UčitelfsKi tovariš anovsUo politično glasilo X V. V. — sekcije s a dravsko banovino v Ljubljani Mesečna priloga »Prosveia« Uredništvo in up reve: LJaHJanm, Frančiškanska milem tU. Rokopisov ne vrmimma. Nefrankiranth pisem ne sprejemmmm. Izhaja vsak četrtek. Naročnine letna HO Din se Inozemstva tO Din. tlemi eakelja J. V. U. plačajo Ust s članarina. Oglmsl pa eenikn In dmgovarm, davek poseke. Polt. ček. reč. 11.1 Si. Telefon i I It Upravičenost borbe Za vsako dejanje, ki ga stori posameznik ali kaka organizacija, mora obstojati neka nujnost in moralna upravičenost. Ako te nujnosti in upravičenosti ni, sloni borba na trhlih nogah samovolje, ki pa ne črpa sil za borbo iz življenjske in moralne upravičenosti, je medla, slaba in obsojena na neuspeh. Borba uspe le tam, kjer za to obstoja življenjska nujnost, da življenje samo tira poedinca ali organizacijo v boj, bodisi za dosego materialnega ali moralnega cilja. Vsi veliki borci, ki so uspeli v svojih prizadevanjih, so uspeli edino radi tega, ker so poslušali glas narave, ki jim je kazala smoter, jim dajala moči in narekovala pot, ki naj jo uberejo, da dosežejo ta smoter. Vsi veliki dogodki so uspeli le radi tega, ker so imeli v sebi življenjsko kal, življenjsko nujnost. S tega stališča moramo presojati tudi borbo, ki jo vodi danes jugoslovansko učiteljstvo. Ako je upravičena, bomo uspeli, ako ni, bomo podlegli. Odveč bi bilo narekovati vse materialne potrebe učiteljstva, kakor: zboljšanje plač, 6talnost, povrnitev odtegnjenih doklad, nastavitev abiturientov itd. kakor tudi idealne težnje: večja svoboda pouka, sodobni učni načrti, zboljšanje učilnic itd. — ki so stvari, katere bistveno zadevajo učiteljevo zasebno življenje, kakor tudi službeno delovanje. Vse to so stvari, ki so neobhodno potrebne za pravilno vzrast učiteljeve osebnosti, so kakor kos kruha, ki ga vsak dan potrebuje za svojo prehrano. Učitelj, ki ni zadosti plačan, ki se ovira v delu, katerega najbolj in edino sam pozna, mora v boj, ker ga v to sili življenje, ki ga prikrajšuje v njegovi vzrasti. Lačen človek mora v borbo, da si prisluži kruh, idealen učitelj mora v borbo za pravice stanu in šole. če ne, ga bo življenje pomandralo in izvrglo, kakor potepta vse slabotne in lene. Borba za učiteljske pravice je torej nujna. moralno upravičena in neizprosna, je del obče življenjske borbe, ki je včasih bujša in gorkejša, dru-gič milejša, obstoja pa vedno. Učiteljstvo je ono, ki oblikuje v vsaki dobi ljudi, katerih oblikovanje ne sme nikdar zastati, ampak mora stremeti vedno naprej, v novo dobo, v nova iskanja, v nova obzorja. Zato se zaganjajo v učiteljstvo vse sile, ki bi hotele imeti vpliv v svoji dobi, žele si ga pridobiti zase, za svoje namene. Eni hočejo tek dobe zavreti, drugi pognati naprej. Ta ideološka in politična borba raznih svetov zadeva z vso močjo ob učiteljstvo, ki stoji kakor graniten kolos, ki vceplja mladim dušam nazore, ne ekstremne in ne konzervativne, ampak vedno sveže in stremeče k novim ustvaritvam duha in rok, samo izpostavljeno bliskom in pretresom, mora graditi trdne in plemenite značaje, vzgaja vrline, katere mu plačujejo s preganjanjem in šikanami. Učiteljstvo na eni strani uči lepo in odkriva mladini vse lepote duše in občuti po drugi strani vse surovosti prenapetežev, ki jim ni za pravilno vzrast pokolenj, ampak samo za začasno, mogoče nekajletno oblast in moč. Zato bi učiteljstvo, ki bi klonilo tem začasnim veljakom, storilo največji greh, ako bi zatajilo svoje pravo poslanstvo — iskanje resnice in napotka k ustvaritvam novih dobrin — in bi se jim vdinjalo; pravo oblikovanje bodočega pokolenja bi zašio na stranpota, ki bi ob svoji moški dobi preklelo učiteljstvo, ki ni razumelo svoje dolžnosti, ampak se je zaradi lastne koristi vdalo izdajalcem narodove bodočnosti. S tega stališča je borba učiteljskega stanu neizprosno nujna in se mora dobojevati do konca, ker to ni samo borba za učiteljev kruh, ampak za narodovo bodočnost. Nihče iz naših vrst ne sme stati ob stra-' ni in čakati, kaj mu bo dodelila usoda. V borbi je moč in edino borba dovede človeka do uspehov. Borba ustvarja jeklene in kremenite značaje, borba povzroča najboljšo selekcijo, borba rodi vero v lastno moč. Tudi v učiteljskih vrstah raste zaupanje v uspehe, ki so dosegljivi le pogumnim in vztrajnim. Oklevanje ni dovedlo še nikogar do začrtanega smotra. Vera v lastno moč nas dviga in edino ta vera nam vliva pogum, da vztrajamo. Učiteljstvo ne išče privržencev ali strahopetnih pristašev, nego hoče vzgojiti plemenit in delaven rod. Učiteljstvo ne bo našlo pri tem delu dosti pomagačev med drugimi stanovi, zaradi drugačne duševne usmeritve nekaterih poklicev, ki jim je glavno njihovo blagostanje, čeprav gre na škodo drugih. Učiteljstvu pa je aksiom vsega prizadevanja: omika in pro-speh vseh narodovih plasti. Še manj prijateljev bomo dobili med političnimi strankami, ki streme za strankarsko političnimi uspehi, in sta jim šola in učiteljski stan le toliko in toliko časa mar, dokler jima služita. Resnična moč se nahaja v nas samih — v stanovski učiteljski organizaciji. Komur so mar narod, šola in stan, naj pride med nas! Duje Budak. VSEBINA Kriza značaja Bistveni del vzgoje je vzgoja značaja. Šele kadar smo pri človeku vzgojili njegov značaj, lahko uspešno pričnemo človeka vzgajati za življenje in za življenjske potrebe same. Saj izobrazba sama ne more pomeniti mnogo, ako ni izobraženec sam v času svojega izobraževanja pridobil si tudi notranjih duševnih vrednot v oblikovanju svojega značaja. Brez pravega pomena bi postala vsa vzgoja, pa najsi bo to državljanska, politična, gospodarska, stanovska, verska ali socialna, če bi se ta vzgoja ne opirala na značaj poedinca in celote. Ta vzgoja bi ne imela trajnega pomena ter bi bila podobna pisanju v vosek, ki ob spremembi toplote zgubi sVojo obliko. Ker pa mora biti vzgoja poedinca, kakor tudi vzgoja naroda zgrajena na trdnih temeljih tako, da je to, kar je danes belo, tudi jutri belo, ne pa, da je to, kar je bilo včeraj zveličanje, danes greh. Zato je potreba predvsem, da se spremeni naziranje človeške družbe. Čuden pojav, da se smatra za posebno spretnega oni, ki zna prilagoditi svoje prepričanje trenotni politični situaciji ter na račun drugih žeti zato gotove koristi, bi se moral z vso silo zatirati. Ugotoviti moramo, da se teh slabih pojavov še najmanj opaža v vrstah jugoslovanskega učiteljstva ter tudi v vrstah ostalega državnega uradništva, ki mu hoče in dela pod vplivom neodgovornih elementov. Težke posledice rodi lahko naziranje, da je samo preprosto ljudstvo narod, njegovi izobraženci pa, da so nekaki narodovi paraziti in izkoriščevalci, katere je treba čimprej odstraniti. To je sila neupravičeno in nevarno mišljenje. Oni izobraženci, ki se radi političnega prestiža poslužujejo takih gesel, grešijo tako silno, da se bodo tega zavedali šele takrat, ko bo mogoče že prepozno. Metati samo rtadi politične zagrizenosti blato na svojega nasprotnika, je skrajno nevarno delo. Opraviči^ premčstiteV učitelja in državnega uradnika s\tcm, da sfc ga razvpije za nepoštenjaka, koruzhika, pijanca in še kaj, je zločin. To je zelo ltevzgoiho, ker se preprosto ljudstvo s tem pohujšuje. Tudi, če bi res bili takšni izjemni jwinreri, bi se moralo postopati z ozirom na ja\ppst čim bolj previdno in primere obravnavati"Strpgo interno. Grdo iskoriščanje geslai da namen posvečuje sredstva, je v takšnih primerih skrajno nemoralno. Ali je mogoče tdsvetdst namena, če se hoče kdo iznebiti političnega'.nasprotnika, da ga okleveta? Tu je treba še ¡prav poudariti, da se morajo pray dobro zavedati vsi tisti, ki hočejo voditi ljtidstvo', da so Istočasno tudi njegovi vzgojitelji. Zato so soodgovorni za vzgojo naroda ter si* dolžni podpirati vse vzgojne činiti^fje. Brezp'Ogo"jne- bi, se morali zavedati, da /horajo podpirati pri\vzgoji na- je direktno ali indirektno poverjena vzgoja roda vse ka/je pozitivnega. Radi tega bi mo- naroda. Treba pa je tu poudariti, da radi tega ne smemo zapirati oči pred resnico ter se zanašati brezpogojno na dobri značaj tega kadra poštenih ljudi, ki danes stojijo z vso vztrajnostjo na načelu značajnosti in ravne linije. Težko narodu, ki hoče napraviti iz svojih vzgojiteljev hlapce, kateri naj bi služili narodovim strastem, mesto, da bi kot pravi vrtnarji vzgojitelji vzgajali in gojili v ljudskih srcih čut za pravico, poštenje, skupnost in za vse dobro, kar daje človeku znake višjega bitja. Gorje, ako se bo v ljudstvu pojavilo naziranje, da je vse ono prav, kar ono rali nastopiti proti vsaki nemoralni politični borbi, posebno proti' tisti, ki vodi k nezna-čajnosti fn vzbuja v ljudstvu slabe nagone. Idealizem jugoslovanskega učiteljstva ie bil vedno velik in nesebičen. Radi tega je nedopustno preizkušati ga do skrajnih meja. .Zadnji čas je, da se učiteljstvu vrnejo vse državljanske svoboščine, ker samo, če bo učitelj sam svoboden in enakopraven državljan, bo lahko tudi vzgajal prave, značajne državljane, na katere se bo država lahko zanesla ob vsaki priliki, ker bo njihova državljanska vzgoja začrtana v njihovih značajih tako trdno, kot da bi bila včrtana v jeklu. Naš glas Čuvajmo naš stanovski ugledi Kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Koseski. Stanovski ugled je nujna notranja etična sila posameznika, da ne ponižuje s svojimi postopki lastnega osebnega ugleda, temveč da vedno in povsod skrbi za neomadeževa-nost svoje osebne časti; stremeč, da se pri tem odlikuje z zdravim in logičnim mišljenjem, z vsestransko marljivostjo in z vzornim poklicnim, socialnim in organizatoričnim udejstvovanjem. To jedro stanovskega in osebnega ugleda dobi važen zunanji izraz v pozornosti in priznanju, ki ga daje posamezniku in s tem posredno celotnemu stanu okolica in javno mnenje. Čim večje in vzvišenejše so dolžnosti, ki jih iznolnjujejo pripadniki stanu, tem večji ugled, spoštovanie in čast jim je nri-znana. Čim nesebičnejši in požrtvovalnejši so posamezniki pri izvrševanju svojih poklicnih dolžnosti, tem višja je stopnja njihove notranje vrednosti, njihova osebna čast. Dalekosežnega pomena in važnosti učiteljskega stanovskega ugleda se zavedajo le oni tovariši, ki imajo razvit čut stanovske samozavesti ter smisel za vse kar obsega v učiteljskem stanu beseda »mi«, na kateri je zasnovana prijateljska vzajemnost, tovariška skupnost, stanovski ponos, čast in stremljenje po spopolnitvi. Nam to poglavje ni — kup praznih besed in nepotrebnih fraz, temveč nujna stvarnost, o kateri moramo imeti čiste in jasne pojme. Ugled vzgojitelja olajša težke vzgojne naloge ter ima v pedagogiki noleg ljubezni velik pomen. V ugledu živi mnogo močnega, privlačnega in sigurnega. Čast in ugled sta največje premoženje, predvsem sta nujno potrebna nam poklicnim vzgojiteljem najširših narodnih mas. Kljub vsemu temu pa se ravno v zadnjem času opaža neko organizirano splošno blatenje in napadanje naše stanovske časti in ugleda in to često s sredstvi, proti katerim mi nimamo orožja za samoobrambo. Takšno pavšalno obrekovanje, zahrbtne denunciacije, napadanje celotnega stanu, podtikanje nečastnih dejanj in žalitev stanovske časti brez dovoljnih in tehtnih dokazov, je nekaj najgršega. Ker ostaja na nas madež, kljub temu, da te nizkotne in zlonamerne pavšalne denunciacije niso opravičene, smo seveda kot celota in kot posamezniki dolžni vedno in povsod energično in konsekventno braniti svojo osebno čast, čast sotovariša in tako ugled celotnega učiteljskega stanu. V tem smislu se moramo vsi za enega, eden za vse postaviti z besedo in če je treba tudi z odločno in borbeno akcijo v obrambo našega stanovskega ugleda. Upravičenost borbe. Kriza značaja. Naš Glas: čuvajmo stanovski ugled. — Hočem. — Film našega razvoja. Naša vas; Prvi statistični podatki. Ob živi potrebi naše kmetske nadaljevalne šole. Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Kaj vse pišejo o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. Učiteljski pravnik. — Učiteljska tiskarna. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor. Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Inozemsko šolstvo in učiteljstvo. — Novosti na knjižnem trgu. — Listnica uredništva. Ne smešimo in ne ponižujmo se sami med seboj! Vplivajmo na sotovariše, da bodo pravilno razumeli svoje državljanske, poklicne in tovariške dolžnosti in pravice ter da bodo z resno voljo — kljub vsem notranjim odvratnostim in zunanjim oviram — stremili za požrtvovalnim in zvestim izpolnjevanjem lc-teh, in to ne radi moralnega in disciplinskega pritiska od zgoraj, temveč radi sebe samega. Z vzornim primerom in nlemenito medsebojno tekmo razveseljujmo drug drugega ter si jačajmo svojo zavest dolžnosti, a istočasno čuvajmo čast in ugled drug drugemu, ščitimo se medsebojno pred vsemi sovražniki učiteljske sloge in skupnosti. Resnična in globoka ljubezen do časti, ki počiva na takšnih temeljih, je najpleme-nitejša gonilna sila vsega učiteljstva. Sili ga k stalnemu poplemenitenju sebe, k zvestemu izpolnjevanju vseh dolžnosti in k popolnemu požrtvovanju za delo. Tako bomo postali vsi vztrajnejši, izdržljivejši in smelejši ter sigurni in trdni v vseh nevarnostih in v vseh življenjskih viharjih. Stanovski ponos in stanovska samozavest naj nas vodita kot najzaneslivejši kompas v življenjskih položajih iz vseh zmešnjav, zahrbtnih napadov in pavšalnih obrekovanj. Če bomo živeli po teh smernicah in iskali vedno sodnika v samem sebi, bo naša "ot pravilna, požvižgali se bomo lahko na priznanje drugih, na oni zunanji lesk časti in ugleda. Res je, da je pozornost in priznanje javnosti največje in najvišje odlikovanje, ki je lahko izraženo vzgojiteljskemu stanu ter moramo radi tega stremiti z vsemi močmi, da to tudi dosežemo. Ostanimo pa nezagrenjeno in enako požrtvovalno v tem stremljenju po spopolnitvi tudi tedaj, če krivično izostane to zunanje častno priznanje, moralno plačilo in zadoščenje. Radi stremljenja po priznanju, ne zaidimo nikdar več na stranpota. Ostanimo na ravni poti zvestega izpolnjevanja svojih dolžnosti in zvestobe do države (ki je pa nikakor ne smemo istovetiti z vladajočim režimom). Bolje je živeti brez priznanja ter imeti notranje zadoščenje, kot pa se pred svetom nezasluženo povzpeti najvišje, pred samim seboj pa ostati — majhen in osramočen. Hočem i. Hočem biti učitelj, ki ne bo'samo kru-hoborec in egoistična koncentracija lastnih udobij in ugodij! Hočem biti učitelj, ki ni in ne bo privesek v političnih intrigah, ter na poseben način deležen njih uspehov v političnih podvigih, kakor tudi ob njih padcih razočaranj! Hočem biti učitelj, ki bo aktivno dopri-našal svoj delež k novemu dvigu našega stanu! Hočem postati učitelj, kakršen je potreben deci v šoli, ljudstvu na vasi in delavcem v mukah, — a ne učitelj po receptih iz ne-učiteljskih klik! Hočem biti učitelj, ki se razvija k sodobno usmerjeni harmonični osebnosti! Hočem izčistiti svojo notranjost — nazore, ustaliti svoje mišljenje, dograditi svoje življenjske nazore! Živeti hočem učitelja vredno in sodobnemu učitelju primerno življenje! Postati hočem vsaj majhno središče življenja, iz katerega bodo izhajali ugodni vplivi v vso okolico! Hočem si poglobiti, razjasniti, utemeljiti ter v sebi utrditi svoj učiteljski poklic! Okusiti hočem srečo v pravem — iz globin pravilnega pojmovanja našega poklica izhajajočem — poklicnem delu! Zavreči hočem in moram staro okvirje-nost mišljenja o našem poklicu in aktivno delovati pri ustvarjanju novega, sodobnega, za bodočnost odločujočega učiteljskega mišljenja. Hočem, da se v meni in v vseh stanovskih tovariših in tovarišicah zbude vse dremajoče tvorne sile in zmožnosti, speče ideje in misli, katerih klitja se niti ne zavedamo. Živeti hočem kot učitelj-delavec in borec, a ne životariti kot kreatura brez smotrov in notranjih pogonov. Delovati hočem na to, da bo naš stan pravilno upoštevan (ker upoštevan je še vedno bil) in cenjen, spoštovan in čuvan — a ne, da se bo vsak tak ali drugačen nepridiprav z godrnjanjem lahko obrega! ob nas in trgal naše duše, naš ugled, skupnost in enotnost zato, ker ne služimo njegovemu jarmu, ki nam ga z lepo hlinjeno ljubeznijo ponuja. Hočem, da bo v vseh naših vrstah zavladal nujno potreben nov duh, nova usmerjenost in nova delavnost, ki mora biti svetlo izkoriščenje naukov iz polpreteklosti našega stanu. Truditi se hočem tudi za to, da ne bodo spremembe v režimih preveč karakteristično odsevale v naših premestitvah! Hočem si ustvariti novo, sodobno stališče v podeželju, da moja usoda ne bo odvisna od vaških mogotcev, niti od predsednikov in drugih činiteljev podeželskih političnih skupin. Hočem, da bom v kraju, — ki sem ga v delu vzljubil in spoznal in v katerem sem s svojim delom več ali manj globoko zaoral brazde boljše bodočnosti ljudstvu — lahko mirno in brez bojazni selitvenih stroškov — ob posebnih burjah, — še nadalje deloval. Hočem res dobro tistim, ki jih radi poklica ljubim — ljudstvu in tovarišem! Tovariš! Tovarišica! Kaj pa hočeš Ti? Ali se je že prebudilo Tvoje novo hotenje? Ali hočeš tudi Ti, kar hočem jaz? Razmisli in hoti! FHm našega razvoja Ne bomo se ozirali na one, ki prodajajo za skledo leče svoje prepričanje, tudi na one ne, ki ga sploh nimajo. Le za resnost in no-štenost sobojevnikov nam gre. Tudi ne moremo nikomur izmed njih obljubiti raznih ugodnosti, ki jih sami nimamo. Tudi ne pravimo: mi smo, ki vas vodimo v obljubljeno deželo Pravice. Ne mi, ampak vsi, ki se bodo borili za poštenost, odkritosrčnost in načelnost v življenju, pripomorejo k razvoju. — Zmaga resnice v kulturnem, humanizma v gospodarskem, pravičnosti v socialnem življenju pa bo najvišji triurni sodobnega človeštva. Srečko Kosovel. V knjigi dr. Ivana Prijatelja: Janez Kersnik, njega delo in doba (II., str. 95.) čitamo: »V najbolj klavrni situaciji so se nahajali v tej dobi vladnega pritiska uboge pare — učitelji. Ako je bilo uradništvo trepetajoč list, je bilo učiteljstvo ena sama trepetlika. Pod Hohenwartom narodno do panslavizma, je pod Auerspergom do vratu zlezlo v nem-škutarstvo.« — »Kdor se je javno nroglašal za liberalca, je bil nemčur. To so bili zlasti napredni učitelji« (v istem delu, str. 291.). Preglejmo pot slovenskega učiteljstva od takrat pa do danes! Težka pot je to, pot naprej in navzgor, preko borb k spopolnitvi! Kranjsko liberalno učiteljstvo se je otreslo nemškutarstva, dočim je na Koroškem in Štajerskem vztrajalo dalje. V 90 letih je z Mahničevim kulturnim bojem bila izvršena končnoveljavna ločitev duhov. Na Kranjskem je zrastla politična moč katoliške stranke. Učitelji so bili kot deželni uradniki najslabše plačani pod deželno vlado SLS. Pritisk je bil močan, učiteljev pravni, socialni in ekonomski položaj slab. Spomnimo se samo Cankarjevih »Hlapcev«! Ponos in samozavest ie povezala učiteljstvo v »Zavezi avstrijskih tu-goslovanskih učiteljskih društev.« Tudi »Slomškova zveza« je obstajala. To je bila doba najsramotnejšega hlapčevstva! Svetovna vojna. Svoboda. Jugoslavija. Učitelj postane državni uradnik. Enotna državna organizacija »Jugoslovansko učiteljsko udruženje« poveže vse neodvisno učiteljstvo. Žal še takrat naše učiteljstvo nima smisla za svobodno stanovsko organizacijo, ki bi energično ščitila učiteljske interese. »Slomškova zveza« tvori zoDet organizirano skupino zase. Tista slovenska stranka, ki je v državni vladi, izvaja odslej pritisk r.a učiteljstvo, SDS in SLS se vrstita. Prej preganjano uči- teljstvo podpira stranko moralno in jo ščuva k maščevanju. Na Kranjskem je učitelj liberalec ali klerikalec, strupeno zagrizen. Situacija ni ravno optimistična. To je doba političnega priganjaštva, razdvojene zagrizenosti in maščevanja. • Nova doba, stanovska linija, nestrankar-stvo. Korošci so dali iniciativo. Mežiško sre-sko učiteljsko društvo je izdalo »Deklaracijo« o novih smernicah stanovske politike. Dne 17. julija 1926. je ta deklaracija v glavnem sprejeta na zborovanju v Celju. Težke izkušnje iz preteklosti zahtevajo močno stanovsko organizacijo, neodvisno od katerekoli stranke. Slomškarji lahko postanejo tudi člani UJU. Odpornost učiteljstva proti dnevnim parolam naj se poveča s temeljito samo-izobrazbo, ki bo omogočila duhovno osamosvojitev. Socialna usmerjenost učiteljevega dela naj dobi svoj viden izraz v povrnitvi k narodu, k ljudstvu. Končno sankcijo prejme deklaracija od 5. do 7. julija 1927. v Kranju na VII. pokrajinski skupščini UJU. Mala nesoglasja onemogočajo grupi demokratskih učiteljev okrog »Edinstva« vstop v UJU. To so bili prvi koraki k socialnejši in praktičnej- ši usmerjenosti slovenskega učiteljstva. * Slovenci na čelu novega gibanja jugoslovanskih učiteljev. Tudi Hrvati in Srbi se pridružijo idejam deklaracije. Delegat šumadij-skih učiteljev izjavlja: »Deklaracija je bila za nas luč, ona je največja čast za jugoslovansko učiteljstvo«. Kvantitetno najmočnejša intelektualno-strokovna organizacija je izvršila duhovno revolucijo in notranjo osvoboditev. Slovensko učiteljstvo je ohranilo idejno vodstvo celotnega JUU, kateremu predseduje tov. Dimnik. Slovensko učiteljstvo ie vzor vsemu ostalemu učiteljstvu v državi. O zadnji dobi vemo vse. Zastoj ne sme priti. Vztrajati moramo, iti naprej. Po železnih zakonih zgodovinske logike in dialektike našega notranjega razvoja nastaja novo življenje, novo gibanje med članstvom. Iniciativo so dali mladi štajerski učitelji. Z razvijanjem socialnega duha, socialnega čustvovanja in mišljenja raste zavednost članstva. Realistično-znanstven študij vasi, najširših narodnih mas daje konkretne, realne smotre, večjo udarno silo. Nastaja nov učiteljski pokret. »Glas najmlajših«, »Naš glas« in »Naša vas« so njegovi glasniki. ^ ^ L. U. Naša vas Prvi statistični podatki »Život sela« se obrača na uvodnem mestu svoje 2. številke na svoje vaške prijatelje s sledečim pozivom: »Život sela«, edini časopis, ki je namenjen objektivnemu proučavanju vasi in kmetijskemu gospodarstvu, pričakuje, da ga bodo sprejeli vsi, ki mislijo, da se mora naša vas vendar enkrat sistematično proučiti, ki žele, da se že enkrat konča s pesmimi in besedami tam, kjer nam morejo le dela in dejstva dati jasno sliko o tem, kar nam kaže razvojno pot vasi. Sodelovanje vseh, ki to žele, nam je dobrodošlo. Zlasti sodelovanje neposrednih opazovalcev vasi, onih, ki žive v sami vaški sredini in imajo možnost gledati vse one pojave, ki se najpogosteje izmikajo onim, ki menijo, da lahko sodijo vas z avtomobilskega izleta ali s kratkotrajnega bivanja na vasi. Za te svoje sodelavce smo izdelali posebno navodilo, kaj in kako naj opazujejo in beležijo. Za sedaj jih prosimo, da nas redno obveščajo o vaškem življenju ter da zbirajo naslednje podtke: 1. Koliko kmetskih domov je v vasi. 2. Koliko je ostalega, nepoljedelskega prebivalstva, (število trgovcev, obrtnikov, industrijskih delavcev, duhovnikov, učiteljev, upokojencev itd.). 3. Koliko družin je brez zemljišča, brez živine, brez ... 4. Koliko družin nima živil do nove žetve. 5. Koliko družin nosi živila ali druge pridelke na trg. 6. Koliko je v vasi takih, ki hodijo v službo ali na dnino, kratko takih, ki prodajajo svojo delovno silo in pod katerimi pogoji. 7. Pod katerimi pogoji lahko pride revež do zemljišča od bogatih. 8. Koliko družin v vasi jemlje zemljo v najem ali na prepuščanje dogovorjenega dela pridelkov. Opomba uredništva Naše vasi: Podatki, ki se tu naprošajo, so sicer skromni, a tvorijo takorekoč prvo osnovo sistematičnega študija naše vasi. Zbiranje teh podatkov ne zahteva niti posebnega truda, niti časa, predvsem pa ne raznih arhivskih zapiskov in pripomočkov, ki radi svoje nepopolnosti in težke pristopnosti večkrat naravnost onemogočajo natančnejše statistike o gospodarskih razmerah našega podeželja. Prepričani smo, da bo vsakdo, ki si je sestavil to skromno statistiko, z veseljem izpopolnjeval to prvo ogrodje še z drugimi podrobnejšimi podatki, ker mu bo že prva tabela pokazala zanimivo sliko njegovega okoliša, ki jo bo s pridom uporabljal v najrazličnejših prilikah. Zato priporočamo vsem tovarišem, ki žive z našim ljudstvom ter se ne umikajo v »splendit isolation«, da se takoj lotijo tega prekoristne-ga dela. Uporabite zimske mesece za sestavo teh podatkov ter nam pošljite kopijo na uredništvo »Učit. tovariša«. O živi potrebi naše kmetske nadaljevalne šole V ničemer ni mogoče podati smernic, ki bi bile povsod uporabljive. V vsem tiči neka posebnost, in ta posebnost se pokaže šele v delu samem. Kopije so mrtve, ker so brez duše, ker so izraz golega mehanizma, a najbolj nevarno je zgolj posnemanje ravno v gospodarstvu. Tu mora vladati popolna samostojnost, ki vodi do prostega razmaha. Gospodarske panoge so odvisne od podnebja, od vetrov, ki prav za prav tvorijo podnebje in to zopet od nadmorske višine. Lega tal in pa podnebje sta važna faktorja pri celotni gospodarski produkciji. Sestava tal pa potrebuje človekovih rok, da jo preobrazi, v kolikor jo more. In tu je potreben človeški duh. je potrebno ono gonilo, ki preobraža celokupni sestav stvarstva. Vsako delo, pa naj si bo na videz še tako mehanično, zahteva močne notranje individualnosti, zahteva močne notranje intuicije, da je res pravo. Tu mislim zlasti na naše kmetsko delo, na delo človeka, ki mora znati preobraževati tvarine, da ž njimi lahko umno gospodari. Naše gospodarstvo je vsepreveč le goli mehanizem, je slepo posnemanje dela, ki so ga izvrševali že drugi. Poglejmo le naše splošno gospodarstvo. Niti za las se ni v svojem bistvu spremnilo, temveč gre po svoji stari poti. Boji se stopiti odločno v ospredje ter zgraditi celoten sistem, ki bo res sistem in ne neko igračkanje! Za dvig našega gospodarstva je potreben velikopotezen načrt. Naš kmet potrebuje mnogo več pouka nego ga dobi samo v osnovni šoli. Dejstvo je, da ga osnovna šola pušča na cedilu ravno v času, ko je najbolj potreben navodil in pouka. Izobrazba pa je potrebna vsakomur, kakor učiteljstvu, tako tudi kmetu. Da se to stanje zboljša, so bili uvedeni na kmetijskih šolah tečaji za učitelje. Prekoristno in potrebi ustrezajoča je zamisel banske uprave, da učiteljstvo, ki ni dobilo dovolj podlage iz kmetijstva na svojih šolah, izobrazuje in spopolnjuje na svojih kmetijskih šolah. Te šoie s tem šele pridobe na svoji vrednosti, ker ne izobražujejo samo svojih gojencev, temveč tudi učitelje, ki stoje v neposrednem stiku s kmetom in njegovo zemljo. Dobro je tudi to, da se v take učiteljske tečaje sprejemajo ljudje, ki so se že kolikor toliko vživeli v ves ustroj kmet-stva in ki so to kmetstvo vzljubili. V kmetskih nadaljevalnih šolah bi moralo učiteljstvo, in nekateri to že izvajajo, preštudirati ustroj tal svojega okoliša, da more na ta način seznaniti kmetskega fanta z ustrojem njegove rodne grude. Spoznavanje sestave tal je velepomembno za vse nadaljnje kmetovanje. S' podnebjem se vsaj deloma seznani kmetski fantek že v osnovni šoli, ako je bil pouk v šoli pravilen, t. j. prilagoden otrokovemu miljeju. Način, kako naj se to podaja kmetskim fantom, je odvisen od učiteljeve sposobnosti. Kmetskega fanta je treba pripraviti do tega, da začne spravljati vso rast v zvezo z geološko sestavo tal in s podnebjem. S pravo ljubeznijo se bo nato poglobil v svoje delo, v svoj poklic. Uvidel bo, da je njegov poklic res težaven, da zahteva mislečega človeka in ne zgolj pustega posnemovalca. Nič več ne bo cenil samo druge stanove, ker bo uvidel vso odvisnost in povezanost svojega dela z delom ostalega sveta. Uvidel, da so vse umske pridobitve na kateremkoli polju uporabljive tudi pri njegovem delu, le da se mora poglobiti vanje. Vsa izoliranost, ki ga sedaj obdaja, bo na mah izginila. Do ozke povezanosti z ostalim svetom ga bo dovedla kmetska nadaljevalna šola. Ta mu bo dala pravo osnovo za njegovo delo. Zato bi pa morale biti kmetske nadaljevalne šole dvoletne. V prvem letu bi se podajali le vseobči predmeti in bi se gradilo na osnovi, ki si jo je sleherni pridobil v osnovni šoli. V drugem letu pa bi stopilo v ospredje spoznavanje prirode domačega kraja, seveda v ozki zvezi z izkustvi ostalega sveta. Kmetske fante naj se navaja v drugem letu na pravo mišljenje. Vse pojave v domačem in tujem svetu, vse dogodke v socialnem življenju, naj bi znali kmetski fantje pravilno razčleniti in jih spraviti v pravo vzročnost. Tako urejene kmetsko nadaljevalne šole bi šele mogle popolnoma ustrezati svojemu namenu, da bi mogle vzgajati v kmetski mladini pravo ljubezen do rodne grude, do sočloveka, do svoje ožje in širše domovine. To je naloga naše bodoče kmetske nadaljevalne šole! Herman Kmet. Plašči, površniki M LUKič ri /i t /-»ni im nn/j/»i i -v/i i v-1 I inl«l ioM domač izdelek te vrste v državi!