znamke iz Ma-ranella, pač pa tudi za tiste, ki salon obiščejo zgolj iz radovednosti ali v spremljavi s kom.
Citroen se končno vrača v svet velikih limuzin. Reinkarnacija legendarne “žabe” se imenuje C6. Značilne, revolucionarne linije in specifična zasnova s hidraktivnim vzmetenjem zadnje generacije z ostalimi tehnološkimi dodatki tvorijo privlačno kombinacijo, v kateri bo prišel
še znamko lahko izberete po svojem okusu. Prvi med njimi bo še pred poletjem k nam pripeljal Cl.
A6 Avant k nam prihaja še prej. Prepričljiv in eleganten de-sign kljub elegantni obliki podolgovatega prednjega dela ne skriva, da sodi njegov prtljažnik med večje v tem razredu. Vrhunska kakovost in odnos do podrobnosti tudi v tem primera ne presenečajo, saj A6 Avant ne skriva ambicij po vodilnem položaju v razredu.
Na Mercedesovem razstav-
nem prostora poleg novega razreda M, ki ob novi obliki v marsičem ohranja značilnosti predhodnika, vzbuja pozornost predvsem popolnoma novi kompaktni razred B, ki zapolnjuje prostor med najmanjšim A in limuzino C. Je pravzaprav predvsem evolucija razreda A, ki k nam prihaja že prihodnji mesec.'
Nov predstavnik kompaktnega razreda enoprostorcev je Oplova Zaflra, ki ohranja vse najboljše karakteristike dosedanjega modela in ga v novi izdaji dopolnjuje še z večjimi zunanjimi merami, udobjem, notranjim prostorom, prilagodljivostjo ter s širšo ponudbo motorjev. Na istem razstavnem prostoru vzbuja pozornost še športna različica trivratne Astre OPC z dvolitrskim turbo motorjem 240 KM in v streho potegnjenim vetrobranskim steklom.
Mazda predstavlja MX5, enega najuspešnejših roadsteijev na svetu, z rekordno priljubljenostjo in prodajo doslej. Zdaj je MX5 večji, prostornejši, predvsem pa še vedno zabaven, z zadnjim pogonom in vsem kar sodi zraven.
Za nas najpomembnejša Renaultova novost je prenovljena Laguna, ki bo pri nas že čez nekaj dni, zanimiv pa je še trisedežni Zoe, po vzoru katerega bi naj bil narejen prenovljeni Twingo.
Da bi videli našteto in še več sto novih, zanimivih avtomobilov, se je bilo torej potrebno odpraviti v Ženevo, ki vendarle ni tako daleč, saj v Sloveniji tudi letos avtomobilskega salona ne bo.
Aleksander Krebelj
Derma Art
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
Zapis življenja
Pravijo, da so gube na obrazu, vratu in rokah zapis življenja, da so veliko vredne in jih moramo ceniti. Zunanji videz postarane kože je odvisen od vpliva intrinzičnih in ekstrinzičnih dejavnikov. Intrinzične spremembe so precej odvisne od genov. Sem spadajo učinki teže (povešanje kože), ekspresijske linije ter atrofija kože in podkožnega tkiva. Ekstrinzično staranje je povezano z vplivi okolja, med katerimi je najpomembnejša sončna svetloba, sledita pa ji kajenje in izpostavljenost kemičnim dejavnikom.
Majhne gubice in blage strukturne spremembe postarane kože lahko popravimo s topično terapijo z retinoidi in morebiti tudi z drugimi topičnimi sredstvi, kot so askorbinska kislina, -hidroksi kisline (glikolna in laktična kislina). V minimalnih koncentracijah so te sestavine prisotne v kremah, ki imajo “lifting efekt”. Nikakor ta kozmetična sredstva ne morejo odstraniti že nastalih gub, lahko pa kožo izdatno nahranijo in s tem začasno preprečujejo prehitro staranje.
Danes se največja pozornost posveča izravnavanju površine z laserji, ki oddajajo infrardečo svetlobo ob sočasnem ohlajevanju epidermisa, s čimer dosežemo napenjanje zgubane kože brez nastanka vidnih ran (podpovršinsko izravnavanje - sub-surface resurfacing).
Dinamične gube, ki se pojavljajo pri različnih izrazih na obrazu, kot so linije pri namrščenju, gubanju so rezistentnejše na lasersko izravnavo površine kože in se bolje odzovejo na zdravljenje, aplikacijo oz. injiciranjem polnitvenih materialov.
Hialuronska kislina za injiciranje je eden najvarnejših polnil za večanje prostornine. Ker je naravna sestavina osnovne substance dermisa in je med vrstami identična, ima zelo nizko stopnjo imunogenosti, poleg tega ima tudi hidracijski učinek. V eni od študij se je stopnja poprave oziroma estetsko izboljšanje po injiciranju hialuronske kisline dvignilo na 98 odstotkov. Čeprav je trajanje poprave lahko omejeno, daje odsotnost alergijskih reakcij hialuronski kislini pomembno Prednost pred bovinim kolagenom.
Daniela Truden, www.dennaart.si
Hellboy
V tajnem oddelku za raziskovanje paranormalnega in zaščito odkrije Hell-boy nenavadno družino. Sestavljajo jo Mer-Man Abe Sapiena, ki ima telepacke sposobnosti, in Liz Sherman, ženska, ki lahko nadzoruje ogenj in v katero je Hellboy zaljubljen. Ti so zadnja linija obrambe pred norcem, ki želi Hellboya pridobiti na temno stran, da bi skupaj uničila človeško vrsto...
Terminal / The Terminal
Dobitnik Oskarja Števen Spielberg se je v tej opevani komediji povezal z dvojnim oskarjevcem Tomom Hanksom in oskarjevko Catherine Zeta-Jones. Zgodba govori o Viktorju Novorskem iz izmišljene vzhodnoevropske države Krakozije, ki pride v New York na obisk. Medtem se v njegovi državi zgodi državni udar. Na mednarodnem letališču John F. Kennedy obtiči s potnim listom dežele, ki ne obstaja, in z osebnim dokumentom človeka, ki naj bi bil žrtev vojne. Ker ne sme v ZDA, mora ostati na letališču, vse dokler se vojna doma ne konča. Minevajo meseci in Viktor-uvidi, da je mikrokozmos terminala zelo zapleten svet absurdov, dobrotništva, ambicij, zabave, statusa, iskrenosti in celo romance s čudovito stevardeso Amelijo.
Michel Vaillant
Michel Vaillant je vrhunski dirkač in član znane avtomobilistične družine.
Njegov uspeh pa povzroča veliko ljubosumja pri ekipi Leader. Črnolasa lastnica Ruth Wong ne izbira sredstev, da bi dosegla zmago, ki se je desetletja izmikala njenemu očetu. Na štartu 24 ur Le-Mansa je Michel za volanom modrega dirkalnika številka 10. V osmici je njegov ameriški prijatelj Števen Warson, pred njima pa sta krvoločna voznika Bob Cramer in Dan Haw-kins. Michel se tokrat ne bo bojeval le za najvišjo stopničko, temveč tudi za življenje.
Rubriko je pripravila:
VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
za lepši videz
Obloge in regeneratorji
Kaj zmorejo obloge za regeneracijo las?
Različne obloge in sredstva za regeneracijo lahko polepšajo lase takoj in za dlje časa, ker krepijo njihovo odpornost in zakrpajo manjše poškodbe.
Vsekakor preveč nege z oblogami tudi škoduje, še posebej tedaj, ko postanejo lasje zaradi negovalnih sredstev ohlapni in neprimerni za oblikovanje. Sredstva in pogostost njihove uporabe je zato potrebno prilagajati.
Obloge za regeneracijo so primerne za lase:
•	ki segajo do brade ali do ramen
•	ki so obledeli od sonca
■ če so konice las nekoliko krhke
•	če se pri česanju mokrih las glavnik včasih zatika
•	če so lasje pobarvani v celoti ali so posvetljeni le prameni. Takšni lasje potrebujejo regenerator, ki bo zalepil majhne
praske, bolj porozne konice pa občasno potrebujejo tudi oblogo. Regeneratorji z zelo močnim učinkom so primerni za lase:
•	ki segajo prek ramen
•	ki so trajno skodrani
•	ki niso prožni in so brez leska
•	ki so obarvani za več kot štiri odtenke svetleje od naravnih
•	ki so po umivanju zlepljeni in se težko češejo.
Kaj zmorejo regeneratorji in kako se uporabljajo? Regeneratorji, imenovani tudi balzami, ne učinkujejo tako
intenzivno kot obloge za lase. Zgladijo plast lusk, ki zaradi umivanja postane hrapava, in omogočijo lažje česanje.
Regenerator nanesemo po umivanju, najbolje potem, ko lase osušimo z brisačo. Nanesemo le malo sredstva, ga dobro porazdelimo (razmažemo) po laseh in čez minuto ali dve splaknemo.
Posneto s strani www.med.over.net (www.styling.over.net) Lep pozdrav do prihodnjič,
Alenka Dirnbek
STUDIO BREŽICE 07/49-66-333 STUDIO BREŽINA 07/49-66-334 WWW.ALENKINSTUDIO.COM
moda
Nadaljujemo z razmišljanjem o modi v prihajajoči sezoni pomlad/poletje 2005 in sicer se bomo tokrat osredotočili na vzorce. V članku v prejšnji številki SavaGlasa smo pisali o slogih, barvah in materialih, še prej pa o modnih dodatkih. In tako bi zdaj že morali biti skoraj pripravljeni na naslednjo sezono. Samo še premisliti morate, kaj vam pristaja in kaj želite, torej izbrati svoj stil.
VZORCI: Najprej omenimo tiste, ki doslej niso bili pogosto omenjeni, zdaj pa se najdejo pri marsikaterem oblikovalcu. Saj veste, kako je z umetnostjo - ni simetrije, ni krogov, ni črt, ampak je nekaj... Tako nekako so videti tudi nekateri vzorci, enostavno, vendar drugače in ljubko. To seveda ni vse, je pa nekaj, kar pade v oči, saj do sedaj ni bilo čisto tako. Sicer pa ste že v zadnjem članku lahko zasledili čudovite vzorce etno-sloga, še vedno so aktualne tudi rože, pike, simetrija, grafični kontrasti, potiskani materiali, zanimivo je, da lahko kombinirate zgornje dele enih vzorcev in spodnje dragih. Kako bodo to prenesle oči, je drugo vprašanje, ampak če moda tako zapoveduje, naj bo tako. Dovoljeno je, čeprav se ni nikoli posebej obneslo, poskusite pa lahko. Vzorcev je veliko, so v vseh oblikah in v vseh barvah. Vedite pa, da vzorec lahko izgled izboljša, pa tudi poslabša, enako kot kroj ali barva.
OBLAČILA: Začnimo s krili in oblekami. Zdi se, da jih nobeno leto doslej niso tako ponujali kot letos. Menimo, da se bo tokrat obneslo, saj je ponudba res velika; dolga, kratka, do kolen, ozka, široka, v vseh slogih, vseh barvah in v vseh materialih. Toda velja nekaj osnovnih pravil; če je krilo balonasto ali valovito, široko, potem mora biti zgornji del ozek. Za hlače bi tudi lahko rekli, da je na voljo kar nekaj krojev; široke hlačnice, jahalne hlače, za katere se napoveduje, da bodo velik “bum”, v bokih široke hlače, pod kolenom stisnjene, ki so bile že to zimo modeme, hlače do kolen - t.i. bermude, pa 7/8 hlače, ozke-dolge-ravne - v obliki cigarete in seveda v vročih dneh vroče hlačke. Glede na bogato izbiro bo gotovo tudi pri hlačah vsakdo našel kaj zase. Zgornji deli so lahko zelo različni; ozki, široki, z eno naramnico, brez ramen, dolgi, z vzorci, kratki do popka, majice, bluze, tunike... skratka, kar vam srce poželi.
Toliko za tokrat, nadaljujemo prihodnjič. Pa veliko sreče pri iskanju pomladi in svoje mode!	*	*
ŠPORT
stran 10						Sava Glas, 17.3-2005
						
i'y&i
sprejem
Najboljši športniki pri županu
Krško - Na pobudo župana Francija Bogoviča je predlog o izboru športnikov za sprejem pripravila devetčlanska komisija za šport občine Krško, ki ji je predsedoval Miroslav Mikeln. Komisija je po temeljitem ocenjevanju izbrala in predlagala 19 športnikov in športnic, od tega 12 kategoriziranih.
Komisija seje pri izboru ravnala po zastavljenih kriterijih, med katerimi je upoštevala tiste športnike, ki nastopajo za društva, ki imajo sedež v občini Krško ali bivajo na območju občine Krško, pa so člani drugih klubov, ker klubov s to dejavnostjo v občini ni. Takšna sta ju-jitsu in atletika. Nadalje kriteriji so bili, da so športniki starejši od 14 let, so dosegli naslove državnih prvakov, sodelovali na olimpijskih igrah, paraolimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Komisija je upoštevala tudi kategorizacijo športnikov po določilih Olimpijskega komiteja Slovenije, ki poleg tega določa uvrstitev v perspektivni razred, državni, mladinski, mednarodni in svetovni razred.
In zdaj k športnikom; Jelica Majstorovič, Andrej Pavlin, Damjan Pavlin, ki med športniki invalidi dosega izjemne rezultate, ter Urban Zi-
gante so člani Strelskega društva Leskovec, vse uspešno trenira Jože Arh. Iz Kluba borilnih športov Rajhenburg so se ob svojem trenerju Sašu Vašu udeležile Marija Jeler, Jasmina Grilc in Danijela Grilc. V Plavalnem klubu Celulozar Krško je svojo pot pod vodstvom pokojnega Silva Potočnika začel
Jaroslav Kovačič, danes pa ga, tako kot mnoge druge spremlja trener Boštjan Bajc. Sicer pa sta tam še Petar Berič in Rok Ve-gelj, ki tekmuje med gluhimi tekmovalci, vsa leta pa mu stoji ob strani prof. Anton Bizjak. Luka Vodlan in Amadeja Plevel sta najuspešnejši plesni par Plesno glasbenega centra Lukec
Krško, nad njuno športno potjo pa skrbno bdi Dušan Vodlan. Nejc Pozvek uspešno stopa'po poti očeta Gorazda, ki ga je vpeljal v skrivnosti gora in plezanja v Posavskem alpinističnem klubu Senovo, iz istega kluba prihaja tudi Aleksandra Voglar, kije že spoznavala skrivnosti Himalaje in gora Južne Amerike. V Društvu Borilnih veščin Katana Globoko niza uspehe Dejan Kink v disciplini duo-sistem moški skupaj v paru z Gorazdom Kos-tevcem. Še en klub borilnih veščin ima svetovno znanega športnika, to je Thai boxing club Scorpion, kjer sta glavni zvezda Rožle Jazbinšek in njegov trener Iztok Vorkapič. Janja Budna pa je atletičarka, njeni začetki segajo v AK FIT Brežice, danes pa zaradi študijskih obveznosti trenira v AD Kronos Ljubljana.
Karmen Molan
Preko štiristo karateistov
Žalec - Mednarodnega karate turnirja v katah in borbah, ki je potekal za vse starostne kategorije, seje udeležilo preko štiristo tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške. Med njimi so bili prisotni tudi člani vseh treh posavkih klubov; Karate kluba Brežice, Karate kluba Hypo Sevnica in Kluba borilnih športov Rajhenburg.
Med brežiškimi karateisti so bili večinoma prisotni mlajši tekmovalci, ki pa so imeli precej smole, saj jim športna sreča tokrat ni bila naklonjena, da bi posegali po medaljah. So pa se z njimi “okitili” trije trenerji kluba, ki so nadaljevali uspešno pot po JKA državnim prvenstvom pred enim tednom na • Blanci. In kako so se uvrstili člani Karate kluba Brežice? Peter Dirnbek je med člani do 80 kg v bojih osvojil 2. mesto, Darko Cicvarič je bil v katah pri članih tretji, Andrejka Dvornik je bila med članicami v bojih do 60 kg tretja, v katah pa je osvojila 5. mesto. Jože Ferenčak je osvojil 5. mesto v bojih kadetov do 70 kg, peta mesta so zasedli še Viktor Ko-pinč v katah dečkov do 11 let, Aleksander Godler kate, dečki do 9 let, Nastja Galič, kate deklice do 8 let in Bruno Budič kate dečki do 11 let ter boji dečki nad 40 kg.
Izjemno uspešni pa so bili Sevničani, saj so z 12 osvojenimi medaljami med najboljšimi. Članom KK Hypo Sevnica je
uspelo, da so se na najvišje stopničke zavihteli petkrat, dvakrat so bili drugi, ter petkrat tretji. Njihov najboljši tekmovalec turnirja pa je bil 13-letni Aljoša Orač, ki je v vseh treh disciplinah - kata posamezno, kata ekipno in borbe posamezno tudi zmagal. Bil je edini tekmovalec, ki je osvojil tri zlate medalje in imel stoodstotni izkupiček. V borbah pa je bil med člani do 70 kg Marko Stopar ponovno nepremagljiv. Še ostali uspešni tekmovalci; v katah posamezno je bil med člani Rok Črepinšek drugi, kadetinja Marja Zidarič je bila tretja, 5. do 6. mesto pa sta med člani delila Marko Stopar in Denis Orač. Zmagovalni sta bili tudi dve ekipi sev-niških katašev in sicerekipa v postavi: Denis Orač, Marko Stopar, Rok Črepinšek med člani in ekipa Aljoša Orač, Domen Vavtar, Žiga Žveglič pri dečkih od 12 do 13. let. In najboljši izide sevniških karateistov v borbah posamezno: Aljoša Orač je zmagal pri dečkih od 12 do 13 let nad 50 kg, Mar-
Marija Jeler
ko Stopar pa med člani do 70 kg. Jasmin Dautbegovič je bil drugi med kadeti do 65 kg, tretja mesta pa so osvojili Miha Cvelbar, mlajši kadeti 14 do 15 let nad 65 kg, Rok Kužem pri članih do 65 kg, Gorazd Mlinarič, člani do 70 kg, in Rok Črepinšek, člani do 75 kg.
Izjemno seje na tem turnirju odrezala tudi Marija Jeler iz Kluba borilnih športov Rajhenburg, ki je na tekmovanju v kategoriji nad 57 kg osvojila zlato medaljo in to kljub tritedenskemu počitku po nastopu
SIMPLY CLEVER
Testne vožnje od 18. marca!
Avtoline Krško, Bohoričeva 10, tel.: 07 490 21 20
na mladinskem evropskem prvenstvu. Marija, trenutno je v začetku pripravljalnega obdobja v ciklizaciji priprave na mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo oktobra na Čipru, je vse svoje nasprotnice gladko premagala, saj v vseh bojih ni prejela niti ene točke. Na koncu je bila proglašena za najboljšo žensko tekmovalko na tekmovanju. Sicer pa se je ob Mariji z medaljo vrnila tudi Saša Venek, ki je bila srebrna pri starejših deklicah nad 50 kg. Medalja se je za las izmuznila še Tomažu Gorencu in Sari Jeler, ki sta osvojila peti mesti. K.M.
rokomet
Dekleta se ne dajo!
Slovenija, Posavje - Rokometašice ŽRK Europrodukt Brežice s svojimi ekipami borbeno nadaljuje spomladanski del sezone. Starejše deklice so doma gostile ekipo ZRK Celje Celjske mesnine in zabeležile zanesljivo zmago z 20:17. Mlajše deklice do 12 let so gostovale na Ptuju, bile so poražene, prav tako tudi deklice do 11 let na gostovanju v Celju.
Članska ekipa je tretjo tekmo v boju za nastop v l.A državni ligi igrala pri RK Škocjan. V prvem polčasu je bil izid neodločen 17:17. V drugem delu pa so Bre-žičanke zaigrale tako kot znajo lin domov so odšle z zmago desetih golov prednosti 27:37.
judo
30. pokal Lendave
Lendava - Judoisti JK Olimpija Krmelj so se uspešno udeleželili 30. pokala Lendave v kategoriji mladincev. Kljub odsotnosti Tine Kukec se jim je le za malo izmuznil pokal v kategoriji ekipnega točkovanja, kljub temu pa so z rezultati zadovoljni.
V kategoriji do 66 kg je v konkurenci dvanajstih tekmovalcev 3. mesto osvojil Mitja Vidmar, v kategoriji do 81 kg pa je po neugodnem žrebu Žan Dobnik zasedel 5. mesto. Krmeljčani so imeli najmočnejše zastopstvo v kategoriji do 90 kg, kjer so tekmovali kar trije tekmovalci. Denis Štih je suvereno premagal vse nasprotnike in zmagal, Gašper Kos-trevc je bil tretji, Rok Štih, ki se je v četrtfinalu boril s klubskim kolegom Kostrevcem, pa se je moral zadovoljiti s 7. mestom.
Tudi dekleta so se dobro odrezala. Pika Mirt je v kategoriji do 63 kg za las zgrešila finale, saj ji gaje preprečila kasnejša zmagovalka. Mirtova je bila na koncu tretja. Sicer pa se je zelo obetavno v isti kategoriji borila Jessica Metelko, za katero je bilo to prvo tekmovanje po enem letu, ko si je poškodovala koleno. Glede na to dejstvo se je odlično odrezala, saj je tekmovanje na koncu zaključila na 5. mestu.
“Osvojili'’ akademijo
Brčko, BiH - V organizaciji Akademije borilnih veščin BiH je potekal prvi mednarodni “Bosnian open” turnir v ju-jitsu, ki se gaje udeležilo okoli sto tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne gore ter številni klubi iz vseh entitet BiH.
Slovensko zastopstvo je tvorilo tudi sedem tekmovalcev iz Društva borilnih veščin Katana Globoko. Tekmovalci so ponovno pokazali svojo polno vrednost, saj so ogromno doprinesli k popolni zmagi Slovencev, ki so zmagali tako v borbah kot duo sistemu in v skupni razvrstitvi.
Med športnimi borbami je v kategoriji kadetov do 62 kg Uroš Matjašič zasedel 2. mesto, Peter Pšeničnik pa v kategoriji do 70 kg zmagal. Damjan Žerjav je bil pri članih do 69 kg deveti, vsi so člani Katane.
V duo sistemu pa Katana resnično nima konkurence, saj so vsi pari stali na “zlati stopnički”. Zmagali so Marko Kovačič in Matej Žerjav med kadeti v moških parih, Matic Derenda in Andrejka Ferenčak v mešanih parih med mladinci in pri članih prav tako isti par Matic Derenda in Andrejka Ferenčak.
Člani DBV Katana Globoko
rekreativna liga
Tri desetletja lige v košarki
Artiče - V pravkar končani sezoni so po razburljivih in napetih bojih za najboljša mesta je končni rezultat ekip naslednji: stari in novi prvaki so mladeniči Boom efekta, v sestavi (Ogorevc, Černelič, Kastelic, Boh, Lupšina, Deržanič, Gorišek). Sledijo Team NEK, Veterani Brežice, Cviček dream team. Trgovina As, Dioniz ter Miško impex. Naj strelec je Boštjan Kozole iz Nek teama.
Glavna atrakcija lige bo v soboto, 19. marca, ob 18. uri, ko bo na sporedu Ali stars tekma z naj strelci in naj igralci lige. Zopet bosta ekipi Brežic in Krškega odločili, kdo je boljši. Sledila bo podelitev pokalov ter zaključek v jedilnici OS Artiče. Želja organizatorjev pa je, da bi v ligi naslednje leto sodelovalo še več ekip-
KRONIKA
J
Finance so njen najšibkejši člen
Krško - Pred sodni senat Okrožnega sodišča Krško, ki ga vodi sodnik Peter Žnidaršič, sta stopili nekdanja ravnateljica OŠ Bizeljsko Vida Najger ter poslovodkinja trgovine na Bizeljskem Ivanka Babič. Obtožnica ju bremeni kaznivega dejanja zlorabe položaja ter ponareditve poslovnih listin, kar pa obe vpleteni odločno zanikata.
Leta 2003 je na naslov KS Bizeljsko, Občine Brežice in Policijske uprave Krško prispelo anonimno pismo, ki je govorilo o domnevnih nečednih poslih takratne bizeljske ravnateljice Vide Najger. Navajalo je, da naj bi ravnateljica in njeni družinski člani na račun šolskega denarja in s pomočjo poslovodkinje Ivanke Babič v trgovini na Bizeljskem nabavljali življenjske artikle za domačo uporabo. Stekla je preiskava in obtožnica danes pravi, da sta Najgerjeva in Babičeva pri opravljanju gospodarske dejavnosti skupaj izrabili Svoj položaj in samostojnemu podjetniku Miroslavu Babiču na škodo šole pridobili premoženjsko korist v višini 7,5 milijona SIT, čeprav naj bi šola v tej trgovini v celem letu dejansko nakupila le za 120 tisoč SIT artiklov.
Obdolženi se v preiskavi nista zagovarjali, na sodišču pa sta se odločili spregovoriti. Tako je Najgerjeva opisala svojo dolgoletno pedagoško kariero, v kateri si je - kot je dejala, prizadevala delati v dobrobit otrok, ki so na podeželju zara-
di socialnih razmer za marsikaj prikrajšani. Ko je leta 1991 prevzela ravnateljevanje OS Bizeljsko za Rokom Kržanom, je za njim prevzela tudi utečen način finančnega poslovanja. Najgerjeva priznava, da so finance njen najšibkejši člen, zanika pa, da bi si na račun šole protipravno pridobila premoženjsko korist. Kot je povedala, je vsak dan na mizo dobila kup papirjev in računov in ni bila stoodstotno pozorna na vso to finančno papirologijo. “Mislim, da smo ravnatelji na manjših šolah v prikrajšanem položaju,” je dejala Najgerjeva, “saj nimamo finančnih delavcev oziroma svetovalcev.” Kot pravi, je pri poslovanju mogoče nehote delala napake in če bo sodišče ugotovilo, da je nezavedno oškodovala kogar koli, bo to tudi poravnala. “Denarja nimam, najela bom kredit in prodala hišo, ki so jo zgradili moževi starši”, je povedala obdolžena.
Najgerjeva je še povedala, daje v času ravnateljevanja organizirala številne kulturne dneve, pestro zunajšolsko dejavnost in najrazličnejše delav-
nice, po material za te dejavnosti pa je šla v trgovino Babič. Ravnateljica je povedala, da je nabavljala tudi kavo, sokove, alkoholne pijače, bonboniere in ostala darilca tako za goste kot za nastopajoče in otroke, hrano in pijačo pa so nabavljali tudi za delavce, ki so delali v šolskem vinogradu. Ker pa ministrstvo teh stroškov ne bi priznalo - tako Najgerjeva, sta se s poslovodkinjo Babičevo dogovorili, da na račun napiše testenine, kruh in podobno, skratka vse, kar potrebuje šolska kuhinja. Babičeva je povedala, da je bilo vso blago, ki je bilo plačano, šoli tudi dobavljeno. V trgovini so v poseben zvezek vpisovali vso blago po dejanskih nabavah, na podlagi tega pa so izdali račun. Babičeva je priznala, da je njena napaka, da je na račun napisala nekaj drugega, kot je bila dejanska nabava. Včasih si je šola v trgovini sposodila tudi po nekaj deset tisočakov, česar se je poslovodkinja težko spomnila, s tem pa so poplačali kulturnike, je dejala Najgerjeva. Če so jim namreč dali denar na roko, so ti postavili nižjo ceno.
Neverjetno radodarni so bili -po pričevanju nekdanje ravnateljice - tudi do vseh tistih, ki so kakor koli sodelovali z njimi, saj so jih kar naprej nagrajevali z darili, kavo, sladkorjem in podobnim. Najgerjeva je v zagovoru dejala, da ni vedela, da je tako poslovanje nezakonito. Sicer pa se tega ni spomnila sama, ampak je tako pred njo delal že tedanji ravnatelj Rok Kržan, taka pa je po njenem pripovedovanju tudi praksa ostalih šol.
Sodišče bo v nadaljevanju postopka zaslišalo vrsto prič in pridobilo nekatere dokumente, kot so letni načrt in realizacija zunajšolskih dejavnosti, iz katerih bo možno razbrati stroške.
Najgerjeva trdi, da gre za politično gonjo proti njej, ki so jo sprožili nasprotniki gradnje nove OŠ na Bizeljskem, za katero si je ona prizadevala. Na sodišču je povedala, da so ji pred volitvami grozili po telefonu in ji obljubljali, da jo bodo zradirali in da bo od nje in njene družine ostal samo kamen. Najgerjeva pravi, da so ji uničili zdravje, prej pa v 25 letih ni bila niti en dan na bolniški. N.Č.C.
Po “filmskem” vlomu realistično sedenje v zaporu
Krško - Na korožnem sodišču se je zaključilo sojenje Ivici Bubiču, ki je aprila lani s pomočjo neugotovljenih sodelavcev kot v kakšnem filmu vlomil v menjalnico Ažur v Brežicah in odnesel 84 milijonov SIT. Sodišče gaje obsodilo na šest let in pet mesecev zapora.
Saje so jim vzele dom
Blatno - Prejšnji ponedeljek je v dopoldanskem času zagorela stanovanjska hiša Zagmajstrovih v Blatnem, občina Brežice. Ogenj so, ker je hiša precej na samem, opazili prepozno, šele četrt čez deseto. Na pogorišče so prvi prispeli prostovoljni gasilci z dvema voziloma iz Globokega, a strehe več niso mogli rešiti. Kot je povedal poveljnik društva Stane Slak, so uspeli pred najhujšim obvarovati kurilnico in gospodarsko poslopje, kije zelo blizu hiše.
Lani, v noči s 6. na 7. april se je 45-letni Zagrebčan Ivica Bubič lotil ropa menjalnice Ažur, katere lastnik je Darko Krošelj. Vsaj v začetku je kazalo, da bo imel več sreče kot njegov oborožen hrvaški kolega, ki se je ropa iste menjalnice lotil sredi belega dne leta 1999. Omenjenega je namreč pri delu zmotil mimoidoči policist in zadeva je splavala po vodi. Bubič se je zadeve lotil bolj temeljito, predvsem pa skrito, saj je svoj podvig opravljal ponoči, menda kar celo noč. Jasno je, da je imel pomagače, ki pa jih ni bilo moč identificirati. Ivica Bubič, ki so ga z mednarodno tiralico oktobra lani izsledili v Srbiji, dejanje zanika.
Vendar pa je bilo v postopku dokazano, da je Ivica Bubič z neugotovljenimi pomagači v noči s 6. na 7. april lani vstopil v menjalnico Ažur v Brežicah in sicer tako, da je prebil zid oziroma steno iz sosednje hiše in skozi nastalo odprtino vstopil v prostore menjalnice. Na rop se je očitno dobro pripravil, saj je imel s seboj razna orodja, kot so varilni aparat, plinsko bombo za varjenje in podobno. Z varilnim aparatom je odprl železno blagajno in odne-Sel precejšnjo vsoto denarja. Menjalnica je varovana z elektronskim varovanjem, vendar je rooral storilec natanko vedeti, da prostor, v katerem je trezor,
ni varovan. Čeprav se je vlom zgodil ponoči, so ga delavci Ažurja neažurno odkrili šele zjutraj, ko so začeli z delom.
Toda storilec velike tatvine je za sabo pustil sledi. Najden je bil DNK profil na orodju, ki ga je pustil v menjalnici. A to ni bil edini dokaz. Zaradi visoke temperature pri varjenju kovinske blagajne je bila velika količina denarja ožgana. Denar, ki je bil povsem ožgan, je pustil v blagajni, 30 tisoč hrvaških kun, ki so bile ožgane, pa je njegova hčerka hotela zamenjati pri Narodni banki na Hrvaškem. Obremenjujoči dokaz za storilca je bil tudi podatek o prestopu državne meje med Slovenijo in Hrvaško zadnjih nekaj dni pred dejanjem.
Ivica Bubič je zanikal vsakršno vpletenost in tako tudi ni izdal pomočnikov, katerih sledi so v postopku našli, vendar storilcev zaenkrat še ni bilo moč identificirati. V postopku tudi niso našli ukradenega denarja. Sodni senat pod vodstvom sodnika Petra Žnidaršiča je za rop, kakršnega lahko vidimo v filmu, Bubiču prisodil šest let in pet mesecev zapora, tožilstvo pa je predlagalo osemletno zaporno kazen. Senat pa je sledil predlogu tožilstva v tistem delu, ko je zahtevalo izgon tujca iz države za osem let. Sodba še ni pravnomočna. N.Č.C.
Za tem so na kraj prispeli tudi poklicni gasilci PGE Krško, ki so prav tako sodelovali pri gašenju. Ti so ogenj pogasili in izvedli notranji napad; z dihalnimi aparati na obrazih so pregledali objekt ter s termo kamero poiskali in zadušili še draga skrita žarišča. Na varno so umaknili plinske jeklenke in popolnoma razkrili kritino, na požarni straži pa so ostali gasil-
ci PGD Pišece. Mesto požara so si ogledali tudi policisti in kriminalisti, ki so ugotovili, daje do požara prišlo zaradi samovžiga saj v dimniku. Ogenj je najprej zajel otroško sobo, nato pa seje razširil na celoten objekt. Pri tem je popolnoma uničeno celotno ostrešje, zgornji del hiše, v veliki meri pa so neuporabni tudi pritlični prostori. Materialna škoda naj bi znašala okrog 15 milijonov SIT. S Policijske uprave Krško podrobnosti o vzroku požara niso razkrili, zato lahko o “krivcih” le ugibamo. Ob tem nesrečnem dogodku gasilci znova opozaijajo na požarno preventivo, redno čiščenje dimnikov in odstranjevanje saj. O vsakih spremembah v dimovodu in kurilnih napravah ter gorivu seje potrebno '
nujno posvetovati z usposobljenimi službami ter redno spremljati prehodnost dimnih poti.
Kakorkoli že, Zagmajstrovi so tako čez noč ostali brez vsega, že drugič na usodni 7. marec, saj so prav na ta datum pred 60 leti njihovo hišo požgali Nemci. Jože in Dragica sta prostorno hišo zgradila pred kakimi 12 leti, sedaj pa jim je ostala le nepoškodovana klet.
hlev z dvema prašičema in večja lopa. Oba sta zaposlena v krški nuklearki, sin Borut dela na brežiški komunali, hčerka Jasmina pa študira na Višji komercialni šoli v Brežicah. Na srečo jim je streho nad glavo ponudil Jožetov brat, sicer sovaščan Vlado, dobri ljudje pa so jim podarili obleko in denar. V krajevni skupnosti Pišece so se organizirali že prvi dan, krajane bodo pisno pozvali, naj čim bolj pomagajo družini.Vsi, ki bi želeli pomagati, lahko svoje prispevke nakažejo na račun NLB 02980 - 2581526926, na ime Jože Zagmajster oz. sklic “pomoč prizadetim v požaru”. Akciji zbiranja denaija se bodo najbrž priključile tudi drage dobrodelne organizacije. M.K.
Največ napihal traktorist

Posavje - Prejšnji petek so policisti krške policijske postaje riled 17. uro in eno uro zjutraj izvedli poostren nadzor nad Psihofizičnim stanjem voznikov. Ustavili so 190 voznikov molznih vozil in zoper 165 voznikov tudi odredili preizkus alkoholiziranosti. Osem voznikov je vozilo pod vplivom alkohola, hajveč, 2,69 g/kg, pa je napihal voznik traktorja na območju evnice. Policisti so tudi ugotovili, da sta dva voznika vozila
r®z opravljenega vozniškega izpita.
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Urejanje zadev glede otrok ob razvezi
Vprašanje:
Ali naj notarski zapis, ki ga morata zakonca priložiti predlogu za sporazumno razvezo zakonske zveze vsebuje tudi dogovor o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih mladoletnih otrok in o otrokovih stikih s staršema?
Odgovor:
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela;
-	o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s staršema;
-	če sta predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja ter o tem, kdo od staršev ostane ali postane najemnik stanovanja ter o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.
Poudariti pa je potrebno, da mora biti v izvršljivem notarskem zapisu sklenjen dogovor o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja in o preživljanju zakonca, dogovor o ureditvi razmerij z otroki pa je sicer dobro, če je napisan, ni pa obvezen in ga lahko sodišče s sodbo o razvezi zakonske zveze tudi spremeni.
Torej za premoženje in o preživljanju zakonca je notarski zapis izvršljiv in če eden od zakoncev ne upošteva vsebine tega dogovora, se na tej podlagi lahko da terjatev izterjati v izvršilnem postopku, o varstvu, vzgoji in otrokovih stikih pa tak dogovor ni izvršljiv in je potrebno počakati na odločitev sodišča.
Sodišče mora, preden razveže zakonsko zvezo, presoditi; ali je predlagani sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, napisan v notarskem zapisu, v skladu z otrokovimi koristmi. Sodišče to lahko ugotovi na podlagi vpogleda v predložene listine, zaslišanja strank, otrokovega mnenja ter po potrebi mnenja centra za socialno delo.
Če sodišče po izvedenem dokaznem postopku oceni, da sporazumni predlog staršev ni v korist otrok, lahko predlog za sporazumno razvezo zavrne. Preden pa to stori, predsednik senata starše opozori na to, da sporazumni predlog glede varstva, vzgoje in preživljanja otrok ter glede otrokovih stikov ni v korist otrok, tako da lahko starša svoj predlog še med postopkom preoblikujeta. Če je novi predlog sprejemljiv s stališča otrokovih koristi, ga sodišče sprejme in vnese v sodbo, s katero razveže zakonsko zvezo.
Seveda pa se lahko zgodi, da izvršljiv notarski zapis ne loči vsebinskih vprašanj, ki zadevajo premoženje zakoncev, od tistih, ki zadevajo koristi otrok, in celotno vsebino vsebinsko opredeli enotno kot izvršljivo. Potem bi se lahko zgodilo, da sodišče ob odločitvi razveze zakonske zveze določi drugače in bi imeli dve izvršljivi vsebini, ki zadevata varstvo, vzgojo in preživljanje otrok. V tem primeru bi moralo sodišče v sodbo izrecno navesti, da kar zadeva varstva, vzgoje in preživljanja otrok, odločitev sodišča v sodbi nadomešča sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa. S tem sodišče prepreči obstoj dveh izvršljivih naslovov in kasnejše morebitne zaplete v izvršbi.
Vsa omenjena vprašanja ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS št. 69/04), ki v 64. členu določa tudi vsebino dogovora ob sporazumni razvezi zakonske zveze.
Štirje med hlodi
Dobova, 8. marec - Policisti so na mednarodnem mejnem prehodu za železniški promet Dobova na enem izmed vagonov tovornega vlaka, ki je pripeljal s Hrvaške, našli štiri državljane Srbije in Črne gore, ki so se skrivali med hlodovino in se skušali izogniti mejni kontroli. “Gozdarje” so po končanem postopku poslali nazaj na Hrvaško.
Spet se je vnel dimnik
Straža, Krško, 11. marec - Okrog 3. ure popoldne je prišlo do dimniškega požara na stanovanjski hiši na Straži pri Raki. Gasilci so preprečili, da bi se požar iz dimnika razširil na leseno podstrešje. Na mesto dogodka so samoiniciativno prišli tudi gasilci PGD Senuše, ki so nekaj časa ostali na požarni straži. Pozno zvečer pa so gasilci PGE Krško pogasili tudi tlenje trama v vikendu na Sremiški cesti v Krškem ter pregledali dimniško tuljavo. Zagorelo je zaradi preboja na opečni tuljavi.
Tujci s ponarejenimi dokumenti
Obrežje, 12. marec - Policisti so na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje zasačili državljana Srbije in Črne Gore s ponarejenim vozniškim dovoljenjem za vožnjo motornih vozil, njegovega rojaka z lažnim nacionalnim potnim listom, Turka pa z nepravo belgijsko osebno izkaznico. Zoper osumljence bodo podane kazenske ovadbe.
Bosanec z ukradenim golfom
Obrežje, 11. marec - Državljan Bosne in Hercegovine je v petek skušal vstopiti v Slovenijo z ukradenim osebnim avtomobilom znamke golf. Policisti so na njegovo nesrečo kmalu ugotovili, morda sam tega niti ni vedel, da je bilo vozilo pet dni prej ukradeno v Zagrebu.
RAZVEDRILO
Sava Glas, 17.3.2005
L
10R0SU0P
OVEM
V kratkem vam bodo ponudili bolje plačano delovno mesto. Ne boste vedeli, kaj storiti. Dobro premislite. Res je, da si želite čim boljši zaslužek, ampak za kakšno ceno. Obveznosti, ki bi vam jih bodo naložili bodo velike.
BIK
Že dolgo ste si potiho želeli spremembo delovnega mesta. Želja se vam bo v kratkem uresničila in vas bo navdušila. To pa še ne bo vse, kajti šefova pohvala bo krepko pripomogla tudi k vaši večji plači. Kaj bi si lahko želeli še več?
DVOJČKA
Že velikokrat se je izkazalo, da so nasveti drugih lahko veliko boljši in sprejemljivejši. Tako je tudi z vami. Ne upoštevate ničesar drugega kot svoje lastne zamisli in ideje, kar je sprva videti dobro, vendar se boste kmalu opekli.
RAK
Vaši znanci niso navdušeni nad vašimi pretirano odkritimi izjavami. Slednje bi namreč lahko ogrozile njihov položaj. Lahko bi prišlo celo do prepira, ki pa bi najbolj škodoval vam, zato raje brzdajte svojo odkritost in si postavite meje.
LEV
Začeti povsem znova, ni nikoli prepozno. Začeti iz nič je pogumno dejanje in vi ste ga sposobni uresničiti. Volje in znanja imate več kot dovolj, zato se nikar ne bojte, da bi bili pri svojih novih podvigih neuspešni. Uživali boste v uspehu.
DEVICA
Že dolgo se niste videli s starim znancem, zdaj pa se je to zgodilo povsem naključno. Takoj bosta začutila, da sta v sebi še vedno povezana in oba bosta presenečena. Izkoristite priložnost in obnovite stare vezi, ki vam bodo koristile.
TEHTNICA
Prihaja obdobje, ko se vaše temne misli umikajo in se srečujete s pozitivnim razmišljanjem. Tako vam bo uspelo postoriti veliko več kot doslej. Za to pa je zaslužna prijetna oseba, ki vam je nehote prekrižala načrte in zdaj ste srečni.
ŠKORPIJOM
Znanci vas običajno sicer ne upoštevajo preveč, a tokrat se bo po zaslugi bežne znanke nekaj spremenilo. Njen prijeten nasmeh vas bo spravil v dobro voljo in prijetno razpoloženje. In kar naenkrat bo okoli vas mrgolelo "prijateljev”.
STRELEC
Doslej je veljalo, da ste vi tisti, ki ste zagrizeni in zakopani v delo. Kar naenkrat pa se bo to spremenilo, kajti eden od sodelavcev bo pokazal še večjo vnemo, ki vas bo pošteno presenetila. Ker tega ne boste razumeli vam bo zelo zameril.
K0Z0R06
Ljudje radi izkoriščajo za svojo korist. To se bo zgodilo tudi vam, ko vas bo hotel pretentati sodelavec, ki bi si preko vas pridobil korist. Še sreča, da boste to pravočasno opazili in se mu boste postavili po robu. Hujše zamere ne bo.
VODMAR
Že večkrat ste razočarali prijatelje, ker se niste odzvali njihovemu povabilu, tokrat pa jih boste pošteno razjezili. Res je že čas, da si vzamete kakšen dan zase in svoje prijatelje in da se sprostite v njihovi družbi. Saj to nič ne boli.
RIBI
Prepozno boste spoznali, da je v vaši bližini sodelavec, ki vam hoče dobro in vam želi nekaj zaupati. Ker ne boste dovolj pozorno poslušali, se bo zgodilo, kar se pač mora. In to bo napaka, ki bo vam prinesla veliko finančno škodo.
/ Novo mesto, d.o.o.
12
07/39 30 860
: 07/39 30 872 faks. 07/39 30 870 e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si

v Beli krajini in Posavju
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada -knjižna nagrada Stanka Budna,
Kajuhova 2, 8281 Senovo
2.	nagrada -zgoščenka Marta Kozmus,
Stržišče 19, 8290 Sevnica
3.	nagrada -kaseta
Jožica Gašperin,
Pot na Polšco 68, 8270 Krško
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
ROKADA, ILIMEN, BILINA, AVALIT, ALI, IKE, RA-MAPITEK, IM, UDINE, ARI-ANA, MORALA, NM, ERA, OGLEDALO, LABOD, ASIREC, ITEM, APA, ETE, JOLA, JAK, LAN, ARAN, ADI, AKA.
Geslo: PONOS SLOVENIJE
Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 25.3.2005, na naslov:
SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko!
Pošljite rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
SAVAGLAS
DRUŽINA.
RODBINA
MOLIL-
NICA
PRIPOMOČKI ZA NATIKANJE
AMER.
IGRALEC
(Richard)
BIVŠA
SMUČARKA
(Nuša)
JAPONSKI BOG Z LISIČJO GLAVO
PRIST. V GANI,
JAVOR.
RASTL.
ROD
KAREL
LIPIČNIK
SAVAGLAS
USTRE-
ŽLJIV
MOŠKI
OGNJEVITO (v glasbi)
RUSKI
DIRIGENT
(Jurij)
KONJSKI
TEK
TROPSKA
KUKAVICA
MADŽAR.
VIOLINIST
(Liko)
LANTAN
ČISTILNO
SREDSTVO
CITRO-
ENOV
AVTO
VELETOK V AFRIKI
DEL VOZA UTRDBA V TEXASt
KRATICA ZA MEDNARODNI iTANDARC
POD-
ZEMNI
HODNIK
1	2	3	4	5	6
5	3	7	3	oo
Parlamentarno kosilo - več popra v juho kot soli.
Politiki so svobodni, dokler se jim ne izreče interpelacija. Po interpelaciji uživajo svobodo zunaj parlamenta.
czo
Lagati ni realno, je pa realno praktično
Če vas moti potratnost slovenske birokracije, še ne veste, kako potratna je šele evropska.
Mladini je vse jasno, dokler študirajo. Ko pa je treba služiti denar, jim postane jasno, da ga je težje zaslužiti, kot pa porabiti.
Nekateri Slovenci imajo težave s spominom. Zato si preprostejši pišejo na listke, zahtevnejši pa na diskete.
Če nočemo pripadati tujemu enoumju, lahko vztrajamo pri svojem.
kino
Kino servis Brežice
Četrtek, 17.3., petek, 18.3., sobota, 19.3., in nedelja, 20.3., ob 18. uri Hitch, komedija, in ob 20. uri Letalec, drama; četrtek,
24.3.,	petek, 25.3., sobota, 26.3., nedelja, 27.3., in ponedeljek,
28.3.,	ob 18. uri Lemony snicket, družinska komedija, in ob 20. uri Zelo dolga zaroka, ljubezenska drama.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 17.3., ob 19. uri Aleksander, zgodovinski epski spektakel; petek, 18.3., ob 20. uri Motoristov dnevnik, pustolovska drama; sobota, 19.3., ob 18. uri Njegovi tastari, komedija, in ob 20. uri Aleksander; nedelja, 20.3., ob 18. uri Njegovi tastari; četrtek, 24.3., ob 19. uri Marija, milosti polna, drama; petek,
25.3.,	ob 18. uri Zelo dolga zaroka, ljubezenska drama, in ob 20.15 Letalec, drama; sobota, 26.3., ob 18. uri Marija, milosti polna in ob 20. uri Zboristi, drama; nedelja, 27.3., ob 18. uri Letalec.
Kulturna dvorana Sevnica
Četrtek, 17.3., ob 19. uri Zaplešiva, romantična komedija; nedelja, 20.3., ob 19. uri Rezilo: trojica, ZF akcijska srhljivka; petek, 25.3., ob 19. uri Alfie, komična drama; sobota, 26.3., ob 16. uri Knjiga o džungli 2, družinski animirani film, in ob 19. uri Brigada 49, akcijska drama; nedelja, 27.3., ob 19. uri Njegovi tastari, komedija.
famekdote)
Tako pametni, pa tako...
Ameriški pisatelj in Nobelov nagrajenec Ernest Heming-way je nekoč zbolel. Zdravnik mu je seveda ukazal dolg počitek in mu priporočil, naj kar se da malo govori, po možnosti celo nič. Pisatelj je s šibkim glasom odgovoril: ”Dragi doktor, dve leti potrebuješ, da se naučiš govoriti, da se naučiš molčati pa tudi sedemdeset let ni dovolj!”
Mlada dekleta so na zabavi bombardirala Hemingwaya s tisoč različnimi vprašanji. Z uvidevno potrpežljivostjo je pisatelj poskušal vsaj najbolj nestrpnim prijazno odgovarjati.
Potem pa je prihitela mlada dama in se brez sape prerinila v ospredje in čebljala:
”Ah, prosim vas, gospod Hemingway. Alije res, da tigri in levi ne napadejo človeka, ki nosi prižgano baklo?” Pisatelj, ki je imel tega dne že vsega dovolj in ki gaje prihod mlade vsiljivke še posebno vznejevoljil, pa je suho odgovoril: ”To, drago dekle, pa je čisto odvisno od tega, kako hitro nosi baklo!”
Neki deček je vprašal ameriškega predsednika Johna Fitzgeralda Kennedya, kako je postal vojni heroj.
”Oh, to je pa čisto preprosto,” mu je odvrnil predsednik in nadaljeval, ”moja ladja se je potopila in to je
Kadar seje predsednik JFK hotel ponorčevati iz Arthurja Goldberga, ministra za delo, je povedal naslednjo zgodbico:
”Goldberg je v gorah zašel. Reševalci so odšli na pot-pridružili pa so se jim tudi člani Rdečega križa. Slednjis0 ga klicali:
"Goldberg, Goldberg, tu Rdeči križ...!”
Čez nekaj časa seje iz gora zaslišalo:
”Sem že v službi plačal!”	w
OBČINA BREŽICE
Aktivnosti v štirinajstdnevnem obdobju
Prvi krog nadomestnih volitev za župana brežiške občine je potekal v umirjenem vzdušju. Gotovo bi bilo umestno, da bi imeli odlok o plaketiranju, ki bi onemogočil postavljanje različnih panojev, različne velikosti plakatov in ne bi dovoljeval nekaterim namestitve po pet enot na enem mestu. Občinski svet bo razmislil o tem za prihodnje volitve, ki bodo prihodnje leto.
OBČINA
Brežice
Drugi krog volitev bo v nedeljo, 20. marca. Pomerila se bosta g. Ivan Molan (SDS - 43 odstotki glasov iz prvega kroga) in ga. Milena Jesenko (ZLSD - 13 odstotkov glasov).
Po prvem krogu se je vredno zamisliti; zakaj je bila udeležba 20 tisoč volilcev le 8020!? Mnenja sem, da gre za neko sprenevedanje in prena-
sičenost neizpolnjenih obljub. Bomo v prihodnje delali drugače!?
Sam sem se zavedal nastale situacije v času brez župana. Z najboljšo namero delujem v uradu župana, da bi tudi v tako kratkem času zadovoljil nekaterim zahtevam občanov. S sodelavci občinske uprave imam korekten odnos in tako tudi uspeh ne more izostati. Težava je le v tem, da pooblaščenec nima pravice predlagati sprejetja proračuna, kar je naj večja ovira za uspešno delo občine in vseh dejavnikov, ki so vezani na proračun.
Katere naloge sem lahko opravil:
1. Konstituiranje Sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV). Prisotni so bili vsi imenovani člani. Dogovorili smo se o pomembnosti dela sveta, finančnem znesku in izvolitvi treh članov, ki bodo opravili razgovor z izvoljenim županom. Enotni so si bili, da morajo biti zagotovljeni finančni, materialni in kadrovski pogoji. Šele tedaj so pripravljeni prevzeti funcijo predsednika in podpredsednika SPV.
2.	Opravili smo razgovore o pristopu gradnje krožišča v Sp. Pohanci in v zvezi s tem zadovoljitvi zahtev imetnikov zemljišč, dvorišč, dostopov na regionalko ter ostalih upravičenih zahtev.
3.	Gospodarski terminal na
Obrežju zahteva gradbeno dovoljenje za gradnjo neobhod-nih zgradb in komunalne infrastrukture. Pogovor je bil opravljen z zastqpnikom investitorjev, projektantom, Zavodom za kulturno dediščino Novo mesto - izkopavanje.
4.	Predstavniki z Boršta so zahtevali spoštovanje njihovih zahtev glede odlagališča - zbirnega centra za odpadke. Ocenjujejo, da se jih ignorira. Takšno stališče je tudi pisno naslovil na občino Svet KS Cerklje ob Krki.
5.	Nezadovoljstvo izražajo v Svetu KS Dobova in zahtevajo skupni sestanek s predstavnikom KOP, občino in KS glede dobovskega smetišča.
6.	Kot poblaščenec sem se udeležil prireditev v Pišecah, Kapelah, maturantskega plesa 4.b in e razreda Gimnazije Brežice, občnega zbora DIS Brežice.
7.	Imel sem več razgovorov z občani po telefonu, opravil sem en obisk na domu, sprejel več predstavnikov različnih društev in organizacij.
8.	Posebno sem se zavzemal za dobro komuniciranje z direktorjem KOP ter ostalimi.
9.	Nisem pozabil na nežni spol ob praznovanju 8. marca, te pa ne nas moške ob dnevu 40 mučencev.
Sejo občinskega sveta bom sklical za četrtek, 31. marca ob 15.30. O vsebini boste sezan-jeni v tem časopisu. Gotovo pa
bo takrat že znano, kdo bo novi župan.
Ob bližajočih se velikonočnih praznikih čestitam ter želim družinskega miru, špotovanja in razumevanja!
Pooblaščenec OS Brežice najstarejši svetnik Rok Kržan
občinski svet brežice
Spoštovane občanke in občani
Končan je prvi del nadomestnih volitev za župana občine Brežice, v katerem ste mi izrazili zelo veliko zaupanje in visoko podporo, za kar se vam prav prisrčno zahvaljujem. Tako velika podpora pomeni predvsem nagrada za preteklo dosledno delo meni, pa tudi celotni Slovenski demokratski stranki. Seveda pa se zavedam, da velika podpora pomeni tudi velika pričakovanja vseh vas, ki jih bom lahko izpolnil le, če bom tudi večinsko izvoljen. Zato vas ponovno vabim, da si še enkrat vzamete čas in greste ponovno na volitve v nedeljo, 20. marca, kajti samo od sebe se ne zgodi nič. Vabim pa tudi vse tiste, ki niste bili na volitvah 6. marca oziroma me prvič niste volili, da mi izrazite zaupanje v drugem krogu volitev, saj kot bodoči župan želim sodelovati z vsemi, ki bodo to Želeli. Samo s skupnimi močni, z večjim sodelovanjem in zaupanjem drug do drugega bomo lahko popeljali razvoj naše občine naprej.
Z najlepšimi željami vsem skupaj prav lep pozdrav.
LDS
,. Pred nami je drugi krog vo-ttev za župana(njo) občine t režice. To smo v LDS Brežice ,Uc*i pričakovali, saj je število andidatov kazalo na to, da arno en krog ne bo dovolj.
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
V	LDS Brežice sicer te volitve ocenjujemo iz dveh zornih kotov. Kot stranka z doseženim prav gotovo ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Je pa g. Tomo Jurman kot novinec na politični sceni dosegel več kot zadovoljiv rezultat, ki vliva upanje, da bomo v prihodnje z njim lahko uspeli. Prepričani smo, da je njegov in naš volilni program tisti, ki ga občina v situaciji, kakršna je, najbolj potrebuje. Volivkam in volivcem, ki so to prepoznali in zanj oddali svoj glas, se iskreno zahvaljujemo.
V	LDS Brežice tudi z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da je bila volilna udeležba katastrofalna. V vseh političnih strankah in svetniških skupinah se moramo vprašati, zakaj je v občini Brežice tako stanje apatije? Bili bi veseli, a tudi zelo presenečeni, če bo drugi krog volitev pritegnil večje število volivk in volivcev. Novo izvoljeni župan ali županja bi potreboval(a) večjo' in širšo podporo in zaupanje, saj so naloge, ki nas čakajo, velike in odgovorne. Sicer pa je skrajni čas, da bo z izvolitvijo preseženo stanje, ki traja vse od lanskega poletja, ko so se pričele priprave na državnozborske volitve in se v občini ni zgodilo nič pomembnega. Najmanj kar je, čimprej mora priti v razpravo in sprejem proračun občine za letošnje leto.
V	LDS Brežice smo se zaradi programskih sorodnosti in dosedanjih izkušenj odločili podpreti za županjo g. Mileno Jesenko.
Za LDS Brežice J.Avšič
☆ ☆
☆ ☆
LORKS
Najprej čestitke vsem, ki vam praznični dnevi v tem mesecu pomenijo nekaj posebnega, saj ne malokdaj izzovejo polemično razpravo o tem, ali
so Še sploh potrebni. Strinjam se s tistimi, ki so na strani stališča, daje emancipacija posledica evolucije človeka, saj v trenutnem času lahko na bistveno bolj konkreten način pokažemo, da spol že sam po sebi ne pomeni bolje opravljenega dela. Res pa je, da zaradi tradicionalnih pogledov prav zaradi vrste spola še zdaleč ni enakega položaja. Vsak dan smo priča dogodkom, ki nam to dokazujejo. Zakaj bi sicer veljalo, da je učiteljski poklic preplavljen z ženskami, da so dobri pravniki (že v poimenovanju) predvsem moški, gospodinjska dela spet avtomatsko dodelimo ženskam in seveda politiko znajo voditi le moški... Upam, da bo prišel čas, ko bomo takšne praznike začeli beležiti zaradi tradicije in ne realne nuje, ko “moški” le enkrat letno povedo ženskam, da cenijo njihovo delo. In kdaj bo to???
In kdaj bomo v občini Brežice ugotovili, da potrebujemo prave razvojne programe in odgovorne ljudi na vodstvenih mestih? Kako hitro bomo sledili civilizacijskim dosežkom in končno umaknili smetišča izpred svojih vrat, dovolili sposobnim ljudem, da se razvijajo in ustvarjajo nova delovna mesta? Saj odgovor se ponuja sam. Takrat, ko se bomo zavedali, da je za lastni prag odgovoren vsak sam, tako kot smo za razvoj občine odgovorni sami. Ali smo že zreli za to?
Za LORKS mag. Stanka Preskar
SNS
Predsedstvo OO SNS Brežice pozitivno ocenjuje rezultat nadomestnih volitev za župana občine Brežice, saj smo z našim kandidatom dobili kar 11,49 odstotka glasov. Vsem občankam in občanom, ki ste dali svoj glas našemu kandidatu g. Stanku Radanoviču se iskreno zahvaljujemo, seveda pa pričakujemo vašo nadaljno
podporo pri našem delu.
20.marca bo drugi krog nadomestnih volitev za župana in glede na to, da se naš kandidat ni uvrstil v drugi krog volitev za župana, smo se na predsedstvu OO SNS odločili, da na osnovi podobnega programa pri razvoju občine Brežice v drugem krogu podpremo kandidatko ZLSD ga. Mileno Jesenko.
OO SNS Brežice

DeSUS
?e> vse gener^1
Volivkam in volivcem, ki so glasovali za kandidata za župana Roka Kržana, se zahvaljujemo.
Ob nizki udeležbi smo predvidevali izid. Smo realisti; dovolj zreli, da znamo oceniti razmerja in sile, ki prevladujejo v naši družbi. Lahko pa tudi na ravni stranke priznamo, ne samo na občinski, da nekaj ni v redu. Demokratična stranka upokojencev Slovenije - DeSUS, ki si je nadela geslo “za vse generacije'*, postaja smešna, če ji tega generacije ne priznajo. Upokojenci se vtapljajo v drugih sferah, Društvo izgnancev Slovenije, ki je bilo deležno največje podpore prav te stranke, tega ne ceni.
Sam kot kandidat sem svoj apel namenil zreli populaciji in mladini. Doslej nisem razočaral volilnega telesa. Drugi strankarski veljaki pa, kakor da
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
bi se bali tekmeca, poiščejo ugoden trenutek objave po Radiu Brežice ali časopisih Dolenjski list, SavaGlas in še kje drugje, da bi me onemogočili. Vsem povem, da sem v odločitvah samostojen, strankarsko sicer pripaden, vendar ne pod ceno sleherne neumnosti.
Ostajam svetnik v Občinskem svetu občine Brežice. Vsakdo, ki ljubi resnico in poštenje, bo imel v meni trdnega sogovornika. Ostalim samo lep pozdrav!
Predsednik OO DeSUS Rok Kržan
POSAVSKA UNIJA MLADIH WWW.UNIJAMLADIH.COM
trejši prispevek k napredku občine in življenja v njej.
Ubadamo pa se še z vprašanjem, kako pritegniti kvečji volilni udeležbi vas, volivke in volivce. Želimo, da zares izrabite svojo pravico, da odločite prav vi, vsak od vas, kdo bo županoval v naslednjem obdobju. Milena Jesenko je porok sodelovanja in ustvarjanja ugodne politične klime v občinskem svetu, kar je v tem trenutku v naši občini še kako potrebno.
Miha Škrlec
Milena Jesenko
Stranka za prihodnost
Spoštovane občanke in občani, zelo smo veseli izkazanega zaupanja naši kandidatki za županjo občine Brežice. Vsem, ki ste ji omogočili vstop v drugi krog volitev, se iskreno zahvaljujemo za glas. Na 20. marec se pripravljamo predvsem z dogovori o podpori naši kandidatki Mileni Jesenko in z usklajevanjem volilnih programov kandidatov ZLSD, LDS, SNS in DeSUS. Pri tem vodi hotenje vseh, da bi zagotovili uresničitev tistih točk posameznih programov, ki jih čutimo kot najboljši in najhi-
N Si
Nova Slovenija
Britanska ljudska stranka
V sredo, 9. marca, je bila seja upravnega odbora OO N.Si Brežice, na kateri smo razpravljali o tem, katerega županskega kandidata bomo v drugem krogu volitev podprli. Glede na program obeh županskih kandidatov, ki sta se uvrstila v drugi krog, smo se odločili na volitvah 20. marca dati podporo županskemu kandidatu g. Ivanu Molanu.
OO N.Si Brežice
Turistična društva na posvetu
Artiče, Pišece - “Smo v času in prostoru, ko vidimo možnosti razvoja gospodarstva prav v turizmu, in trenutku, ko je turistična društvena organizacija že več kot sto let tradicionalno vtkana v slovensko družbo, je sestavni del slovenskega turizma,” so zapisali v vabilo na posvet, ki je bil v sredo, 16. marca, v Artičah, v četrtek, 17. marca, pa bo ob 19. uri še v večnamenskem domu v Pišecah. Turistična društva brežiške občine namreč letos obeležujejo 40 let povezanosti v občinsko turistično zvezo. Pravijo, da želijo še naprej ohranjati neokrnjeno naravo, želijo tople in prijetne domove, urejena dvorišča in tudi o tem bo tekla beseda na omenjenem posvetu. Sicer pa bodo teme “Mokrišča in turizem, jovsi-odprta vrata v naravo”, o čemer bo govorila Milena Vranetič, “Hortikulturna ureditev okolice domačije”, predavatelj bo Jože Lovenjak, in “Vrt kot sestavina kulturne krajine”, o čemer bo govorila Vesna Zakonjšek iz Kozjanskega parka. J.K.
OBČINA SEVNICA
Srečanje gospodarstvenikov v občini Sevnica
Občina Sevnica je na pobudo sevniškega župana g. Kristijana Janca in oddelka za gospodarstvo pripravila srečanje z gospodarstveniki, ki delujejo v naši občini.
Namen srečanja je bila predstavitev načrtov Občine Sevnica, ukrepov, ki jih občina izvaja na področju gospodarstva, aktualne teme, ki so pomembne za razvoj naše občine z vidika gospodarstva in seveda o vseh problemih, s katerimi se srečujejo podjetniki v tem proštom. Srečanja so se v velikem številu
udeležili odgovorni zaposleni v podjetjih, predstavnik zavoda za zaposlovanje in gostje iz Sklada za regionalni razvoj in razvoj podeželja.
Župan Kristijan Janc je poudaril, da je v letošnjem proračunu veliko sredstev namenjenih prav za izvajanje zakonsko določenih nalog predvsem s področja družbenih dejavnosti (šola, vrtci, prevozi), ki jih država v vedno večji meri prenaša na lokalne skupnosti. Poudaril je, da si občina prizadeva pri izvajanju dejavnosti na področju infrastrukture (oskrba z vodo, gradnja čistilne naprave, komunalno opremljanje obrtne cone Boštanj) in da je pomemben projekt ‘Tretja razvojna os”, ki bo izboljšala prometno povezavo Slovenije severa z jugom. V ta projekt je vključenih pet slovenskih statističnih regij, med katerimi je Savinjska regija z RRA Celje nosilka projekta. Prizadevati si bo potrebno, da bo projekt uvrščen v nacionalni program države in da ga bodo podprla pristojna ministrstva.
Predstavljeni so bili ukrepi, ki jih lokalna skupnost izvaja na
področju gospodarstva. Poseben poudarek je bil namenjen spodbujanju zaposlovanja, ki ga občina izvaja in sicer s subvencijo pri pokrivanju bruto osebnega dohodka. Za ta namen občina namenja tudi največ sredstev, poudariti pa je potrebno še, da se je v dveh letih na novo zaposlilo preko tega razpisa 60 brezposelnih ljudi, od tega 10 s samozaposlitvijo.
Predstavnik Zavoda za zaposlovanje je predstavil sedanjo statistiko, ki kaže, da se je stopnja brezposelnosti konec leta 2004 približala slovenskemu povprečju, vendar napovedi v tekstilni industriji kažejo, da se bo število presežnih delavcev v naslednjih mesecih zelo povečalo. Pojavlja se tudi problem mladih brezposelnih z višjo izobrazbo, ki iščejo prvo zaposlitev. Vedno več je mladih, ki se odločajo za študije na fakultetah, predvsem s področja družboslovnih smeri, za katere pa država nima dovolj ustreznih delovnih mest.
Predstavniki države so predstavili ukrepe, ki se nanašajo predvsem na ugodne kredite, vse manj pa je nepovratnih sredstev. Evrop-
ska zakonodaja se zavzema za financiranje infrastrukturnih objektov z zasebnim kapitalom, saj jih javni sektor ne bo zmožen v celoti vzdrževati. V tej smeri so pripravljeni tudi evropski razpisi (čistilne naprave, komunalna infrastruktura. ..).
Regionalna razvojna agencija namenja sredstva za dolgoročne kredite in sicer v okviru Slovenskega podjetniškega sklada, ki bo objavil razpis v mesecu marcu. V okviru svojih dejavnosti izvajajo projekt posavske štipendijske sheme, ki pomeni za podjetja načrtovanje bodočih kadrov, ki jih potrebujejo. Štipendije so financirane s strani podjetij, občin in neposrednih razvojnih spodbud.
V razpravi so direktorji poudarili predvsem naslednje probleme, s katerimi se srečujejo; prvi problem so kadri, ki jih podjetja potrebujejo za obstoj. Vendar pa jih kljub velikemu številu brezposelnih na Zavodu za zaposlovanje podjetnik ne uspe pridobiti bodisi zaradi neustrezne poklicne usmerjenosti ali drugih razlogov (zdravstveni...). To kaže na anomalijo v celotnem državnem siste-
mu, ki zaenkrat znamo podpira socialo in s tem zmanjšuje zainteresiranost brezposelnih, da se vključijo v delovno razmerje, saj jim to prinaša manjše dohodke v družinski proračun.
Drugi problem pa se kaže v previsoki obdavčitvi osebnih dohodkov zaposlenih, kjer se naša država uvršča v sam evropski vrh. Potrebne so olajšave, tako pri davku na dobiček kot tudi pri inovacijah, razvoju in kakovostnih programih, ki v nekaterih podjetjih že obstajajo. S tem se bo zmanjšala tudi siva ekonomija.
Velik problem predstavlja tudi sodelovanje s fakultetami, prenos znanja, saj vemo, da država sredstva za mlade raziskovalce namenja predvsem inštitutom in ne neposredno podjetjem, ki bi ta znanja uporabila pri svojem razvoju.
Ža pridobivanje sredstev iz državnih razpisov pa je razpisna dokumentacija preveč komplicirana in seveda stroškovno draga glede na pridobljena sredstva.
Na področju logistike in prometne infrastrukture bo potrebno v prihodnosti posvetiti posebno pozornost, saj je to povezava s sve-
tom.
Sevniško gospodarstvo je v težki situaciji, pa vendar lahko kljub takemu položaju s sodelovanjem in izmenjavo izkušenj naredimo korak naprej tako na lokalni ravni kot tudi s predlogi in pritiski na državno oblast, ki bo morala v prihodnosti tudi gospodarstvu zagotoviti boljše pogoje za opravljanje dejavnosti. Lokalna skupnost pa si bo prizadevala, da ustvari kar se da prijazno klimo obstoječim in prihodnjim gospodarskim subjektom.
Pripravila Mojca Sešlar
občinski svet sevnica
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
Koliko je vredno delovno mesto?
Delovno mesto je med vrednotami precej visoko cenjeno, vendar je žal prenekaterem delavcu v sevniški občini le to postavljeno pod vprašaj.
Globalizacija je v tem letu pokazala zobe predvsem v tekstilni industriji. Bolj ali manj uspešno prilagajanje novim globalnim tržnim razmeram m obrodilo primernih sadov. Še težje je v tistih podjetjih, kjer se je težkemu prilagajanju na nove tržne razmere priključilo še nepošteno vodenje poslovanja. V intenzivnem iskanju čim ugodnejših rešitev pa se ne pojavlja vedno delavec in njegovo delovno mesto kot prioriteta. Nemalokrat se v ospredje postavijo interesi kapitala. Tako ostaja delavec in delovno mesto predmet trgovanja.
V tem poslu pa predvsem delavci ne morejo izposlovati kakovostnega jamstva za svoje nadaljnje delovno mesto. Strah pa še povečujejo slabi zgledi, ki so se že zgodili po prevzemu delavcev s strani drugega podjetja in so čez nekaj časa ostali brez dela in odpravnin. Zmanjševanje neupravičenih socialnih transferjev, kot ga napoveduje vlada, je zagotovo potrebno, vendar pa mora ta ista vlada zagotoviti, da pri raznih trgovanjih z delovnimi mesti in delavci ne bo prišlo do oškodovanja delavcev, kajti v nasprotnem primeru bodo svoj status ugodneje rešili nezainteresirani za delo in bodo prikrajšani tisti, ki želijo delati. Dopuščanje takega načina reševanja problemov pa bo še dodatno povečala nezainteresiranost za pridobitev novega dela, ki se bo verjetno pojavilo v obrtni coni in ostalem razvijajočem se malem gospodarstvu v Sevnici.
Sodelovanje lokalne skupnosti v procesu prezaposlitve delavcev glede na pristojnosti ni mogoče. Je pa toliko večja
odgovornost na Vladi RS in njenih organih, vključno z Zavodom za zaposlovanje, da proces prezaposlovanja delavcev spremljajo ter nudijo primemo in trajno jamstvo za dobro izvedbo posla prezaposlitve. Kajti varnost delovnega mesta predvsem pred špekulativnimi zaposlitvami je stvar, ki jo ne more preveriti posameznik temveč samo zato usposobljena državna inštitucija.
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
LDS je tudi v opoziciji stranka, ki se zaveda prihodnosti Slovenije
Liberalna demoktacije Slovenije s predsednikom stranke mag. Antonom Ropom uspešno uresničuje zadnje sklepe kongresa, na katerih je bila jasno izražena nujnost konsilidiranja stranke po državnozborskih volitvah in priprava strategije delovanja stranke v opoziciji z jasnimi in iz programa stranke izraženimi cilji.
V ta namen je bila sklicana tudi skupna seja vseh lokalnih odborov, na katerem je bil predstavljen načrt dela v prihodnje, ki bo temeljil predvsem na konstruktivnem delu stranke v opoziciji in jasno izraženimi mnenji z nestrinjanjem odločitev Vlade RS, zlasti v tistih odločitvah in sklepih, ki so pomembni za državo in njeno prihodnost. Zato je, kot vam je že znano, stranka LDS ustanovila vlado v senci, ki svoje delo že odgovorno opravlja. Ministri vlade v senci so prepričani, da bodo svoje poglede lahko tudi v javnosti soočili z aktualnimi ministri in na ta način doprinesli k kvalitetnejšemu vodenju države tudi v prihodnje.
Vodstvo LDS se zaveda, da je bilo v preteklosti premalo stika z neposrednimi volivci na
bazi populističnosti, uporabljenega premalo ljudskega jezika, saj seje stranka kot največja pozicijska stranka prejšnjega mandata zavedala odgovornosti priprave in vstopa v EU in zvezo NATO. Kljub vsemu se danes pozablja, da so tudi določena okolja, kjer današnja vlada suvereno nastopa z obljubami, bili iz prejšnjega mandata realizirani projekti v milijardah SIT tako za infrastrukturo kot ohranjanje delovnih mest.
V vodstvu OO LDS Sevnica ne osporavamo obljubam, jih sprejemamo kot obvezo in bomo z veseljem sprejemali njeno realizacijo, še zlasti na področju naše občine in Posavja. Ne smemo pozabiti, da se danes v Posavju poleg drugih investicij, izvaja tudi projekt izgradnje HE, ki je trenutno največji hidronergetski projekt v Sloveniji in Evropi. Odločitev vlade, ki jo je kot najmočnejša stranka v vladni koaliciji vodila LDS, da realizira projekt izgradnje HE na spodnji Savi, nam zagotovo prinaša nove prednosti, zlasti na infrastrukturi in zaščiti pred poplavami. Seveda pričakujemo in upamo, da se bo projekt pod novo vlado tudi uspešno nadaljeval.
OO LDS Sevnica
SDS
...prgišče biserov
natrosil ženi je in materi pomladni veter iz daljav.....”
Mesec marec je mesec, ko praznujemo dan žena, materinski dan in je primeren za to, da žena, mati, babica... pokaže, da zmore še kaj več, kot da podpira pri hiši tri vogale. V zadnjem obdobju' sta ta praznika že skoraj malo odrinjena. Pa vendar, prav je, 'da se ju spomnimo, posebno te dni, ko se o vlogi ženske v javnem življenju vse bolj glasno govori.
Občinski ženski odbor SDS Sevnica je v počastitev dneva žena in materinskega dne v četrtek, 3. marca, ob 19. uri v galeriji Ana Sevnica pripravil kulturno prireditev in odprtje razstave kvačkanih ročnih del Katarine Šantej.
Najprej je vse navzoče pozdravila ga. Breda Sotošek, lastnica galerije, nato so nastopili učenci Glasbene šole Sevnica, članice ženskega odbora SDS Sevnica pa so pripravile kratek recital. O 8. marcu je kritično spregovorila ga. Majda Sečen, ga. Tanja Mencin, predsednica ženskega odbora SDS Sevnica, pa je kratko predstavila delo tega odbora. Vse prisotne je pozdravil in čestital ob prireditvi tudi g. Bojan Rugelj, poslanec SDS iz Sevnice in hkrati tudi predsednik OO SDS Sevnica.
Avtorico razstave je ga. Breda Sotošek na kratko predstavila takole:
“Ga. Katarina je 36 let poučevala na OŠ Sevnica kot učiteljica razrednega pouka. Poleg dela v razredu je imela vsa leta na šoli tudi roč-nodelski krožek in veselo šolo. Po upokojitvi je ostala še vedno aktivna v veseli šoli, kjer piše veselošolske teme in naloge v PIL-u za šolska, občinska in državna tekmovanja. Prav tako skupaj z nekaj učitelji iz cele Slovenije pripravlja raziskovalne dejavnosti za osnovnošolce, ki potekajo v mesecu oktobru na mednarodnem festivalu Znanosti in tehnike v Ljubljani.
Poleg ljubezni do svojih treh otrok, ki imajo vsi že svoje družine, računalnika, hiše, vrta, rož pa ji ostaja še mnogo prostega časa. Izpolni ga z različnim ročnim delom, ljubezen do tega ji je privzgojila mama, po rodu Dalmatinka iz Zadra. Nikoli ji ni dolg čas in dan ji je vselej prekratek.
Del svojih izdelkov je razstavila v galeriji; to so kvačkani izdelki v rumeni, beli in modri barvi, ki jih je ob različnih priložnostih podarila svojim otrokom. Niso na prodaj, so samo na ogled. Razstava bo odprta do 26. marca in si jo še lahko ogledate.
Po odprtju razstave je bilo družabno srečanje, saj je slednjega v Sevnici zelo malo, člo-
vek pa potrebuje nekaj, da se po napornem dnevu sprosti in poveseli.
Ročna dela Katarine Šantej
Ga. Bredi Sotošek se najlepše zahvaljujemo za prijaznost in ustrežljivost pri pripravi razstave.
Občinski ženski odbor SDS Sevnica
Stranka za prihodnost
Programsko-volilna konferenca Območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Sevnica je potekala 7. marca 2005 v prostorih Lekos Galerije Ana v Sevnici. Na njej sta dosedanja predsednica OO ZLSD Sevnica Berta Logar in predsednik Mladega forum ZLSD Sevnica Rok Petančič poročala o delu v zadnjih štirih letih ter podala smernice delovanja v prihodnje, ki smo jih ob razpravi s prisotnimi izpopolnili in oblikovali jasno vizijo prihodnjega razvoja.
Članice in člani OO ZLSD Sevnica se pripravljamo na kongres stranke, ki bo 2. aprila v Ljubljani. Stranka bo odločno zastopala levo usmerjeno socialno demokracijo, še večji poudarek pa bomo dali delavkam in delavcem na vseh področjih z vzpostavitvijo konstruktivnega dialoga s sindikati in spodbujanjem Delavske zveze in Zveze upokojencev ZLSD. Želimo učinkoviteje delovati v skladu z aktualnimi socialnimi problemi in spodbujati socialno partnerstvo.
V OO ZLSD Sevnica je zavel nov veter, saj smo izvolili novo predsedstvo, ki smo ga tudi pre-
cej pomladili. Predsednik OO ZLSD Sevnica je postal Franci Sotošek. V stranki ZLSD pa bo naslednja štiri leta interese Posavja kot regije zastopala kandidatka za županjo občine Brežice Milena Jesenko.
Ker se zavedamo, da se svet vrti vsak dan in ne samo vsaka štiri leta, že gradimo trdne temelje in se intenzivno pripravljamo na naslednje lokalne volitve jeseni 2006.
Med ponosno preteklostjo in negotovo prihodnostjo delamo za boljši svet. Zdaj je čas, da ga skupaj tudi ustvarimo!.
Berta Logar, podpredsednica ZLSD Sevnica Rok Petančič, predsednik Mladega foruma ZLSD Sevnica
N Si
Nova Slovenija
Britanska ljudska stranka
Člani sevniškega občinskega odbora Nove Slovenije smo se v nedeljo, 13. Marca, udeležili prijetnega srečanja, ki ga je na smučišču Črni Vrh nad Idrijo organiziral OO Dobrova-Polhov Gradec. Tekmovali smo v veleslalomu in se. zopet videli s prijatelji iz sosednjih odborov in vodstvom stranke.
Sevničani s tekmovanja nismo odšli praznih rok, saj je tajnik sevniškega odbora osvojil v svoji skupini in v absolutni razvrstitvi odlično drugo mesto.
Za OO N. Si Sevnica
Matjaž Traven
POSAVSKA UNIJA MLADIH
WWW.UNUAMLADIH.COM
ZAHVALA
V soboto, 26. februarja, smo se na dovškem pokopališču poslovili od našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
JULIJA KOŽARJA
iz Reštanja pri Senovem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se poslovili od pokojnika, nam stali ob strani, izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče, denarno pomoč in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo g. župniku s Senovega za lepo opravljen obred, govorniku g. Branku Margonu za ganljive besede slovesa, pevcem iz Koprivnice za zapete žalostnike ter g. Bojanu Jankoviču za sočutno zaigrano Tišino. Hvala podjetju Kostak in praporščakom s Senovega za opravljene pogrebne storitve, cvetličarni Irena za aranžirano cvetje ter gospe Abramovi za gostinske storitve. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi dr. Stanki Brilej Kokotec za skrbno zdravljenje v času njegove bolezni. Hvala vsem in vsakomur posebej.
Žalujoči: žena Nada ter otroci Marta, Viktor in Ivan z družinami
V SPOMIN
15. marca je minilo pet let,
odkar je pri nevestnem prehitevanju reševalnega avtomobila Zdravstvenega doma Brežice umrl moj ljubi in nenadomestljivi mož
STANISLAV REBERNIK
upokojeni direktor Agrarie Brežice
Hvala vsem, ki mi še vedno pomagate prebroditi to težko izgubo, ste mi še vedno v oporo v tem - zame težkem času in vsem tistim, ki ga ohranjate v lepem spominu, obiskujete njegov grob in prižigate sveče.
V žalosti: žena Ljubica
Anica iz Kapel sprašuje, zakaj delavci Energetskega servisa Ljubljane izstavijo kar dva računa za eno storitev, opravljeno v desetih minutah.
Operativni vodja servisa Enes Hujič je povedal, da za eno storitev zagotovo ni bilo izstavljenih več računov. V servisu namreč opravljajo letne preglede, čiščenje in meritve, za vsako posebej pa je po zahtevah države zaradi lažjega nadzora in izračunavanja potrebno napisati poseben -račun. Drugekrati smo (zaradi podobnih pripomb) poklicali tudi direktorja servisa Zorana Planinca, ki nam je povedal, da gre verjetno za razliko med letnim strokovnim in kontrolnim pregledom. Pri letnem pregledu gre za kontrolo kurilne naprave in dimovodov, če je nastalo kaj oblog, kako so naprave vzdrževane itd. Pri kontroli pa gre za ugotavljanje ustreznosti čiščenja, torej ali je klient dobro očistil napravo. Kontrolnega pregleda ne opravljajo, če dimnikar napravo in dimovode sam očisti.
Jožefo iz Pisec zanima, zakaj ji na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZSSS) zdravnik (kljub drugačnemu mnenju specialista) ne predpiše
zdravljenja v Atomskih Toplicah, saj ima po dveh možganskih kapeh precejšnje težave pri popolnoma enostavnih opravilih.
Odgovarja Stanislav Ču-ber, direktor krške območne enote na ZZZS: “Predlog za zdraviliško zdravljenje skupaj z medicinsko dokumentacijo pošlje izbrani zdravnik imenovanemu. Ta v skladu z diagnozo zavarovane osebe ter pravicami, ki izhajajo iz Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju ter možnostmi (razpoložljive kvote) predlog odobri ali zavrne. Ker smo priča velikemu obsegu predlogov, mora imenovani zdravnik izmed predloženih izbrati tiste, ki so do zdravljenja najbolj upravičeni. Zavarovanim osebam je skozi pritožni sistem tudi omogočeno varstvo njihovih pravic. Sicer pa bi občane želeli še opozoriti, da omenjene problematike ne moremo reševati na takšen način, čeprav bi bili uslužbenci, ki delajo na teh zadolžitvah, zadovoljni, če bi bili z delom zavoda zadovoljni tudi uporabniki. Pripombe, ki jih prejemamo, gredo v glavnem na račun delovanja sistema zdravstvenega varstva in zavarovanja, spreminjanje teh pravil pa presega pristojnosti enote.”.
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
r'
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SANAGLAS
Ime in priimek______________________________
Podjetje(naziv in naslov)____________________
Davčna številka podjetja_____________________
Zavezanec za DDV_____________________________
Kraj_________________
Ulica
'N
Datum___________
število izvodov
Poštna št.
Telefon
Podpis
^ Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod.
ar°čniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic \ ar°čnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem
S
Svet zavoda OŠ Bizeljsko
Bizeljska c. 78, 8259 Bizeljsko
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ ravnateljice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l. RS, št. 115/03 - uradno prečiščeno besedilo) in 45. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l. RS, št. 115/03 - uradno prečiščeno besedilo).
Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Izbrani kandidat/-ka bo imenovan/-na za 5 let.
Predviden začetek dela je 1.9.2005 skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, o dosedanjih delovnih izkušnjah, s kratkim življenjepisom in vizijo razvoja ter dela šole za mandatno obdobje naj kandidati pošljejo najpozneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Svet zavoda OŠ Bizeljsko, Bizeljska c. 78,8259 Bizeljsko, s pripisom "ZA RAZPIS RAVNATELJA"
O izboru bodo kandidati/ke obveščeni pisno v zakonitem roku.
^iD \
i
QJ
"5
e-
§ *
ifi
%
5*
pr
o
TOM pri ZPMS
IKZnAOEN KUC • VSAK BAN 00 12* 00 20*
mnenja
Dobrava - Jovsi LIFE - NATURA 2000
Prejšnji teden je predsednik KS Kapele Tone Cerjak odprl delavnico UFE - NATURA 2000, kjer so strokovnjaki na čelu z Andrejem Hudoklinom predstavili pomen evropskega programa UFE -NATURA 2000, ki vključuje tudi Dobravo in Jovse. Dolgoročno bo ta program prinesel koristi naravi in domačinom. Na vidiku pa je že domač in evropski denar za omenjeni program.
Krajani, domača in tuja stroka so torej prepoznali veliko ekološko vrednost Dobrave in Jovsov in dosegli, da je ta ekosistem zavarovan-za naše potomce kot trajna naravna vrednota, ki se bo tudi v prihodnje koristila tako kot doslej. Med vrednote sodijo močvirski dob, redke vrste ptic kot na primer kosec, Žolna in črna štorklja, ki še vedno gnezdi in razkazuje svojo izjemno lepoto v Dobravi.
Črna štorklja
Velika zasluga za ta zgodovinski podvig gre predvsem civilni in-ciativi, to je “Inciativnenu odboru za pridobitev mnenja krajanov Kapel proti izgradnji deponije v Dobravi”, predvsem pa vsem krajanom KS Kapele, tudi sosednjih krajevnih skupnosti, ki so s 1800 podpisi proti gradnji regijske deponije v Dobravi dokazali, da želijo živeti v čistem okolju in ohraniti izjemno kakovostno Dobravo in Jovse. Vključili so se tudi mediji, posebno zahvalo pa zasluži Andrej Vizjak, nekdanji občinski svetnik, sedaj minister za gospodarstvo RS, ki je brežiške občinske svetnike prepričal, da so leta 2002 dali svoj glas za razveljavitev odloka o regijski deponiji v Dobravi.
Karl Filipčič, univ.dipl.ing.arh.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega
JOŽETA
ŠOŠTARIČA
iz Spodnje Pohance
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih. Zahvalo smo dolžni tudi pogrebni službi Žičkar, artiškim pevcem, govorniku g. Arnšku za poslovilne besede, zastavonošema ter gospodoma župnikoma iz Artič in Brežic za opravljena obreda slovesa. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma Merkur Krško in Baby centra Brežice za denarno pomoč in sveče ter vsem, ki ste našega Jožeta pospremili v prerani grob ter mu darovali sveče in za svete maše.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
SavaGlas, 17.3.2005
Šestnajsta
špranje in okenca posavcev
Vojko Pogačar: "Kdor ima preteklost, ima tudi prihodnost! Slovenci veliko zahtevamo od sebe!"
Vojko Pogačar je akademski slikar in predavatelj na Fakulteti za strojništvo v Mariboru, ne brska rad po preteklosti, razen če je primoran in ne goji kulta letnic. “Trenutki so del nas,” pravi. “Kot majhen sem se s starši preselil iz Krškega na videmsko stran. V koloniji na Vidmu smo se čutili srečni, predvsem v pomenu socialne varnosti in to je bil dober občutek. Ta preteklost je tudi osnova za sedanjost, pravzaprav nek vzorec. Živeli smo in živimo v takšnih časih, ko je samoumevno, da smo in hodimo v šole. Rad sem imel šport in plavanje, tudi treniral sem z veseljem. Drugi so videli v meni talent, jaz pa sem se čutil kot orodje nekega “drila”. Vsak je namreč svoje sreče kovač. In jaz sem srečen človek, imam svoj vzorec sreče - nikoli nisem dopustil, da bi me drugi nagrajevali in nikoli nisem iskal te potrditve od zunaj. Je pa res, da je sreča lahko tudi psihološka prevara v kontekstu časa, ki ga živimo. Odvisno je tudi od tega, kako to srečo interpretiramo.”
V Gimnaziji Brežice je bilo že veliko bolj zanimivo: "Človek se začne oblikovati in srečal sem zame pomembnega človeka. To je bil prof. Miroslav Kugler. Z njim so me barve usodno zaznamovale. Zelo sem mu hvaležen, da je v meni spodbudil to pozornost. V ateljeju sem v popoldnevih delal vaje z barvami, privlačevala me je problemska matematika, poleg tega pa sem se ukvarjal še z glasbo, imel sem band Mobilis in mobili.”
Nameraval je študirati arhi-
tekturo, a se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost, želja po arhitekturi pa se je “reinkarnirala” v hčerki Kaji, ki dela doktorat in je asistentka na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru, sin Dušan je doštudiral gozdarstvo, to nagnjenje je dediščina deda Dušana Herzoga. O otrocih govori s ponosom: ”So naš produkt, del nas in prekopirajo naš boljši jaz.” Po akademiji se je vpisal na specialko in razvil barvno teori-
jo: "Sedaj o njej predavam in prav zdaj je zanjo velik interes. To, kar sem začel pred 39 leti, bom končno lahko obelodanil strokovni javnosti. Gre za dejstvo, da je barva vse bolj prisotna v našem življenju, modemi mediji omogočajo njeno uporabo in je element komunikacije. Z računalniškimi orodji se postavlja nov standard opismenjevanja, barva je pri tem en element vizualne lingvistike. Knjigo o teoriji barv sedaj že skoraj zahtevajo od mene. Veliko hodim po
mednarodnih kongresih in predavam o barvah. Ukvarjam se s simboličnim pomenom barve, ki se izraža v dnevnih in letnih ciklusih. Moja teorija je naletela na veliko zanimanje v Nemčiji. Z barvo se namreč ne ukvarja veliko ljudi. Poznam glavne svetovne eminence, ki se ji posvečajo, pa tudi kriterije. Barva je namreč internacionalni problem in knjiga bo zasnovana tako, da bo zadostovala mednarodnim kriterijem.”
Leta 1973 je v Mariboru začel delati v okolju, ki nima nobene povezave z barvami. V Jeklo Ruše je bil oblikovalec, v Palomi glavni za grafično oblikovanje, v Elkomu se je ukvarjal z industrijskim oblikovanjem in po 10 letih, pred “zlato uro”, izstopil. Po Elkomu je odšel za 20 let v “svobodo”. Preživljal se je kot slikar in oblikovalec: "Pridobil sem si veliko izkušenj in se osamosvojil. Borba me je naredila vitalnega in spoznal sem se na drugi ravni - svobodnega v glavi. Odšel sem v Pariz, družine ni bilo lahko zapustiti, a sem tam spoznal - pokazali so mi - kam spadam, kje sem, česa sem sposoben. V Parizu sem doživel nepopisno lahkotnost ustvarjanja; kar sem tam ustvaril v dveh mesecih, nisem m v celem letu. To sem moral doživeti, da sem se našel. Oči vse zmorejo, telo ne, ko se oči nasitijo, izživiš svoje iluzije in se vrneš nazaj, kakovost življenja je m veliko večja. Svoboda je vedno na drugi strani - od tam, kjer spoznaš logiko odvisnosti in omejenosti, greš spet v drugo svobodo.”
V Maribor, kjer sta ostala njegova otroka, se je vrnil ob preobrazbi Slovenije ter izkoristil pogoje, izziye in razmere, ki mu jih je Maribor nudil v kulturnem smislu življenja. Ob spoznanju, da je soustvarjalni del življenja v mestu, ga je zajel topel občutek: "Leta 1998 so me na fakulteti povabili k sodelovanju, da bi pripravili predmetnike za študij industrijskega in inženirskega oblikovanja, ker gre za generacijo novih proizvodov. Ne zavedamo se, koliko je tega predmetnega sveta okoli nas, kar oblikuje našo zavest in življenjsko filozofijo. Leta 2000 pa so me habilitirali. Kar prej nisem znal ali mogel dati svojima otrokoma, dajem sedaj študentom.”
Vojko Pogačar pove, da ima Slovenija širino; pove, da ceni raznolikost in človeka v vseh dimenzijah, zlasti do knjige ima poseben, spoštljiv odnos. Beseda umetnost, pravi dalje, se dostikrat uporablja v neustrezni obliki. Kaj je umetnost, je filozofsko vprašanje. Večina ljudi jo jemlje kot ustvarjanje na področju slikarstva, grafike, pesništva... za nek subjektiven način izražanja. Zanj pomeni pojem umetniškega - presežek v izpovedi...
Natja Jenko Sunčič
Razkrili svojo prosveto
Krško - Valvasorjev raziskovalni center in slovenski šolski muzej sta v predstavila publikacijo “Šolstvo in mesto Krško konec 19. in na začetku 20. stoletja”. O publikaciji, kije eden izmed rezultatov projekta “Šolstvo v mestu: vloga Josipine in Martina Hočevarja ter Ivana Lapajneta v razvoju šolstva in mesta”, sta v Krškem spregovorila Olaf Lovrenčič in Alenka Černelič Krošelj. Projekt, ki zanimivo podaja zgodbo o šoli in mestu, je razkril, da sta podobo Krškega konec 19. stoletja pravzaprav oblikovala zakonca Hočevar, veliko pa sta k temu prispevala tudi Lapajne in dr. Tomaž Romih, ki sta 45 let vodila meščansko šolo, katere zgradbo je okrajnemu šolskemu svetu leta 1877 podaril Hočevar. Njegovi ženi Josipini, rojeni Radovljičanki, so v roj smem kraju leta 1908 postavili spomenik. Tako je postala edina ženska, ki ima v Sloveniji spomenik, ali vsaj edina, ki si gaje zaslužila s pametnimi in dobrimi deli, ne pa z mučeniško smrtjo. Hkrati pa si je bilo mogoče v Dvorani v parkuvogledati tudi razstavo klobukov in pirhov Jožice Petrišič. M.K.
Poslovno in projektno svetovanje
Tel.: 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net
v mesecu marcu


Rw
VRTNE GARNITURE IZ RATANA ŽE OD 29.990 SIT PISALNE MIZE ŽE OD 7.990 SIT MLADINSKE SOBE ŽE OD 36.990 SIT SPALNICE ŽE OD 69.990 SIT KAVČI ŽE OD 29.990 SIT REGALI ŽE OD 34.990 SIT OMARE 3D ŽE OD 24.990 SIT STOLI ŽE OD 4.790 SIT
Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško, tel.: + 386 (0)7 48 80 390
4+
i
5
K.
§
d
4*
sr
7
		
* RO ŠPORTNA dne &.3 m mri	KOI\l ^ [	v&rtvssm. i r 	 • • a rr' tvzzt	m DOBOVA Q 00 J	uri VA«r c
MRD Dobova je bil za nerede (metanje kovancev, grožnje, fizični napad) na oktobrski rokometni tekmi proti klubu iz Velike Nedelje kaznovan s tristo tisočaki kazni in dvema tekmama igranja pred praznimi tribunami. Tristo tisočakov so že odplačali (morali bi jih sicer izterjati od razgrajačev), prazno dvorano pa “odplačujejo” v teh dneh. Očitno gledalci o poteku dogodkov niso bili najbolj obveščeni, saj se jih je v soboto kar precej zbralo pred dobovsko dvorano, v katero pa niso smeli vstopiti. Sicer pa bodo prvo tekmo pred domačo publiko prebujeni Dobovčani odigrali šele v 20. krogu, predvidoma 23. aprila.
Agencija za kmetijske trge izvaja kar štirideset ukrepov, ki pomenijo subvencioniranje kmetijstva. Ob nedavnem obisku direktorice Sonje Bukovec v Sevnici so se nekateri obrtniki spraševali, zakaj so kaznovani z neenakopravnim položajem v nekaterih dejavnosti. Če imaš cvetličarstvo^ kot obrt, plačuješ davke in rastlinjak kupiš z lastnimi sredstvi. Če pa je to dopolnilna dejavnost kmetije, ti do “tunela” pomaga država. A kljub subvencijam kmetom na koncu tunela nič bolj ne sveti luč kot drugim v gospodarstvu, saj nekateri čakajo še na subvencije iz leta 2003.
ujeli smo ...
Ti si (prvi) najšibkejši člen ... Adijo!
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik z Vojkom Sotoškom (Infra)
#	)	RENAULT
		
CLIO ŠPIRIT 1,2
IBM
že za 1.990.000,00 sit KUMA ABS 4xVARN.VR£ČA SERV0 EL. PAKET
OSTALI MODELI PRIHRANEK DO 1.200.000,00 Sij
(Navedene ugodnosti veljajo izključno za fizične osebe do 20.3.20Obl
Na vsakih 200 prodanih Cliov
vrnemo eno kupnino.	____ -
Nagradna igra traja do 30.04.2005	V
TPV AVTO Brežice
V »AV i	Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Breiff*
Tel.: 07 49 91 903, 49 91 9°
TPV AVTO. BREŽICE