lintoli&k cerkven list.
Danica izhaja 1., 10. in 20. «lne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošli za celo leto 3 cM., za pol leia 1 gld. t»0 kr.. \ ti-karniri s preje man a na leto V! <tld. ti'» kr. in na pol leta 1 gld 30 kr., ako m dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide llanua dan p«|>r«j
TWn| XVIII.
V Ljubljani 20. m;«!, serpana I S(>.">.
iAsi 21.
Sponti»i i h potovanja v Miitu.
SpifUjc Ur. Janez Zlaloust Pogačar.
20. Oratorij sv. Filipa »rija.
Za oralorije po načinu cv. Filipa jc pripravljena v velikanski iii samostanu pii .,im\i ceikvi", t« je, pii svrii Mariji tu Y ti Hi celi a, obširna in visoka kapela z enim altarjem. .Na ilcsiii strani altarja sc v zdi g nje manjši, na levi prostornimi kor. Vstop, se ve, je le moškim piipu-en, kakor se tudi v petju in godbi Ic osebe moškega spola poskušajo. O času mojega bivanja v Itiinu je bil peivi oratorij v pia/uik svete Cecilije, ki je bil pa bolj kratek, ker se ga zavoljo dolgega in utiudncga prepevanja v ceikvi imenovane s v <• t e mai tirnice cvet gljslitnih umetnikov ni mogel vdeleževati. Pnizvirslna pa sta bila oriiloriju, ktera sem imel pnlo/nost slišati pervo in drugo adventuo nedeljo. Ivu-k« r / i kak-t; • ojn i<» tudi /..i oiiltotij sposoben pt-iuk lekst post lo j pripravi, v dva dela ra/deljen; jemlje se ali iz svetega pisma ali iz cerkvene zgodovine; pri vbodu ga zamoie vsakteri za pet bajokov kupiti. Za pervo adventuo nedeljo je lil odločen naslednji: ..Sinil Alanasio. 1 zinile snent in ilue junii tli f Uralu um M. Marini, socio /iloliu/o tlellti ('tiiitjret/azioue ed \ccademia tli S. Cedita. ;msta in atusica da CHipito Capocci. /iro/essore pianista detla slessa Cont/rcifuzione etl iccatlemia. I'er l (Iratorio tle /7\ 1'ttijipini iu S. M. iu I allicella." Arijauski škofje so l> li skl cali ceikvcu zbor v Tir. m pmlšuutali hud-duio babuio, naj vilikiga skola iu patrijaiha Atalia/ia založi. Ilazgla-sili so ludi, da je Atanazi škofa Ai/.enija umoril; iu Arzc-nija zapei lega skrivojc so v sodnijsko sobo piinesli roko ter lagali, da je Ataiia/i to loko Aizeniju odsekal in se je v c« pemije posluževal. Toda Atzeni jim je po umi ušel, iu v zimi u prikazavši se, je lusiamuost Alauazijevib soviaž-n kov neoveižljivo razodel. To je zupopadek teksta za pervo adventuo nediljo. Pesnik ga je tako sestavil, da zdaj g<>-voii Atanazi, z«taj Arzeni, katoliški škof, zdaj neki Juti, škof atijaiiski, zdaj spel zbor katoličanov ali aiijancev. — Diugo nediljo se je skazoval: „S. I.nitji re tli Crancia alt asseilin tli Ihimialu in F.ijillo. Melodramam sarro tli tiiuseppe \tijri. pusto in tuusica ita Cilippn Copocci, ita caufarsi nelr (iratorio de i HH. /7'. della ( outjr. di S. Cilippo \et> (lovoiečc ostbe so »v. I.udovik kialj liaii-Coski, 11 i a 11 k a njegova mati, Alfonz grof piktavij-ki njegov brat. I''akiediu poglavar moliauiedanccv, in zboii dvorskih vtlikušev, vitezov, kiižanccv, vojakov francoskih i it saraeeiisk Ii in ljudstva sploh.
Ker je bilo večkrat o izverstnosti oralorijev govorjenje, mi jc hrepencuje po takim duliovnein vžilkti zelii serce prevzemalo in bal sem sc kaj zamudili. Odločene so trm b'a-živiiim veselicam večerne ure, o pol šestih se začenjajo iu ob osmih ali še pozneje sc končajo. Po-anii-zni deli sc verste lako-lc. Ker jc blagi Filip \eri oratoiijc vpeljal,
da bi povzdigovali duha k llogu iu zlahtuili čutila, sc za-č« tek vselej slori z molitvijo. Duhoven iz samostana piidc K altarju iu kleče moli m ktere molitve, iu prav spodbud-Ijivo |e bilo viditi vsu pričujočo gospodo tudi se ponižati
v prah, in ča-t iu slavo dajati velikemu llogu iii z otročjim
/..upanjem terkati na .Marijino materno serce. Zdelo <ie mi
j> . kakor da bi ta molitev bila pervo netilo položeno v č 111 j c zhiaucga po-lušav.-tva ; stiuue uirhkih -ere -o pi njem
v i tlbiane. zalo |ili berž p*>piiiuejo vneti pevski glasi, da sr /bfliciie čutila pobo/iiosh še ki epkejse oži* lja|o. \ i mali iii k Ml liamice je manjši zbor tako ginljivo zapel .N'utre lle-fjtiin. da se |c uioglo v .-ako seice vdati. Duhoven pred al-tai|cm jc potlej molil koueno molitev iu odstopil. Zdaj -e p. .kaže na lečo kak desi (litin deeek ter liagovoii /biano ii'iožiioH kratkim govoiom ; vselej jebildiugi. Z v s.» om« io je reveik prlrul iu napenjal v-e žile. da bi bil hiti • i/-ul
.-i . iijf i iu,; liuit g i u . c p«.- U-av • i io, « ».•»••■ ( .	iia.it i, .
m vpitja komaj kakšno besedo vjamejo in uiiiejo. Deeek |ia jc vesel, da v kakih pel.h minutah izveiši častno nalogo iu uterdi svojo piavieo do muogovei-Itnli sladkarij, kteiimi ga potem za njegov ti ud iii pol obdaiujejo.
Po dečkovem govoru sc razstavijo po koru ua levi altarjevi strani spredej pevci, zad«j godbeniki; naštel sem jih o .-v. Ataiiaziju nekaj it/, tiide-it. o -vrtno krulju l.ildovikil pa -e več. Zdaj /adon jo ••punljivi in-lMliiieu-talni iu pevski gla-ovi. I/. /g"i<j nazuaiijenega /apopudka iu omi'ii|inc iaziio-ti govoieidi o-eb v »a 't l • -1 i lahko po-name, •la so -r in.igiiiiii zbori vnstili « v • ? r io-pr v i. dvo-pevi in samo-pevi. da -o zdaj visoki leuoii. /d.i| morni baritoni, zdaj gliiboki ba-ovi t utliiee vsak po svoje giabili mi stresali. To so ti geila. kakoršne rodi iu red Ic milo iu čisto italijansko podnebje; via-ili se /.di elovrku, da loi više in više kipeči vclieastni tenor derzuo pudri I kapelini obok. Illagor njim. ki jim je dami s takimi veselicami svoie duše napajali; njih sladkosti dovzetnim seienu po-žlahtnu ejo čutila. Ni čuda, da je navadno s po-du-avii nallaicna kapela, da je celo pretc-ua v-e ob-tii v svo|eoi ozidju iu se go-la množica še po mostov zu dieii|a.
Pervi drl je končan; pevci potrebujejo oddiha, tudi prenapete eutuicc poslu-avcev žele poeitka. .Modiomi-ltii Filip je v osnovi svojih oralorijev tuli pie-keibrl geilmil iu tiitieeam tak po« ifrk. med tem pa je dti-ne zoiožuosti svo-|ih zlo anih pi ijallov ml dnige strani vi-e lupemal./vt Iii av nc misli v njihovem duhu vzbujal iu sriea k uebe-kim zel|aoi pov zdigoval. Med pervi iu drugi mu/.ikalni tli I je nainn r vver-lil ptidigo, ktera navudiio pol ure hipi. Duhovni izmed redovnikov sv. Filipa (zmed oialoiijaiiov i pri«le na Ino ter govori, kakor ima dar od lloga. ali po uedrlj-keui evati-gtliju ali o pomenu praznika, kteri se obli.ua. Ko bi ta govor Vselej tako globoko se^al v seica kakor gla-ba v Žile. ko bi s tako lomnimi ve/mi j.i-tng i pi epi n:»ii)a okle pal duha. kakor pitje s sladk mi s lami m Irga	vje-
ma inije, Li bil blagi namen sv. Filipa po vai obsegi dosežen. Navadno se pa zgodi, da ne velik del poslušavcev pridigi odtegne. Nekteri ho gredo hladit na prostorni terg pred cerkvijo, drugi sc /gube po drugih potih iu raznih opravilih, /a liste, ki med priligo v kapeli ostanejo, je razkropljenje prav priložilo hladilo, prostejše zamorejo dihali in si pot z obraza zbrisali; zakaj velika gnječa med pervim delom v/.rokuje du>ljivo soparico.
pu končani pridigi se precej spet oglase pevski in instrumentalni glasovi; umetaluiki spotili in pokrepčani z navdii-enosijo nadaljujejo v drugem delu svoje izverstno ska-zovanje. Kei kajula zdaj ni več prenapolnjena, ostali po-slušavii zamorijo z večo zlo/no-tjo vživati sladkosti čudovite harmonije. v kt»ri se kakor v čistem zerkalil sveti ;i-to soglasje, ki bi po volji d«.br tljivega stvarnika moglo strinjali v-«- člov«š«e seica med seboj in z njim, živim virom vse h irmotiij** v lepi stvaritvi. I) »bei je vsak dar, ki pride človeku od/.gorej; naj se Ic goji in razvija v pove-ličanje bo/)ega imena. Sv. Fil'p Neri je poznal človeško serce; vneta I nbezen, s klero je oblegal v«e ljudi, je bila prečudno znajdi,iva, pov»od mu je naznanovala s'-»iivnostue niti. kl< ie >eica človeške kvišku k -Ivaruiku vlečejo in na seice Vii tifga O. eta prikl«-pajo. Po vsi pravici llnnljaiii s v oje in ii aposteliiiu Filipu s,- zmiraj hianujejo živ in hva-lezen -poiiiin. Naj dolgo dolgo z vi med njimi razumna slvaiiti-v muzikal.idi oraloiiji v iu jim naprav Ijj hladilna stal.-« a. v klenb se prijetno krepčajo potovaje po težavni teinjevi poti v večno domov ino.
Praznili io Omrsečna pnbozaosl pre-slaflliega Serca Jezusoreij kitko naj •»c ča-li prcnlailkti strvv Jezusovo.
(p.. J..JAU častitljive sloiabnice Bo/je >1 irgartte >1 atije AUkok.j
C lldje.)
Ca-titliiva Murgareta \lakok priporoča: Naj bi se naprav l.i diu/.lia v počešt vanje Serca Ji /.usovega, v kateri bi si- vsj m•«) -rboj -kii iijeni diihovu h dobiol vdeleževali; lo bi lt«i/.|emu S»-icii zelo »lopad.o, ker žrli, da naj bi se pobo/ni verni v duhu zedin »vali s ti-luni angeli, katerih opiavilo je; .le/u-a v pie-vet iin Zakinmeutll ljubezni č t-t-lili; ta'-%«» lesno sklenjeni z nami. tudi za lias goieče Z Milj« je iu molilv r .If/usii pošiljajo, mil naše spodobi.o či šeilje daiuicj*. ga za nas in za vse, ki lega ne store, serčno liubipi ter mu tašo zadostujejo za necasl, ki se pričo najsvetejšega Njegovega obličja vsaki dan godi.
T v o d
1	| Ceieriek pred pervim peikom v mescu naj si razdeli* t u-livci Sen a ,l< zusovega vadljaje devet upiavil. iz kateiih |e so>lav Ijelia Ia p»b •y.ii»*l ; Vsaki liiij si pot« m pli-/a«leva selo o«llocen«» službo prav skeilmo opravljali. Imenuje se ob enem vaih | patroii i, ki naj ga Vsakteii v mescu po>i bno ča-h, ler se naznani čedtiosl, v kateri naj se sie-h c t iu vadi.
2	| I dje eršenja presv. Serca naj si prizadevajo pervi petek v me-eu po-tbno posvečevati; zatoraj naj picjmejo, kakor |e b.l Jezus sam Malii Alaknk zapovedal, ta »lan ali sledečo liedeij«! sv. obhajilo, potem naj še dalovavno molitev | p •zucji naznanjeno ) Sercu Jezusovemu ponovil. : )
3	I Naj veri piazmke cerkvene, pervi in zadnji dan leta. > pusine dni, kakoi tudi vse petke naj prav pobožno piaziiuj«'|o; na| bolj pa naj po«večujc|o petek po osmini pri sv. li. Telesa, ker si ga je lložji Zvel čar sam izvolil in ga je zalo Cerkev v praznik presl. Sercu Jezusovemu odločila.
41 Ila bo sleherni svojo službo boljši opravil, naj
*J H|i li t«'*a je razvidna pomot« v zadnji Danici: ..n »j udje »krat v m«--ru k sv. Obli. pristopijo" — namesto: ..v devetih mescih 9krat."
kliče pri češenji Serca Jezusovega tisti kor angelov na pomoč, ki je v to službo odločen, ter naj stori z njimi sveto zavezo, po zgledu častitljive Marg. Alakok. ki je s tem veliko storila za svoj dušni prid. Angeli nebeški bodo namreč za njegove pomanjkljivosti in slabosti zadostovali, ter ga tisti čas uadomestvali, kader sc poda k časnim opravilom ali k počitku; tako pa se bo presv. Sercu neprenehoma češenje ukazovalo.
5) K|er nobeno serce Sercu Jezusovemu tako podobno iu nobeno razun tega, tolikanj Ijiibeznjivo ni kot uoutia-tležano Seice Mariiuo, uaj ga družniki pobožnosti Serca Jezusovega goreče časle, zlasti o praznik h Mariinih in pervo s. botai v mescu. Pii v si h pobožmislih, ki jih Sercu Jezusovemu darujejo, naj sc tudi serca iiconia ležunega lložje Matere spominjajo; nuj jim bo uaj boljši pripomoček gorečnost v češenji Seica Jezusovega olnauiti in vneuiati.
t») Ni ga pa bolj nepopolipima djanja ljubezni, ki ga častivec Sercu Jezusovemu skazovati, ui ga «.bilniš«ga sadi-. ki ga sebi pridobili zamore, kot jc to, da si prizadeva iz vsili moči ,,d o I ž u o s t i svojega stanu prav natanko s p o I ii •• v a t i". To lerdijo besede, ki jih jc Jezus Margareti govoril: ..Z nobeno rečjo me nc moreš toliko razveseliti, kaktir če postave svojega reda s stanov tuo zvestobo iu z otroško vdanostjo spoluuješ . . . I.««i se od mene, kdor po drugi poli kot po spolnovanji svojih postav mene najti meni." Te besede ludi une, ki med svetom žive, k spoluovanju njih dolžnosti budijo.
7 j Ila bi se vedno bolj vlcrdovala vez ljubezni, hi ude letč pobožnosti med seboj veže, naj se Vsak ilaii eden drugega Sercu Jezusovemu pi ipoi nčujejo, večkrat eden za drugega iti vsi za vse sv. Obhajilo prejemajo, sv. rožni-kiauec opiavljajo in priseično prosijo Ijubeznjivo Seice Jezusovo, naj njih ljubezen vedno množi ler nikdar ne dopusti , da bi kateri v gorečnosti do lepe te družbe oterpnil.
h) Ce se je pa treba družnikom te pobožnosti raz-kropili, ali tudi le enemu se daleč od drugih ločili, vender zamorejo veduo ostati v pobožni zvezi Serca Jezusovega 1.oceni diužbcnik si konec mesca zamore zbrati brez vad-Ijanja tisto službo, ki naslednje za lino. katero je opravljal pretekli mesec; v li versti opravlja potem vse službe; ko |ih skouča, |ih zamore viftivič pričeti. I.jubezcu do Serca Jezusovega, želja duhovnih dobrot se vdeleževali, ki naj ga napolnujete, ga vedno ohranite sklenjenega s poprejšnjimi taslivci presv. Serca.
«> I |ij bi si kdo vesti ne težil, ako se nasvetvane družbe poprime, naj bo naravnost rečeno: Da nobeno omenjenih naročil ne veže pod grehom.
Ljubezen do Jezusu je edini zapopadek, edini namen, edini podbadek k ti pobožnosti.
Pogoror otl posla.
(Dalje.)
Prejšnji kupec. Ni Vam priti na konec, in nas bole s svojo postno zapovedjo, kleli toliko važnost iu veljavo prikladalc, res še v zadrego pripravili. Cerkev, privite. s postom nikomur škodovati ne želi, mojemu zdravju pa so, kakor sini že omenil, postne iu močnate jedila v resnici škodljive, kak.i si tedaj hočem v ti zadregi pomagati. da ne bi..... kakor pravite, služil trebuhu iu bo uu euo
iu drugo stran prav.
Kat. duhoven. Prav lahko; ravno ker cerkev ne želi tnUmiir škodovali, iinaj«i škofje pravico iu so po njih pooblasti ni tu li farni predstojniki in spovedniki, po primeri okolišin in potrebe postno zapoved iz važnih vzrokov vernim polajšati. Lahko si tedaj pomagate, zlasti v obilniši meri tudi s tim, da pri škofijstvu prosite za oprostenjo ali dispeuz.
%*e katoličan (zanesljivo). Zdaj pa zdaj; pravo ste uganili! O dispeuz, ta se pri dobri materi pač lahko dobi.
sc ve da, za dobro plačilo! Kch , gospod. dajte ne oprostili! Ilogali ljudje lahko dispeuz dobijo, na vzroke iu okolišine se toliko ne gleda, da je le poglavitna podlaga — dobro plačilo — priložena. l'bogi revež, ki te žvenklja-joče podloge ue more priložiti, se mora postiti, naj ne mu želodee še tako kerči.
Kat. duhoven (ri-sun). Gospod, to so zaničljive, prederzue iu žaljivo besede. Ako se prederznete lako govorili, bole mogli pripravljeni biti tudi svoje besede spri-čati iu skazati. Kaj ne, gospodje, to se sme po vsi pravici liijali? Skazile nam tedaj resnico svojih žaljivih besed! Naznanite nam koga, ki iz lastne skušnje more vaše besede poterdili. Povejte, kaj sle o ti reči slišali, kaj vam jc znano?
N c katoličan. Slišal sem že večkrat in tudi žc bral. da motnjo katolieaujc za dispenze veliko plačevati, in da zatorej Ic bolj premožni morejo oprostitev dobiti.
Kat. duhoven. To pa so nam zopet važni vzroki in dokazi?! kdo ve, v kterem umazanem časniku ste to brali iu od kterih obrekljivih jezikov to novico slišali! Ua ste v tem popolnoma napenih misel, vam bodo lit gospod stolni korar in škofijski svetovavec, ki so k sreči tukaj pričujoči, naj lagljc razložili; upam du bodo tudi toliko prijazni, vam to reč nekoliko bolj razjasniti, du bote v prihodnje bolj pošteno in pravično od naše duhovske gosposke sodili iu govorili.
Stolni korar. Zagotovim vam, častiti gospod, kakor sem iz Vašega govorjenja spoznal, kar katol. cerkev zadeva, da sle res v mnoge presoje zapleteni. Muhovska gosposka, ktere ud biti si k časti štejem, za oprostitev ali dispeuz ud postne zapovedi ali čisto nič, ali pa Ic kaj malega lirja, kar se pa za stroške, za misijonc in diuge dobrotne naprave porabi; kdor drugač govori, jc ali neveden, ali pu nesramno laže. Nasproti pa jc v.»e na vzrokih ležeče, zavoljo kterih kdo za oprostitev prosi. To jc pač res, du sc duhovska gosposka, kakor vsaka druga, ker ni vsegavedoča, laliko zmoti, in nevrednemu oprostitev podeli, ako ji lažnjive vzroke naznani in resnico prikiiva; naj sc pa lak hinavec potem ludi sineja iu balu, da ic skolij*tvo prekanil, pred llogom mu iti« ne pomaga, zakaj škofij-tvo sc dobro zavarva. ker oprostitev Ic pod pogojo iu z besedami podeli: ,,Ako jc temu v resnici lako, kakor praviš," in tako nanj, ki jc oprostitev prigoljufal, pade dvojna in trojna teža ostrega odgovora. Iz lega, gospod, lahko spoznate, da tu med revnim in bogatim ui razločka, iu da tedaj tii*li bo|| premožni niso vselej oprosleni, ako resnico govorijo iu jili školi stvo oprostenja vicdnili in potrebnih ne spozna.
(• o s t i v n i č a r. To, častiti gospodje, vam tudi jest moreni iz lastne skušnje poterdili; zakaj, ko sem za svojo hišo za oprostitev prosil, mi je bilo rečeno, da čc že gostom jedila pripravljam iu dajem, kakoršne tirjajo, ker uc inorcm in mi tudi ni potreba vediti, ktere iu kakošne \eic je kdo, ki se v moji gostivuici oglasij, jaz iu pa moja družina pa nismo od pustne zapovedi oprostcui. I pum. da nc bole mislili, da bi plačila ali takse tudi zase iu za svojo družino plačati ne mogel, ako bi bilo potrebno!
Kat. duhoven |k kupcu iu uradniku |. Iz tegu lahko previdite, gospodje, da sc iz važnih vzrokov oprostitev lahko dobi. Zatoraj bi jest, na vašem mestu, raji kar brez zamude zu oprostitev, za dispeuz prosil, kakor pa da bi sc drugim v pohujšanje ali spotikanje kot ne pokoren sin svoje cerkve kazati hotel.
Pa nikar ne zamerite, kar slabosti zadeva, ki vas. kakor pravite, po vživanju postnih jedil obhajajo, da vas še na nekaj opomnim. Mnogim namreč Ic samo domišljija šepni, da se jim postne jedi nc prilegajo, in mnogi sc |ih branijo, ker tudi diuge tako storili vidijo. Taki gospodje so zmožni in v stanu, ako jo potreba, tudi težko iu nc-*) UI. Ne v raguet Tlieol. ni. p. r,\Y Iv,.tli. Il.tuslriun.l IM7.
prebavljive jedila vživati, tudi obilno mero pijače pospraviti. nc da bi zavoljo tega posebno slabosti in težave občutili. Vi, gospod uradnik, ste morebiti piijatcl lova. in čc nu lov greste, p<> I, 5 iu morebiti šc več ur po g<i/.du postopate, iu ako torbice niste dobro oskerbeli iu napolnili, lačni in žejni v mrazu iu snegu ua hozega zajca, le-sico ali serno čakate, nc da bi «e pr.tožili in naveličali, iu ako >c domu grede kam oglasite iu ravno juhe, mesa ali klobas ne dobite, vam tudi /ganci ali suhi kruh, težke močuate iu postne jedi prav dobro diše iu teknejo in nobenih posebnih slabost iu težav ue prizadene. Ali če kdo zvečer pridno v kozarec me/uika, se ga čez mero na*crka in se ves vertoglav v posteljo v leže. da mu zjutraj. kakoi pravijo, mačke gode j t, ga glava boli, mu nobena j« d uc diši, iu ni zu nobeno delo iu rabo; o to mu ne dela sile iu ne upa si tega zavoljo tega še položiti komu \li čc kdo zboli iu mu zdiavnik zapnve vina ne piti. teh in leh jedil ne vživati, o sami juhi živeti, o kako vestno se !»oi-llik ti ostii zapovedi podveižc, uzivaje še /ravni l.iez uiei mranja tudi grenke in zoperuc zdiavila' I.e ako vel:, cerkvi pokornim hiti. enkial v tednu it* neklenkrat med letom mesnih jedil se zdeižati, lo je prev.e. tu je /e nevarnost, da bn zbolel iu obnemogli! \li ni lo geido in stransko, pa za muza, ki mu je ua svojem keisjiiskeui imenu in značaju kej It/.eee, popolnoma 'ii-viedno ravnanje'' Misliti bi bilo v icsuiei, kakor sem /e opoomil, da post zdravju in življenju nevarni, k•• j<- ven In znano, da zavoljo cerktenega posta inlieo ni >•• pogini!, temuč sj spioti inaisiktni zdravje iu življenje ohranil iu piilj-al.
(Halj • i~l )

Nciimailcžuni Devici.
Pn/ilrav Ijena. minska l.cpoiira, I'es. n.t lioili /vi-y.it.i kr.isiiii-nnU ' Iv .ii k olj jili zemlja je in ho i Ia. Ti zmagaš vri-, bre/. mail</a Mrliča
Pregrehe krila je zemljo t minira. Oil kar \ dam i ii liva sta pri s !i. Ut 11111 • • ~ I lloyja iti nas |>«xutila.
Ure slav .i Tebi, o llevie kraljica!
Ti stal mu zmaju glavo si raztcrla. l i la'j /guhljrni zopet nam •• .1 «■ 11. ko si /veliraija nam polotila
/4:0 iio/ilravIjriia n.t veke lm«!i. >pori-i.i ej-io -aoia 111-.1 n-iimli Te -vrl 1 reikev veno lo» -lavi!*!
I' r. s i I v t > 1 e r
.Materini scrcc.
.I<- ►eive lj u to'/njiv o. I.nai'-i i Vii* ni. In \ .tou neugasljivo /a lilif v-e gori.
To seive je premi In, llnhioti* piavc rvrl, Je |o rvo ii- ljubilo, ko prišel -i na svel.
So tl0sikl.1l je Mil/do
l'ri tvoji /.liriki! t'.t /a-tc je molilo. N ?e ilnevc in noci.
Ne Zii a j se zve-rljuje, I c v/i\a- s|-e.'ni; ilni; >» teloij || 1 lini / iluje. I e sti-ka te mori.
\ ih.tr noreč t . jezni Pol. j t up li tvoj. To sere - v »e v ljube/ni IUkUM ImiI s It-kuj.
To n-ree le IjMbeee. I.jutnve t ik moeno. / t-le inivsoii jtireee. Je serce malemu.'
\l. se piula- na pluje. In maii v v ••»■osi gie.
veiiiter ne mini|e Pn-Mago nje serce.
I'e pt iilrs n.t gomil 1. Iii nudiš um /a ii| '. B s m ml, tla š,- l.ilo >crce Iii lll |i< 1 ii"
I r. 11 v • »l c 1
Mariino veiilo.
Mali mila. o M arija fcaj ki Tebi ta %n.lt Mojc »erce podarili? KUhlnili kamencev nabrali, llocem Ti » spomin podali, X glav njih »e glasi*: Matija
Dam magnet Ti. o Marija
Ker Ti vleres duše naše Ho magnei iflei« na-»e ; • Hi pntegni »erce moje Na prelepo serce s*oje, O magnet m bes, Matija
Dam Ti aincii-t. Marija' ker ljub. *ni »i goreča, ko njegova barva nlrca; Daj nam. da Ijnbeini »vete Uojo »a-Te d tise v n- 1 e, ljubljen ameii»t. Marija!
Dam rubin Ti, o M »rij*! ker bres made/a edina >ijcn kakor »vit rubina; Daj nedolino nam živeti. Tam Ti večno »lavo peli, II prelep rubin, Marija!
Dam Ti ja-pis, o Marija! ker ko jaspis ima* v lasti Moč ce« pekel in pošasti; Torej, Mali! stoj na strani, Nas pred večnim ognjem brani. Rajski jaspia , o Marija!
Na še .tli.11. o Marija! V ognju duh nar lepši daj* , Ti pa v ognju muk si raja I Id Hoga I i os pa ubrana, Illa nam /t M »ler dana, l'ešen aliat. o »al ija!
Ne saversi. o Marija! Dragih kamencev darila, hi glasijo »e: MAKU I! /.I,i j pa prosim. Miti mila. Da ne boš me »apn-liU. kader kli-em: O Marija!
lir*
1*yh'<9 §»» StowH*kem ia <i*pi*i.
Iz Ljnliljaiif, Zgodovinska diužha si je g. ilr. Voii-činata \oilst\iii, ga uila in denarničarja izvolila. — Mestna srenja |c oblj ihila otročji bolnišnici po 3l)D gl- '*» dve leti. — V l.mbljani se /hira nova dmžba v poilporu in osktr-bivan e bolnih iu obncuiog. h diužinskih očetov in družili
delavcev ki ob ča*u bolezni ne i........ ne sebi ne svoji
iiiu/.ini pomagati. Njen namen je: druznikom delili; l I podpira v bile/ni, 2) oikerlmvauje v ubiiemnglosli , 3) spodobni pokop o smerti. — Preleteli! ponedtljek je V Horjulu za Dobrovo množica prijatlov v prijazni družbi verovala mnogosj,iistnvanega iu ljubljenega g. fajm. Aleša Jcrala. Popoldne pa kar ueprevidoma v družbo stopijo nas mil. knez iu skof, gosp. goduvnj.iku za vošilo prijazno besedo rečejo, ga z lepim vezilom r a/, vesele, se precej dolgo pomenkvajo, ceikev ohišejo iu se vernejo skoz zeleno dobrovsko dolino domu proti I jubljani . . . Tudi še drugo lepo vezilo je raz-VI M Illo t a »litij i v ega stan ka ta dan. — Prelečeim sab.ito s« bile z zahvalno sv. mašo v senklavški cerkvi iu z la/de-11«njem daril dokončane latinske, realne iu c kr. normalne š«ile. Ne ve se, kda| se zdaj prieno, ker ni znano, kdaj bodo poprave v šolskem poslopji dogolovljt ne.
Iz I jilliljaiie. Danica je prine-la dopise i z različnih s..| od Hveeanosti o piazniku sv. Alojzija, nai pove tuli, kako je mestna glavna šola pii sv. Jakopu v Ljubljani obhajala piaznik svojega patrona.
tlb o»mih zjutraj se zbere mladost v šoli in gre z zastavo v me^iuo farno cerkev n\. Jakopa Slovesnost je bila toliko vetji in pri-eienisi. ker je lepo število olrok ravno ta dau imelo pervo sv. IMdia.ilo, opravilo naj veči sreče iu nuj slajšega veselja v življenji za Vsako dobro kcr»aii*ko seice. Šolska mladost se vstopi k aitarju sv. Alojziia, ob-hajanei pa pred veliki aliar; na koru se orgle slovesno oglas jo m oir.it i» i po cerkvi z ljubeznjiv imi glasi povzaiwe|o pesem: ..Praznika svetega se veselimo". Ko pesem odpojo, stopijo k velikemu aiiaiju ljubljeni šolski vodja g- llozman, ter že z.bujene »ura s svojim gorečim govuiom še bolj navdušijo. „To je dan, ki ga je Gospod naredil, veselimo se ga!" Te besetle preiokove so bile vvod spodbudku, v kletem so gospod oti učit cm pojasiiovali, kako imenitno, lepo iu sveto opravilo je sv. Obhajilo, ter jim dopovedovali, kolika |c tast, da jih .hzus, naj višji Gospod nebes in zemlje, k svo,i mizi vabi llbmolijo z njimi nato še picdoldia-jilue potrebne molitve, iu obhajanci pristopajo v lepem redu k Gospodovi mizi, upamo, dj vredno iu z obilnim sadom.
Bog daj! Po svetem Obhajilu jim goxp.nl vodja živo razlagajo milosti aii gnade iu dobrot* sv. Obhajila, ter jim k sercu ženejo, kako tet hvaležni naj bodo do svojega do-broiljivega Zveličarja, ki se je ponižal v njih mlade serca stanovat priti. Osrečeni otioci pa z veselim glasom v pesmi: „Duša moja, poj veselje", svojo serčno radost razodevajo.
Pri naslednji sv. maši, ki je bila pred altarjem sv. Alojzija, je mladina prepevala pe«mi: ,„le/.us male k sebi kliče," ,.Alojzi sveli, cvet mladosti po povzdigovanji pa: „0 Jezus, sladek spomin." -- Ko mine sv. Obh ijilo, zopet nagovore gospod spred aliaija šolsko mladost tur jim razkladajo poglavituisi teči iz življenja tega svetu ka, namreč: 1) njegovo veselje du nauka, 2) pokoršiuo do staršev in učenikov, 3| usmiljenje du ub>/.ih, 4) njegovo veliko pobožnost do J -zu-a v presvetem Rešujem telesu iu do pre-čiste Devico Marije. Poslednjič jim sc na seicc govore iu j' 1» spodi.u lujejo, kako naj si prizadevajo posnemali svojega pomočnika iu svoje življenje ravnati po njegov ein. Po go-voiu molijo z njimi litanije sv. Alojzija, otroci zapojo za-hvaljcno pesem iu pridejo k sklepu poljubit mouširaučico s svetinjami sv. Alojzija.
Pričujoča je bila obilna množica vernikov, ki so se z otroci vred vest lili ter se serčno priporočevali Jezusu, Ijubivcu malih, iu sv. Alo|zi|U, njih pomočniku. Ta prelepi iu scično veseli dan bo šolski mladosti iu še marsikomu drugemu dolgo iu živo v spominu ostal.
Sentjakopski vernik.
Iz .ViVOIIICfcta, 12. mal. serp. — Bet z. ko ue, Danica m še prinesla tako žalostne novice, kakor jo Vam danes pišem, in če tuli morebiti žalostno, tako grozovite vender ne. Težko ju raz*ojeva(i hudobije, ki se dandanes tako pogostuma gode, ktera ujih je hujša memo druge; gotovo je pa, tla jc očetoiuorstvo po sinu lastnem stoijeno nuj večja, iu groza je slišati, ako oča, ki je sinu vzrok telesnega življenja, po njem mora lastno življenje zgubili. Iz naslednjega se bo vidilo, kakšen sad rodi liikomnonl. mesenost, nterpnjeno»t iu sploh slabo življenje.
Fianc I.— je živel več let ločen od svoje žene v lastni hiši v vinogradu na V«vi gori. Imel je pa znanje z neko osebo iu z njo nezakonskega sina ziavcu pravega sina Antona. Ker se je bd pa Franc I.— že postaral, |c prepustil pravemu sinu kmetijo z mlinom iu si je izgovoril letuo ohrest. Anton I.— je živel tedaj v mlinu, oča njegov v vinogradu. Sinovo živl|snjo pa tudi ui bilo nikakor pošteno, Imel je v mlinu deklo Mico G , mater štirih nezakonskih otrok, klerdi poslednjega je v ječi porodila in temu je Anton I. - oia, pa tudi predzadnjemu, kleremu je se za botra šel. Zavolj hudobnega znanja s to koiikubnio ga je oča večkrat svaril, za rad zadei žatie letne obresti sta se večkrat hudo skregala, iu se celo prederzuil se je sin očeta iz. mlina pahniti. Volil jo >udi Anton I.— , da oča ima uikako posebno nagnjenje do nezakonskega sina, ter bal sc j«, da ga utegne dediča vsega premoženja storiti. Temu v kljubovali je sklenil strašuu hudobijo, namreč: očeta umoiiii!
V skerbi, du se ulegne zvedili, najel je Uršo H — in pogovmil koukuhino svojo Mico G—, ktere uaj hi dover-šile »Mašni sklep. Odmenjena je bila za tu noč od 21). sveč. do 1. sušca I Mil Vidi se tukaj, kaku hudobno serca je bilo v »pačeuih motiv kuh, ker v vinograd pridni k Francu I. — , popiaša G - starega, kje jc Anton V ker ni ga že dva dni doma v mlinu. Frane I.— obe nagovori, naj pri lijem ostanete, kajti piepoz.uo bo zdaj domu se vračali, ter jima veterin napiavi iu prinese 3 bokale vina. Piederzuele se zdaj obe še zdaj dobroto vž'vali, ktero mislile kmalo kmalo poveruiti z ojstro sekiro, ki jo boste našle po bese« dali Antonovih za skrinjo očetovo. Spravijo se po večerji spat iu Fianc K - , ue vedoč, da bu skoraj pot v večnost nastopil, zaspi, iz kterega spanja ne nikdar več prebudil Iii.
Zdaj pa furije vstanet«, — S— prime Nekim, mahne in — — vrat spijučega Franca I, - jc presekan! Sirovost je še nadaljevala! U— posveti, iu una moža, ki je pojemal, s sekiro dvakrat po glavi maline, du popolnoma zamre. Ko ste mu nekaj denarjev pobrale, '/.apahnete vrata s klinoma, klcra jim je Anion I.. naredil iu saboj dal, iu skoz oklio po lestvici se vcmelc vsaka ua svoj dom. Sosedje ho pogrešili gospodarja, iu eden njih, ker ui mogel pri vratih noter, po lestvici pri oknu v sobo pogleda iu prestrašen vidi skoraj odsekano iu vso razbito glavo iu zraven nje ojstro vso oketvavljeiio dervtio sekiro.
Sodnija to zvcdivši pošlje komisijo, ktera vse popiše in natanko puzvd ; pokliče tudi usebe, ktere so bile količkaj doličue ali sumljive in kmalo ko bili morivci sodnikom v rokah. Ko je bila perva obravnava dokončana iu po višji soduiji polerjeiia, napovedala se je končna obravnava ua 11. prosenca. Pri sodniški mizi sedijo sodniki in predsednik jim je vitez Sajheuštul; množica zbranih pmdušaveev komaj trenutka čaka, in glej! zabiiši se puša stražnikov«, eden za drugim pridejo: Anion I.—, Marija ti— iu liša S—, iu posedejo klop za ii|ih pripravljeno.
t'e se sme kedaj iz zunanjih znamenj dušni stan človeški soditi, je gotovo pri teh osebah sklep naj verjet niši in pii l'rši S— veljajo besede Sokiatove: V gerdeui telesu prebiva geida duša. Po mnogem izpraševanji obsto-jile Mica ti— in t rša S — vse; Anion I.— |u taji na vso moč, tudi to, kar je pri pervi obravnavi priterdil. Toda nič mu n« pomaga; po eunuriicui skrivnem posvetovanji so bili obsojeni vsi trije v smert na vislice, sodba je poterjena po višji iu nuj višji sodniji, iu že se jim jc pripravljati zu poslednjo uro. Smert jih je došla, dasiravuo so v ječi si lepe upanju delali, du hudo kmalo rešeni, k večemu, ako bo kazen zelo hudu, bodo za kake leta v zapor prišli. Iii že so j m le še eue ure za spravo z llogom napovedane. Ilolj mehki ženski serci sta gospoda duhovna lahko pogovorila iu prejele sle obe svete zakramente. Vse drugač pa je delal Anton I.—; do zadnjega jutra je odlašal spravo z llogom iu še h> poslednje ure je bilo mogoče kamnito serco malo oincčiti, da se je spovedal. Mislil ali hlinil se je namreč do zadnjega, du je nedolžen, še celo rekel jc: „Ta greh bi imel, uko bi se zlagal, da sem kaj kriv!** te človek v trenutkih, v kterih lako rekoč smerti v obraz gleda, tako govorili zamore, to mi je nezapopudljivo.
Zaznal se je 12. dau mul. serp., bliža se šesta ura zjutraj, — zadnja za hudodeluike, Ncprelerguua ver« t a ljudi spremlja vozove, ki se počasi pomikajo proti kraju, ua kteicm bodo hudodelniki zadnjič vidili rumeno solnce, ki svoje žarke iz jasnega neba lije na žalostni kraj. Neizmerna množita ljudi, — ne rečem preveč, ako jo sodim do pel tisuč — , je obsulu umriše, na klerem bodo kmalu tri duše časuost zapusti v ši se v večnost preselile, in Hog daj, da bi srečno prestale sodbo pred vsegaveduein Sodnikom! Voz za vozom pred vislicami obntunu, duhovniki spremijo hudodeluike do vislic iu — duše so — v večnosti! Na obrazu se je še zdaj Antonu I.— hudobno seice bralo iu Hog duj, du bi mu sodba bila tako gotovo milostna, kakor je zrel bil za vislice.
Vsi pa, ki služijo lakomnosti, mesenosti iu olerpnje-nosti, vsim naj je ta žalostna iu strašna dogodba v resen prevdarek, da spoznaju, kakšne nasledke imajo poprej naštete hudobije.	F.
Is Tcrfcttt, 13. mul. serp. Dva večera toga tedna, ponedeljski iu pa včerajšnji, miio tukaj hudo nevihte imeli iu je tudi pervi ga nekaj ljudi se potopilo. Vetrovi ko pi-skali iu tulili, du je bilo groza slišati; mornarji pa kričali iu na pomoč klicali, de je človeku serce pokalo. l'udo burk je več ali manj pokvarjenih, zajelo se jc nekoliko manjših, ki jih pa že eno za drugo iz vode dvigujejo, samo robe bo dosti pod zlo prišlo. Dve kopalnici sle mnogo terpele iu tretja je popoluuina razdjana. Ker je perva uetihla ne-
nadoma vstala , se je tudi dosti šip pndrohiU, pa tudi njivo iu vinogradi so veliko nudi-go skusili, le hvala llogu ! tlo ste sc obe nevihti v kratke u pomirili, drugač bi bila uima grozovita. Tukaj pri nas je tudi huda su-a, in čuli mini veuder, de v neki bližnji fari so mladi ljudie to obljubo storili, če do prihudujo nedelje, to je, do Iti. julija ne bo dežju, so „plesa" z lerzuli hudo; če pu mili Hog dež podari, tle se bodo pa sukali. — Kaj «e li zdi, blazna Danica! ni li la obljuba kaj posebna, — iu pa do laka mladost za prihodnjimi — lepo upuuie daje ' — (To je skorej, kakor da bi udrihat ji rekli: ,,tiospod . te ne boš Ti uas križal, ma bomo mi križali Tebe!** Vr.) - Neki časnik jc prav umno sprožil, ile se mu čudno zdi, kakii je duh ivii'ja „Verli** v metliški dekunii v nemščini ueeslelično ime „Seliweiuberg" pridobila? — Nuj povemo pa, do ho kacih 40 let, ko jc pisatelj s svojim pokojnim stricem ua omenjenem Verliu pri cerkvenih rajlbah služil. Tudi takrat so se nad tem imenom spotikali, pa raujci gospod fajmošter M liuel Malic so nas zagotovili, de se v nekdi uar starejših pismih Me du-hovnije „Sleinberg*' nahaja, iu de se je Io ime — bei ž ko ue - po nerodnosti ali pa po zločosti v Srhvv ciuherg spremenilo, iu tudi pričujoči so toliko več z gosp. fajmošironi enake misli bili, ker je verski kraj v resnici skoz iu »koz krasen ali kamnileu, in de se jc po tem takem pervo gotovo po nemški zval „Sleiuherg**. — Vprašamo imej: Ali ue bi se vender pozneje nerodnost dala popraviti? o — Terzaški gg. bogoslovci I. leta so dobili v liinkoštui predpražnik subdiakoiistvo, saboto pred sv. Trojico diakoii-stvo, v mescu vel. serp. pa bodo dosegli mašutšivo. — ti. Andrej Zdešar, administrator v tierdo»clu, ki je trnerl 2ti. vel. travna, je bd Ljuhliančau, lojen 22. kun. Is2l, posvečen V kim.	Druziiiki bratovšine sv. Kiiža, v
klero je bil zapisan, so *aii| masiv ali iu molitve za meri ve opiavljali; tudi drugi duhovni mi pioseui, sega spomnili. -„Folium dioecesauum** (školi|«k listi se |e duhov»ivu moruo piikupil, ker daje prav koristne djuiiske poduke. Majuikov siio|iič piše: o blagoslm ||t-vanji, o navad, v ohr«-do»lovji, rešuje veliko lilurgiških dvomov , daje mnogotere naznanila, odgovarja na vprašanja itd. Iložmkov uadaljeva enake iva-liue, naznanja zapisnike dvili tluhovskih pogovorov ( kou-fereucijj in ima lepo pesem ,.t'oclum" (nebesa) po besedah: ..Hvali, ijiii lavant stolas iu sauguiiic Agui" . . .( \poc. 22, 11). Vieduištvo prosi gg. duhovne, tla naj hi ludi primerne spise pošiljali v „foliiim dioircsaiium." Tukaj imajo priložnost se v latinščini vaditi, ktera nekako čezdalje bolj peša, zlasti pa se je bali, da lepa latinska poezija utegne tisto zginili. Kur se v domačem jeziku vicduištvu pošlie, pa samo polaliuči. I.ulinščiua nam mora hiti ča*l.lljiva, kci ona je beseda naše matere katoliške ferkve. Tmej se ludi ne zetlinjamo s tistimi, ki bi radi lat nsko pelje čislo pregnali iz cerkve. — V lleiiedkah je 30. majnika začel izhajali po trikrat na teden verski, pol it i šk i iu k u a tiski časnik „l.iberta ca t tol i ca,** ki ga teržaško ško-li i »t vo duhov-tvu priporoča. Velja I gl. za celo lilo, za lelert leta 2 gl. 50 kr. sr. Denar se pošilja v llenedke ( riT.cio di Direzionc della ,.l.iherta catlolica" presso la lipo-gralia Perini iu fampo S. Maria Mater Domini, u. 2123). — Pervi duhovski pogovor t. I- v Terstu je bil hi. majn.
li Drintipolja na Hulgarskem 3. mal. serp. iMij. Pervo „|lauico** sem prejel I j. majnika iu potlej po ver»ti. Neizrečeno sem je vesel, in ne samo meni, ampak tudi Itulgarom bo v korist. — l,etos smo ludi pii nas pričeli Marijausko opravilo, namreč Smarnice. Ker nimamo še svoje cerkve, smo doma v kapeli napravili, kar je bilo mogoče. Imeli smo vse tako, kakor iiuale v Ljubljani; popoldan oh šestih je bil rožni venec (rožciikraiie), poletu kratka pridiga v hulgarskem jeziku iu litanije. Vsak dan ic piUlo nekaj novih katolikov k ti pobožnosti, posebno žene, akoravno še ne znajo očeuaša iu češenemarije moliti; ob nedeljah je pa toliko ljudi prišlo, da uam je bila
kapel«« pretesna, in je bilo treba pred kapelo precej velik pro»lor Z denkami ogradili, du ha ne ljudje ubirali. Ne sa iii o katoliki, ampak ludi razkolniki jšisinuliki) »o prihajali, se ve da razkolniki več iz „liub»piliio»ii,, i> I kakor iz „nabnztto*li"; vrndrr je pa v»ak loliko slišal, du je imel do-li, k« r oče Toma našega reda »o lako navdušeno pridigali, da je bilo kaj.
|.an»ko leto »e je »preoheriiil neki oj-at k naši veri in
z njim ven ........ia»tu" njegov, okoli dve »to o»eb, tipal
Pai.talimon je bil iu mesec mašnik posvečen— »tarček pri 70 Idili. I»va mlajši biaia i/, njegovega redu »»ia bila pa še lansko le I m posvečena. Knega tih dveh novih duhovnov «.0 me»ca majnika lu na deželi v neki va»l lako »tepli, da so malo malo živega pustili. Pa ker je bilo po inči iu so imeli še obraze zavezane, ni mogel nobenega poznali; toliko se ve, da so bili razkolniki. Ali komej je malo ozdravel, so ga pa še zapr i ii - samo zalo, da ne more ma»e-vati, ter bi hodili ljudje v „št*mat sko" (razko ui-ko | cerkev. Pa Ijudie raji od mase ostajajo, kakor da bi hodili v ra/kolni-ko reikev. Ako ravno so tukaj novi katoliki, pa so ».»lini" | junaški, močno»ričui). Se ve, da tudi kteri odpade v takem preganjanji, vendet pa veliko o-tane »taim-viiiiih. Vse pieganianje izvira od „giekov," ker nu v »o nmr si pi i zadevalo katolike spodi mili 111 zalo lurke pu plačujejo (podkupujejo), kar je mogoče. Imamo pu Upanje, da ne bodo dolgo igiali z nami. Velika nesieea je za nas, da so so tmii pf.l« «tani|e vrinili tukaj v |lulgaii|o. Ilozdaj vender se ni bilo (lukaii slišali, da li bili Sloveni prnle-stanije. Sramotno pa je /a nas katolike, da protestantje toliko premoi• j •, da otroke, kteii v ni h šolo hodijo, do petega leta pre-keibe z živežem in obbko; mi pa >u toliko ne moremo, da bi naj poircbiiiši knjižke za v šolo kupiti mogli in malo p»piija /a otroke.^^ ) Priporočim »e v molitev in ves misijon naš, da nam ga ll«'g blagoslovi, da spreiibeinjenci o»ianejo stanovitni, slabim in nevednim pa da dade ia/svciljenjc. Se enkiat: Molite za Bulgare, naše slovenske brale!
Iz Amerike.
Prečast. g. misijonar Piic pišejo 7. rožn, 1 *'»•"» iz K10-vinga v Mmc-oi»: „Zuboj, ki ste mi ga v li»iu -'J Meč. naznani.i, je pnšel pnd l«» din mi s posebno po-lo, (oda poštnina je silo prisili« 1 a, veliko vrči od viedn-sii poslanih bukev. Plačal si m izion iii poštnin»ki list /. dol. iu |u c«litimi in naznanil gn»p. Tomaževieu. Steklenice pa, ki mi |b je dolunsei 1 na K. poslala, napolnjene z malinov-cem. sit bile vso tu najdene odpečatcnc iu pr»zue# Skoda zu take /diavilne ku| I ii 1 ! Ilvala dobiotnici za ovratnike in oviatnicr. I«»»p. /u/< k, ki sem ga ti mescev pii sebi imel, meje zdaj zapustil 1 in dobil svojo faio, gl. popr, Dan, Vr.), in mil. skol so mi pncej poslali liubegtr gosp, Toma-zina v kioving . . . I pam pa kmali izdatne pomoti dobili za -voje indijanske misijone.
Pi.lio|n|i ponedeljek slih odmeujcu zopet podati sc po svojih indijanskih stajah in z ve-eljem in v piijetno tovar-šijo bom v/.rl seboj svojega goicčegu poni. enika g. Načrta Toinaziiia. llog blagoslovi najino delo; pa tudi Vi. ljubi misijonski prijatli, molile k llogu za dober v»pih naših misijonov, naj bi bdo vse llogu na ča»t in bližnjemu v zveličanje.
Zdravje sc mi je precej popravilo, ter z nckteilmi dobi imi poini.miini misijonai 1 zamorem z llo/jo pomočjo svoje indijanske misijone koristno nadaljevati pa ludi opravljati misijone bel.h katoličanov, Francozov iu Nemcev,
*) T j., r<idov«dio st ; tudi rusko Ijirbopiinnsi \ r,
••) l e kdo kaj daruje za kuk>iee ilit, bul£.»r»kini otro.ir.111
našim kratcem --. morebiti bo v kratkem prilika, jim i*ru-
riii. \ r.
"*J sirkbniee ni»o bile le '.. ampak !> jih j«' kilo; tedaj ►« v^'-pograbili li nesramni t.i.vi! \«>ki.it smo enake r< • 1 pošiljali v Aliiko »ko« turške dežele, j a sc ni me zgubilo. \ r.
Ker je kervava vojska v južni deržavi z Božjo pomočjo končana iu ljubi mir zopet vse dobre serca razveseljuje, torej ae ljudje zopet začenjajo močno naselovati v našo ze-dinjene deržave. Zdaj se posebno nu to gledu, da bi se lepe lodovitue okrajine v Miuesoii z novimi naselci napolnile.
Našo poglavarstvo v št, Pavlu me je uiidaii izvolilo za poročnika ali komisarja novih naselnikov, iu to me jc nagnilo, da sem jel »lužbino dopisovati z duliovskimi poročniki za izselce v llaviu, Bremenu in Hamburgu, ter jim z natankim popisom naznanili velike koristi za naselce prelepe deržave Minesote, Tako tedaj bom vodil naseljevanje v lu kruj in odkuzoval jim nu|boljš| seliša . , , Ako bi Kranjci v večem številu sem piisli, bi jim v (Mtentail-l.akc-u (pri Vidrorepjern jezeru) bolel odkazati prav naj lepši in naj bo||šj zemljo zu naseljevanje, kjer si bodo lahko v kratkem času napravili nar dra/ji posestva, ter imeli prav | rljetne domačije. Zemlja jo tukaj prav dober kup; vsak si žamete Hit) oralov dobiegu sveta kupiti po I1 , dolarja; ubožid pu ga dobivajo zastonj; ako se naznanijo zu deižuvljune (umerikanske domačine zveznih deržav), Zastruu vsili popolnih reči se zamore opruševati v Bremenu pri nemškem fajmošlru g. Piost-u, ali pu v lluvro de lirace-u pri gosp. fajm. I.ainbcit-u. V št. Pavlu jiiu pove fajm. o. Klemen vse potrebno, da do mene pridejo.	/»;., J»/iv,
katoliški misijonar.
Iz št. Viiiceucija. (Nekoliko znostuli pu zmlruj mičui dopis g. Trobca.j Po mestih je po zimi še veči šunder, kakor po leli; pu lam iihnum nič opravili, te pridem zraven, ker pervo veliko mesto jo od tod kakih M iingl. milj Teduj vidile, du iz sv«<je skušnje no morim po-ebnih «me-rikauskih novic pisati. Vender se bo že kaj pri lias doma našlo, sej na* je tu v samostanu šo čez tii slo oseb, že tudi ktero uganemo. Začnem nuj popred od božičnih praznikov, ukoravuo so že minuli. Vreme smo imeli o praznikih prav lepo; nu Sveti dun je celi dau prijazno solnce sijalo, sneg je tu čisto »kopnel iu bilo je gorko kakor v pozni spomladi. Nu Sveti veči r jc bilo pri nas kuj slovesno ••pravilu. Ze ob enajstih so je v>e terlo v cerkvi iu okoli cerkve, tudi v samostanu je bilo vse uu nogah. Med ju-ternicami so ljudje vedno še prihajali iu cerkev je bila tako nallučeiiu, da ui bilo skoraj moč noter priti. Altarji so bili bogato okinčeni iu razsvitljeni, nu evang. straui je bil prelepo iiuicjeiii „tr»ii'* ali škofov prestol, nu ulturji je ležalu škofova palicu in infulu, — v»o jo kuzulo, du bo kuj slovesnega. Nu koiu se je zbralo kukih Kr pevcev iu okoli :«I godcev. Ko v. č. opai v cerkev stopijo, zaigrajo nu koiu slovesen ..marš" iu gu Igrajo tako dolgo, du jo pred altarjem vso piipiavlj.no iu »e začne slovesna sv. musu. Pri alturji jc bilo :p» oseb, duhovnov in bofo-lovcev v krasni napravi; tisto mašim oblačilo je duiilo miloduiuegu kralju buvaiskcgu in je vredno čez štiri lističe dolarjev; neizrečeno je lepo. Prav gladko in krepko so peli častitljivi starček, v*e je bilo nckuko ginjeno, Na koru se je pela imenitnu perv« llavdn-ovu muša z orkestrom is pavkami in trobentami. I Slovesnost vsa biez pridige jo terpela do treh zjutraj. Kavno tako je bilo tudi Sveti dau ob desetih in Ss, tuli kraljev »lun. Nikakor bi si jaz ne bil popred do-mišljeval, du bomo tu kuj tucega imeli. Pogrešal sem samo veličastnega zvoujcujii, živo so spominjal nu prijazno vbruuo 11 ija učenje v Gradcu; — sploh nu Kranjskem, o kuko je pač to milo, kuko slovesnost povzdigne, — tu pa imamo nuiiio cn zvonec, du nus zjutraj straši iu iz postelj podi. K slovesnim opravilom je prišlo tudi veliko protestantov, posebno Sv. večer, so ve, du bolj iz radovednosti iu zavoljo godbe, kakor pu iz prave pobožnosti, Kni sc pridejo celo norčevat s svetimi rečmi, v ceikvl jedo (nesnage!) ulj se pogovarjajo, med povzdigovanjem ven gredo itd, Vender, ako kuk duhoven tacega zarobljenca v cerkvi vidi, mu jih ludi pove svoje dve kopi; ue mislite, da bi se jim vklaiijuli; brez vsega piizunašunj4 delajo ž njimi.
zakaj ker ne gredo v ta hlev, ven ž njimi tedaj, ako nočejo svojo volčje kožo sleči; kij neki bodo taki mirne ov-čico dražili iti uvelo hišo oskruuovuli! Ko so v. č, opat po cerkvi šli, jo vse spoštljivo vdalo, le neki protestant jo so šiioko sedeli; ali neki duhoven, ki jo oputa spremljal, so jim drugo pokazali; par krepkih be*ed jim jo seglo v serce kakor »drelu, v*i so so polilovuo vdali, kakor ovčlee, „.Vko nimate spošlljlvosll do svetega stanu ali sploh do svetili reči, spošlujlo *uj, ako niste popolnoma zarobljeni, sivega častitljivega »larčku", so rekli razumljivo v angl. jeziku . in besed« jo ginilu. Pu med lo borbo jo vender, kakor sum ž« enkrat omenil, veliko kaj kaj vnetih kristjanov, Kako pogosto eni k mizi Gospodovi pristopajo, eni celo vsako nedeljo! Tudi med dijaki so lakih no manjka; eni gredo še iu<li vsaki drugi dan k sv. Obhajilu. V loj reči jo v izobraženi Kvropi pri katoličanih veliko večja mlačno*!; kolikor hujši so iu krlvoverci, toliko boljši nu katoličani, kar s« jih namreč ne navgume »liupenegu duhu unih, ki jih ludi eisto v smertuo ».pulijo zuzibljo. Zgledov je tu, da se Ilog u sinili, brez številu. — Toliko ledaj od božičnih praznikov, (kunec nusd.)
9i<0 Je hej novega po hirohem nvelnf
Katoličani v Anglii imajo zdaj l vi*, škofa in t d *ko-fov, v Skocii I škofe, iu v obeh zemljah 110»» cerkev iu kapel, 00 samostanov moških iu 102 ženskih, 1.1 vstavov uli kolegij, iu 17 odrejis. — Časnikarji zdaj zopet jahajo konjiča, ki so mu pravi „*h>d" uli kongres evropej*kih vladarjev, du hi zumotutie poliličue širaktljne poravnali. Kuj posebnega je, da tnličo vanj nu veiiijo, vsi o njem govoie kakm o kaki rožni reči, iu p*ice, s kterimi vanj st 111 ja jo, se skoucujeju lako, da gu delajo čedalje bolj
verjel nega, ( I "nit,)
lijakovski škof Slro«Hiuaicr so sklenili s k urarstvom \ rt d zidali novo stolno cerkev v podobo lutin*kcgu kriza in v romunskem zlogu, Dolga ima bili 12, široka 2* sežnjev. O čelu bota dvu zvonika iu uud čveleroogelucm kri-žeiu osiuerovogeln« kuplja, pod njo |iu veliki oliar. Clllah.)
I la siru vno je bila vojska v \meriki, jo vender lansko leta prišlo čez 220.000 na*elcev v severne umeiikunsku |ei zave, izmed klerdi jih jo v noveui Jorku 00.000 ua sulni stopilo, M dvomili, da ho zdaj po dokoiičuui vojski naseljevanje no ubilnlsi. ( V \. Kzlg.)
Francija se ima zopet razširiti; pruvijo, da vsa Ko-čiueinu bodo Kiuneii pripela ali auekliruua. —
Posebno prijazno so so šinarnieo tudi v Jeruzalemu obhujule. Arabci priucsii vsak dan novih cvetlic — prelepih oloandruv, jazmiuov, nageljnov, go*avk in druzih cvetlic na Muriiu ultur. \u ullarji gori brez števila sveč, ki jih pri-nusajo veči del bogoljubui ču«tivei Marije Ilovice, ozalisajo pu jih poprej z blugodišeeimi venci in cvetličnimi kiticami. Mod lituiiijumi Matere Hožjo se ua ullarji žgo kudilna dišava v slehernih skodelicah. Muli se poprej rožni venček tuli skrivnost. Kratek nagovor jo v arabskem jeziku iu k sklepu zahvalna pesem ter blagoslov s svetinjami Marijo 11.
Jfšetl in pelin.
Liberalni Ješarbarji" ni*u imeli in nimajo pokoja, ker je lirol*ku dežela nekuj bolj verna iu pobožna mimo družili. Viditi jo pu, da so nekaj namena že dosegli. V Me-ruuu namreč jo neki gronovilnež v britko martro streljal in tri sviučenke vanjo zasadil. Tudi v Tridentu se je bilo dogodilo pred nekaj časom podobno bogoskrun*tvu. Kuj pa pravijo na to časniki, ki jih jo takrat taku strašno božjast vila, ko je bil nekdo neopravičen dvč nesramni podobi s kludvom razdjal? O to jim je kuj majhna otročja rečica! — Ljudstvu je želelo učitno sprave za toliko grozovinstvo,
ua povelje mil. go*p. knezu škofa je bilo 1. t. m. skoz tri dni sv. Košnje Telo izpostavljeno, iu sklenila se je pobožnost s procesijo, v kieii jo bila oskrunjena podoba v ptico veliko množico častitljivo postavljena na poprejsnie mesto. Vsakemu, ki pred to britko martro saj en »čena* in eno češenumurijo ohmoli, so mil. škof dovolili 40 dui odpustkov. Zanesljivo so bo storilo silo veliko molitve pred Iu svetostjo zanaprej, iu lako judeži-i*karjoti nikoli ne dosežejo lega, kur želijo s svojim prekliuievanjem »oper ll-ga iu njegovega Kri*tu*a. II »g ve namreč tudi i/, hudega dobro obildovati — zoper voljo lešutharjov iu maviaijev.
Koliki junaki v prcderzuoMi vstajajo dandanašnji, spii-čuje tista malopridna „Gurteulaubo", v kteri neki M-*i**uer
terdi, da sv, \e|....... nikoli ui živ« I!! menila zalo, ker je
v nekih pUavcih nekake nasprot ja našel. Kdor zna v »i zgodovini, celemu narodu, v»emu svetu take zaušnice dajati, taki jo pač zmožen lajiti ludi druge manj m-.lne «l|a-uiu iii resnico, Pričakujemo, tla nam Mci«»uer v kiutkem utaji tudi l.ulra, Kuvurja, ali še celo živega Gar.huld«. \ko jo Mei-sner brodil po kalnih virih, ga zaviača „Volk*-frcuud" (.Heil. št. 20 i ua ll««fler-ja iu Kriud-u, kjer si her-lavee lahko luči po še, lliuvci piškuve „Gaileol.«uhe" pa nuj bi no pozabili nuduljinh besed: „11 o Gailenluube kanu nur Arbeiler braiichen, vvelehe da* An^ehen der kaihol, Kirclio heruhseUeil. Mu* ueunt sie AuUliit mig". AHtelu Mei-sueru pa vošimo , da hi se mu ue piipetilo kaj enacega, kar so je zgodilo bogosknincu , ki j« ob «.«»u po«|o-boloui*lvu težko kladvo zuvihlil, da bi razdial omrezie, ki jo teli ca* ohlajalo grob svetnikov; kladvo pa je odletelo oskrunjovavcu v tumpUNlo čepiujo.,%
Tistim, ki gu čivkajo. Pregovor pravi: pijanec so Hpreoherue, kadar *e v lužo a verne, ti da hi u pregovor le prevečkrat ne bil resničen! Vsaka grei.ua navada ic rada železna srajca, V\ se le težko -- uo rečem sleče ampak s se h o slergu, čo so že, - tez vse |m pij »nosi, ktera lako silno veliko hudega stori Z4 ea-nost m /a večnost. — Bil ju v nekem kraju kovač, ki jo vet i del v se, kar jo zasluzil, pognal sk <z gerlo, bil vedno /.ejin, iu mu vinu iu dru/.ih pijač nikoli dosti ui bilo. \eki dau pi|au-ieva s svojimi lovarši iu uhslevi ze več pivnic iu kereeui. \a zadnje pridejo v neko gostilni« i žc v-i pijani, pa veu-.ler polokujo še več bokalov vina. Pa ludi lo se ui zulo-*li. Zmi»li so kovač še na žganje in ga hoče od keicoiiii ice, /una se brani mu gu dati, ker vidi, da je y.c ves pijan; nc jcnjtt pa tišati, dokler mu gu ne prinese. 1 /.vinjeni tl<»-vek zgrabi zu merico (mu*clc| iu zverue ga — v*«gu na en pot. Ali pil ga ju zdaj na zadnjo . . . Kar zverue se namreč na tla iu obleži, pu nikdar več ne vsiuue. Tauiši meniju, du gu jo Iu pijanost omagala; pa ui bilo luko. Začini gu premikati iu spoznajo, du je mertev. Tolik strah jih spreleti, da se groze vsi stie/nejo iu prrgleduiejo mertvo, vso černo truplo svojega tovarna, ki ga jo Božja roka nepripravljenega zadela!
Pijunec, glej, tla tudi tebe v lakcm stanu ue mahne sineiliu kosa! Spomni se tudi. da pravični sodbi llo/.ji nikukor lic odide*, ki te lahko zasuti, kjer iu kadar nar manj misliš. — Kako pa so pijanec „v luži zverue," po-terjuje žalosten prigodek preteklega leta. Dva človeka gresta od doma na lički sejim. Ko prideta zjuhej zgodaj do neke vodice, mujhuu kakor od kueegu studenca, v idila v nji nierlvegu človeka, kteri jo bil tukuj viouil. Gresta klical ljudi in kmuli gu spoznajo, da je prednji vet er mot no pijan i/, neke kerčine proti domu taval. Vtopil se je bil v taki votli, da su šu glava v nji ui skrila in vrabec hi ju lahko pregazil. — Prevdari to, kdor bereš, iu uci se modi usti i« nesrečo druzih!	—k.
V Moosburgu je bil strašili ogenj. Štirletiu ntroeič klico pred britko martro: „0 preljubi Bog! uo pu»ti, ne
pu«ti, da bi naša hiša cla Veliko velikokrat ponavlja tlele lo molitev, in gl«j! hiš« je ostala Cela in brez škode, ko ho bile v plamenu vse sosednje. („L;u»d«huUtg/')
Sv. Jane* Zla'ou*t pra\i: ..Dela staišev ho bukve, i* kterih se otroci od njih ut no" V ravno leiu p- iiienu pravi Sailer : ..Dobri zgled staišev je otrokom naj boljši katesi-zrm in naj ho||ši ogledalo v hiši/* - Zakaj pa je toliko otrok tako s eni ib prrklinovaveev ?.. Zal« ker ho v lijh ..katekizmu" — v življenji slaišev — zapisali« *>e (»«»-šasli prt-kliiivaui , mleiij, izdajanj in priduš-iij. Ako tacih besed lie bole/bii-ali i/, svojega katekizmu, starši! *a-tonj je vaš liutl /.u i/.tlaliio keišan-ko otlrejo vaših otrok.
Ii oltrcilo««lo\ja.
Me ml a se nikomur ne zamerimo, ako rečemo, tla so besede s v. Ambroža, klere duhovniki v 3, nočnici beiilu (l omnimi. M. M. src. I«r.) berem«, /u marsikoga zamotana uganka, ki si jo težko sum uganili zamore, kakor sc je pisatelju Uli ver-tic sum-mu gotlilo. ker je pa li-li lako srečen bil, pogovarjali se o teb rečeh * visoko učenim . po-cbn« v p a I v i s t i k i vri I« »najdenim gosp. tir. Keslerjem, sedaii|im škafom šniipolilaiiskim; uaj razglasi ludi d i u g i m v. č. gospodom duhovnikom, kur je zvedel.
V omenjenem K bianji ra/.laga sv. Ambrož nuj poprej, zakaj tla sv. Luke* v rvung. (1». si.) le šliii blazen-st\a ( bratiindine* l omenja , sv. .M a 1 e v ž t •">. 3. si.) pa osem. ker so \ teli o-menh zapopadene one čeliri t pii sv. I.uk.). in v teli čelnih tudi one osmne t pii s\. Mat.). Totem nadutim** sv. oie Ambrož: Ilir enim i/uutuor Vehit rir/nh s ampte.rus ist citriliutiles: itt> in Ulit orlo mifsti-rum numerum reserarit. Pro orlom enim mulli insrri-buutiir psalmi: et mnnJnliiin tur i pis, orlo illis partem tiare, furtosse beneilirtionibus. Sinil enim spei noslrae tu faro per/erUo rs/. ihi orhtra summa virluhim esl."
..lile in illis orlo mtfsticum namenim reserarit" se pravi: bolel je sv. Mutrvz /. oslilčlk« blužeii*ti V tudi tdi ein m ne«« skrivi.o-l odkiili. ktera je ravno v šletilki ..osem." V tej številki je namnč. kukor tlalje govori sv. Ambrož, dvojna skrivnost: pcivu, du osmeika pomenja p r i-h od nje življenje (-aeculiim Imunimi, ki brez v-e pre-
membe veknuiaj ostane, in se loraj imenovali ........e „«c-
tava" o-mina. kakor eden dan sledeči zu tim ča-om, ki se ver-li v ledndi po st tit m dni. Življenje vemo, v kterem se noč in dali veislila vec ne bnla, ampak bo večni dan - oetav a ( se. dies) bi ezkončna. ker j« božje Jagnje mila luč zveličanim (Jez. f.O, Iti. - Ap»r. 21,23. 22. j.), bo spoluil« vse naše upanje I „spei iioslrue ocluva perfeetio est"). Ha v no zato. mi-li tlalje sv. Ambrož, se je iicktcriui psalmoin | kakor Vi. \l) napis dal: ..pro ocluva"	ri\-
»dot»• — u a osmino, namreč v spomin uu večno osmino v nebesih, ktera po ruzlaganji sv. očetov luisiopi po dokončanih sedmerih dobah tega svelu (..pro octa\a |*r. in sateulti futuroj enim mulli itisci ibiintur p-aliui"),
Iliugu skiivnost v številki ,.oetava" je po razlaganji sv. Ambroža tu. nuj bi na* spomnila, tla si prizadevamo, o s mere kreposti, zavolj kterih Gospod ( Matv. ."». si ) človeka blagiuje. v djanji zverševali. To se nam zapoveduje (..maiiduliim arcipis") po mi-lih sv. očeta v bc-cduh sv. Duha ( Keele. II. 2.): ..tla partem septem. wc non et orlo.- klere besede piimerja sv. Ambrož z blažeu-ivi osmerimi I Maiv. .'i, 3 si.) tako, da imamo njim, uli plavža prav krepostim celo svoje življenje darovati; du tedaj en del svojega življenja darujemo uboštvu, drugi del kroi-konti, tretji del žalovanju nad lastnimi iu nud grehi bližnjega, celerti del živemu hrepenenju po božji pravici itd. Ce vse to stoiimo, če spolnujemo, kar Gospod v osio.-nh blažciistvili pripoioča. d isežeuio uaj viši stopnjo
kreposti („in oetava sc. huc viitutum seu bcuedictionum sumuiu viitutum est").
Omenjeno mesto (Kccle. 11, 2.) je sicer po besednem pomenu drugač sprejeti. Vcrstu 2'f so namreč strinja r v. lo „fnille pa nem lumn super trauseuntes tti/utts ali po gerskem :	.tootm.tor rov nVro,;" ~ po morski po-
\ er sini, p.> \eihu morja; in v. 2 a ravno lo izgovarja: ,.tla pari* m septem, nec non et orto," i. j. dajuj od svojega kruha, zavzitka sedmeiim — mnogim, ki so potrebni, uli tudi usmerim ko bi jih tutli še več revežev prišlo: y eno besetlo - vsakemu p u t r e b ii e iii u duj hrane, ko-likor piemoieš, iu ue bodi si v skerbi (v. 16), kako bodeš sum izhujal.
Ali sv. Ambrož razlaga 2. versto v duhovnem pomenu, in vitli piKthuo v številki ,,octo" ravno lo, kar Gospod ( Mtv. .'i, 3. si.) pripororuča, du namreč zupoved: „tlu p. r-lem itd." naj lepše spolnujemo, uko usmerim krepostim, zavoljo kterih Gospod blugruje („beuedictioiiibus illis oeto"), svoje življenje posvečujemo.
|»o tem takem se besede sv. Ambroža celo razumljivo takole glusipi: ..Ilir (st. I.uras) enim i/uahior retut rir-tutes ample.nts est raritinales; itte ( sr. Matlli.) in illis orto mifstimm numerum reserarit. Pro ortara enim (i/ime est rita beti ta in roetis. et in rommemorationein ittius) umiti insrribuntnr psalmi; et mamtatum arcipis (sc. in Hccte. II. 'J.) orto ittis (ilominiris beatituitinibni sen beneitictionit/us) par tem tiare (vitae luae), fortasst beneilirtionibus (itominiris). Sinit enim spei noslrae oetava (vita bcatu stteculo rent uro) perfeetio est, ita ortara (sr. orto rirtntes a Domino commemlatas cmnplectens f summit virtutum est'*.	tir. ž—.
uit o rs lie tpreneemOe,
V ljubljanski *kolii. I.okuliju pri sv. K u l u r i n je podeljena g. S I e f. Perju 11 u, pomočn. v Mmg-ii; lo-k u i iju Vojsko pu iintititu. uduiiiiiitr. g. I*'r. h c r g a ii t u. -1'mcil je g. Primož kosec, duh. piislir v l.escah, ii t. m. li. I. P. I.cseo so torej ruypi«uiic 17. I. m.
\ lavantinski škofii. Prestavi.eni so gg. kaplani, liatuj Drag. v Šmarje; Vojsk Jož v št. Andrej \ S. g.; II o Iz Juk. k sv. Iluiburi pri Vuipcigu; II rez t; i k A n t. k sv. Martinu pri Vurpcrgti; lie potočni k liu jm. v Oriiiuž; Vraz Jož. sen. v Kumiei; Vruz Jož. juu. k sv. Matiji v Vurpeigu; Klajušek .Mih. k sv. Miklavžu pri l.titmcrgu; Suhuč Ant. k sv. kii/.u pii l.olmergu; G ulični k Me i h. v Pilštuuj; Pole Kr. v šolale; t«uj-šek Juti. v liibnico; Suho d Juri v l.:ipoije ; Slomšek Juti. v Stali terg; Zli čar Kr. v llrušluvice. — Nu novo grejo zu kaplane gospodje novo posvečeni: Gabre c Sim. v gornjo Polskavo; G os te učni k Pet. k sv. kiižu pr: Sluliui; Jakopina Jan. v spodnjo Polskavo; Kocuvun Aut. k sv. Ilupertii; Potcre Al. k sv. Ileiicdiklu zu diu-gega kapi.; II a k Š i m. v Kulohje; S u m a r Mili. vllajtlin; Sovič Jož. v liazborje; S p c ii g a r J u r i v Tre bo* i je; Tcrsteiijak Jak. v Vitanje; Vihar Kil. v Sioinlje; V rabelj .lun. v llistrico,
tJotorolni tlarorl.
Za pogorelce nu Verhii. S Podlipe 2 gl.
Za misijon gosp. Pirea. Iz Zaliloga dobrotuica 1 gl — G. Ant. Cer nc 2 gl. 31 kr. —
Zu u I lik. misijon: S Studenca 5 gl.
Pogovori s gg. tlopitorarei.
G. M r: Oboje prišlo; vse dtikro in pride kmali na vrrMo. <j£. K. v I., in J J v N.: Tudi nadaljevanju došlo. • • li. - g •» >1.: Vse livule/.no prejeli, naročeno opravili. Gg. k. v T. iu I', v li.: V p i muh odg.