štirirazredne ljudske šole
in z njo združene
obrtno - nadalj evaln e šole v Št. Yidu pri Ljubljani.
Izdal in uredil
koneem «olskega leta J897/98
nadučitelj in vodja
Janko Žirovnik.
Založil krajni šolski svet.
Tisek Katoliške Tiskarne v Ljubljani.
rtu« n i umu t u n »> u n m n i (imnnm m i > i u ui i j t ih »n umu nymn i mm i n
• >V'
■ ; : .. .•.'	.«j.-.v,	v
•	-	*i	,	K*
| V i- . "S' V>-S:
■
-
Sg>.£$šge? •
} ^ V. ' ■' '■■ 'i'	'	*'	‘
.v-
'■* •* •; ''*'3 '■ 5- II
-
- ■ • • .
■* ' •
- <s	- £ J ' _•*•	,
štirirazredne ljudske šole
in z njo združene
obrtno - nadaljevalne šole v Št. Vidu pri Ljubljani.
Izdal in uredil
koneem «olftkega lota 1SQ7/98
nadučitelj in vodja
Janko Žirovnik.
Založil krajni šolski svet.
Tisek Katoliške Tiskarne v Ljubljani.
A.	Ljudska šola.
I.	Iz šolske kronike.
Na mestu, kjer sedaj stoji šolsko poslopje, stala je kedaj mala mežnarija, v ktero se je prišlo po dvojih stopnicah. Ves mežnarijski prostor je meril P83 ara. Takrat je poučeval otroke v branji, pisanji in računstvu organist Ln začasni učitelj Frančišek Volčič v spodnji sobi kapelanije.
A za tako veliko faro to ni bil zadosten prostor. Tudi gosposka je jela priganjati, naj se oskrbi fara z večjo šolo. Z veseljem se je poprijel te misli tedanji gospod oče slavni Blaž Potočnik. Dokupil je prostora, da sedaj meri 4-35 ara. Prigovarjal je ljudem, naj pridno dovažajo potrebni materijal in donašajo denarne prispevke. Načrt novi šoli je naredil Matevž Tomec in tudi lepo izrezljana vrata so njegovo delo. Z Jak. Belcem sta prevzela tudi druga dela pri šoli, zidal jo je pa zidarski mojster z Vikerč.
In res je narejena tako solidno, da ji potres leta 1895. nič kaj ni mogel do živega. Leta 1866. 10. dan maja je bil velik praznik za St. Vid. Ob navzočosti mnogo ljubljanskih gostov in domačih faranov je blagoslovil novo šolsko poslopje tedanji se-meniški vodja in kanonik Frančišek Kramar. Vse je bilo veselo, vse v vencih in zastavah!
Učiteljem na novi šoli je bil imenovan Matija Bernik;
11.	maja se je vpisalo 89 dečkov in 98 deklet, skupaj 187 učencev. Sola je bila enorazredna s poludnevnim poukom. Leta 1873. so razsajale tu koze. Za kozami je med drugimi umrl tudi učitelj in organist Matija Bernik, kterega so pokopali 6. junija z vso častjo. Za njim je bil imenovan učiteljem na tukajšnji šoli Janez Krnc. 2. decembra je šola slovesno praznovala 251etnico vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I.
Leto 1874. je za našo šolo posebno pomenljivo. V tem letu 23. februarija umrl je v Ljubljani izdelovatelj glasovirov tukajšnji rojak Andrej Bitenc, rojen v Podgori pri Urbančku. Ta mož
i*'
se je vzpel iz navadnega mizarskega pomočnika do — bogataša. Bil je priden in vesten pri delu. Imel je pa tudi železno voljo in veliko podjetnosti. Iz malega raste veliko. Sel je po svetu in se posebno na Dunaji izvežbal v izdelovanji glasovirov. Vrnil se je v Ljubljano dobro izučen in začel je z glasoviri kupčevati in jih razposojevati. To je neslo. Po svetu in doma izmodren, zapustil je — sam brez otrok — svoje do 80 tisoč veliko premoženje za šolske namene s pogojem, da se smejo porabiti le vsakoletne obresti, ne pa kapital. V svoji oporoki prav modro sam piše, da je po svetu izkusil, kako potrebna je šola in da se le s pridnostjo in pametnim življenjem pride do boljšega položaja.
Po lastni želji so ga prepeljali na domače pokopališče. Njegovega veličastnega pogreba se je vdeležilo veliko ljubljanske gospode in vsa domača fara.
Od leta 1890. mu o Vseh svetih učenci pojo na grobu nanj zloženo žalostinko.
Blag mu spomin!
Število učencev je vedno rastlo. Zato se je šola razširila v dvorazrednico v letu 1875/6. Na drugo učno mesto je bila imenovana učiteljica Marija Franzi, učitelj Janez Krnc pa je bil imenovan nadučiteljem. Pouk je bil poludneven v obeh razredih. Dnč 1. marca 1881. leta je bila učiteljica Marija Franzi premeščena na šolo k D. M. v Polji. Na njeno mesto je prišla učiteljica Ivana Cvek. Tudi nadučitelj Ivan Krnc se je preselil v Logatec, a ondotni nadučitelj Ivan Kermavner pa je prišel v Št. Vid in pričel tu poučevati 21. aprila 1882. Taje takoj uvidel potrebo razširjenja šole zaradi velicega števila učencev. Tudi za rokodelske učence je vpeljaval pouk, a ta se ni obdržal zaradi prepičle podpore. A njegova prizadevanja glede razširjenja šole v štirirazrednico niso ostala brez uspeha. Krajni šolski svet (predsednik Valentin Babnik) je 29. aprila 1883. leta sklenil kupiti od Miroslava Tomec-a svet pri hiši štev. 7 in ga
3.	maja res kupil za 1850 gld. 26. avgusta se je oddalo delo pri novem šolskem poslopji za dva razreda Lovrencu Vodniku iz Podutika za 1450 gld. in 10. septembra se je res pričelo zidanje.
Zidanje se je dovršilo leta 1884. tako, da se je ob začetku šolskega leta 1884/5. otvoril že tretji razred. 21. septembra je to začasno šolsko poslopje (Mala šola) blagoslovil kanonik in stolni dekan Urbas, c. kr. okrajni glavar Ivan Mahkot pa je lepo
govoril zbranim gostom in domačinom, kolike važnosti je šola za nje in njihove potomce. Za tretje učno mesto je bil imenovan učitelj Jožef Bregar, ki je začel poučevati 3. oktobra v drugem razredu.
Ob začetku šolskega leta 1885/6. se je otvoril že tudi četrti razred. Za četrto učno mesto je bil imenovan učitelj Frančišek Lovšin. Od tega leta je torej naša šola čveterorazrednica, ktero obiskuje povprek 354 vsakdanjih in 100 ponavljalnih učencev. Število učencev v I. in II. razredu je bilo precej veliko (včasih nad 100). Nova šola je bila torej koj v začetku premajhna in ni preostajalo druzega, nego da se je vpeljal v I. in II. razredu poludnevni pouk. Naši učenci se torej ne morejo meriti z učenci druzih štirirazrednic, kjer imajo v vseh razredih celodnevni pouk, razun če so posebno nadarjeni.
23.	februarija 1888. poskusil je v imenu c. kr. okr. šolskega sveta gospod c. kr. okr. šol. nadzornik V. Levstek vstanoviti pravilno obrtno nadaljevalno šolo. Toda možje so ugovarjali. Vendar so se kasneje dali pregovoriti c. kr. okr. glavarju Ivanu Mahkotu ter so 24. junija volili šolski odbor: Jože Matjan (Kmeto-vec) je bil kot župan predsednik, Simon Jovan namestnik, Anton Belec blagajnik, Valentin Cirman in Frančišek Goljar odbornika.
Vkljub temu je pa ostala obrtno-nadaljevalna šola le na papirju.
Leta 1889. 11. februarija umrla je učiteljica Ivana Cvek, ki je tu z velikim uspehom delovala od 1. marca 1881. 1. 13. marca pa je zapustil šolo učitelj Fr. Lovšin, ki je bil imenovan nadučiteljem na Vinici. Na njegovo mesto je bil imenovan učiteljem Albert Sitsch in je službo nastopil 17. septembra 1889. leta. Mesto učiteljice Ivane Cvek je dobila učiteljica J an j a Miklavčič in svojo službo je nastopila 3. avgusta 1889. leta. Ani ostalo pri teh premembah. Učitelj Jožef Bregar je bil 23. septembra imenovan nadučiteljem v Kranjski gori. Služil je tu v splošno zadovoljnost pet let. Na njegovo mesto je prišel učitelj JožefJanovsky iz Višnje gore in nastopil tu svojo novo službo 1. decembra. Na spomlad pa je resno zbolel nadučitelj Ivan Kermavner za boleznijo, ktero si je nakopal še v Bosni kot vojak. Ni bilo mogoče rešiti ga. Umrl je 3. marca 1890. leta. Pogreb je bil veličasten. Nagrobni govor je govoril sam c. kr. okrajni glavar Iv. Mahkot ter slavil pokojnika kot izbornega šolnika in plemenitega moža, kterega se bodo hvaležno spominjali njegovi učenci in prijatelji.
Na njegovo mesto je imenoval visoki c. kr. dež. šolski svet z dekretom od 10. junija 1890 nadučitelja v Gorjah Janko Žirovnik-a. Ta je svojo službo tukaj nastopil še-le 30. oktobra, ker je krajni šolski svet (Ivan Grošelj, predsednik) ugovarjal proti njegovemu imenovanju celo pri vis. c. kr. naučnem ministerstvu a — brez uspeha.
1. aprila 1891 odšel je učitelj Jožef Janovsky na svojo novo službo v Ljubljano. Njegovo mesto je dobila učiteljica Janja Miklavčič, te mesto je dobil učitelj Albert Sitsch in na tega mesto pa je bil imenovan abiturijent Viktor Jaklič z dekretom od 13. avgusta 1891.
Z dekretom od 15. septembra 1894. leta je bila učiteljica Janja Miklavčič premeščena v Kranj in jej je ob tej priliki izrekel c. kr. okr. šolski svet svoje priznanje.
Mesto nje nastopila je 28. svečana 1895. leta učiteljica Pavla Wölfling na IV. učno mesto, Viktor Jaklič je bil nastavljen na III. učno mesto, Albert Sitsch pa na II.
Ob kaki bolezni ali ko je n. pr. šel učitelj A. Sitsch v risarski tečaj v Gradec, vpeljal se je poludnevni pouk tudi v III. in IV. razredu ali pa je dotičnega nadomeščal pomočni učitelj Bernard Janc ali učiteljica Zofija Grum.
Šola se je začenjala do 1875. leta o Vseh Svetih. 1875. leta seje pričela 16. oktobra. Od tedaj pa vsako leto sredi septembra. Mladina se je udeleževala sv. maš ob godovih presvetlega cesarja in cesarice, sv. Alojzija ter tudi v začetku in sklepu šolskega leta sama pela pri sv. mašah. Praznovala je primerno tudi vse druge znamenite dogodke v preslavni habsburški rodovini.
Sola se je udeleževala slovesnih procesij ob vstajenji Gospodovem, sv. Resnega Telesa dan in križev teden. Solarska maša je bila ob pol 9. uri ob torkih in petkih v maju, juniju, juliju, septembru in oktobru.
Učenci IV. razreda so obiskovali pod vodstvom nadučitelja J. Žirovnika (in enkrat učitelja A. Sitscha) deželni muzej.
V	zimskih mescih je ponavljalna šola. Ob četrtkih dečke poučujeta učitelja A. Sitsch in V. Jaklič, deklice pa učiteljica P. Wölfling. Poleg te je tudi ob nedeljah kmetijska šola po eno uro, v katero hodi okoli 35 dečkov, in pevska šola, kjer se vadi umetnega petja 16 dečkov in 22 deklet, ki so pa že šoli odrasli. V teh dveh poučuje nadučitelj J. Žirovnik.
Sklep šole je bil navadno : Ob 8. uri sv. maša. Po maši gredo učenci v III. razred. Tu predsednik kraj. šol. sveta učence nagovori. Potem deklamuje iz vsacega razreda en učenec in ena učenka. Nato zapoje ves razred kako pesem. Ko se je to po vseh razredih izvršilo, kliče predsednik kraj. šol. sveta odlikovane učence in jih obdari. Nato je sklepni govor in cesarska pesem. Razdele se šolska naznanila in učenci se razidejo na počitnice.
Šolski vrt je bil kupljen ob enem s prostorom, kjer stoji „Mala šola“. V njem je stalo leta 1890. nekaj divjakov in do 120 cepljenih dreves. 1891. leta jeseni sem ga podpisani na novo razdelil, kakor je zdaj, in spomladi 1892. leta uredil in zasadil z matičnim drevjem tacih vrst, ktere so mi znane kot najboljše. Danes stoji v njem do 400 divjakov in 400 cepljenih jabolk in hrušek. Matičnih dreves pa stoji v njem 52 v tistih vrstah, ktere sem v Kmetovalcu št. 4, leto 1898. priporočal za naše kraje. Par druzih tudi dobrih vrst pa poskušam.
Šolsko leto 1897/98. se je pričelo 17. septembra 1897 s sv. mašo. Po sv. maši je bilo vpisovanje novo vstopivših otrok.
V	krajnem šolskem svetu so:
Predsednik :
Malovrh Gregor, župnik in krajni šolski nadzornik.
Namestnik :
Štrukelj Frančišek, posestnik v Guncljah.
Člani:
Erjavec Frančišek, posestnik v Vižmarjih.
Florjančič Janez, posestnik v Dravljah
Šušteršič Frančišek, posestnik v Dolnicah.
Žirovnik Janko, nadučitelj.
Dne 4. oktobra je obhajala šola god presvitlega cesarja Franca Jožefa I. in 19. novembra god presvitle cesarice Elizabete s sveto mašo, pri kteri so učenci peli tudi cesarsko himno.
Dne 1. novembra so učenci vsakdanje in ponavljalne šole peli na grobu Andreja Bitenca, velicega dobrotnika naše šole.
Dne 4. decembra popoludne so si učenci ogledavali v šoli malo panoramo.
Dne 20. februarija je dobil učitelj V. Jaklič dopust do konca šolskega leta, da se je udeležil risarskega tečaja za učitelje na c. kr. obrtni šoli v Gradci.
Njegovim namestnikom je bil imenovan g. Bernard Janc iz Šiške, ki je nastopil službo 14. marca.
Dne 9. aprila se je udeležila šolska mladina z zastavo procesije v spomin vstajenja Gospodovega, in ravno tako tudi procesije sv. Rešnega Telesa 9. junija.
15., 16. in 17. dan maja se je šolska mladina udeležila procesij križevega tedna.
Dnč 27. maja je nadzoroval vse razrede c. kr. okrajni šolski nadzornik, gospod Vilibald Zupančič. Čast. gospod župnik je pa kot krajni šolski nadzornik nadzoroval vse razrede proti koncu šolskega leta.
Dne 17. junija je stavil učencem koze gosp. dr. Sterger.
Dne 21. junija je praznovala šola god sv. Alojzija s sveto mašo v Dravljah, ker se farna cerkev popravlja. Ta dan je bila tudi prva spoved za učence.
Dne 2. julija so bili učenci IV. razreda in par boljših iz
III.	razreda pod vodstvom nadučitelja J. Žirovnika v deželnem muzeju.
Dnč 24. julija je prejelo prvikrat zakrament sv. Rešnjega Telesa 66 učencev.
Dne 27. julija se je sklenilo šolsko leto s sv. mašo, običajno slovesnostjo v šoli in razdelitvijo „Šolskih naznanil“.
Vsak učenec, ki je svoj razred dobro dovršil, dobil je „Letno poročilo“ zastonj.
Začetek šolskega leta 1898/99.
Šolsko leto 1898/99 se začne 17. septembra. Ob 8. uri bode sv. maša, potem pa koj vpisovanje novovstopivših otrok. K vpisovanji naj pripeljejo stariši sami ali pa njihovi namestniki vse tiste otroke, ki so 6. leto že dopolnili. Oglasiti se pa imajo s krstnimi podatki tudi vsi tisti za šolo godni otroci, ki niso bili v naši fari rojeni.
V Šent Vidu pri Ljubljani, meseca julija 1898.
Janko Žirovnik
nadučitelj in vodja.
II.	Učiteljsko o s o b j e.
Janko Žirovnik, nadučitelj in vodja, oskrbnik šolskega vrta, član glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske in vodja cerkvenega petja, je učil — razun telovadbe — vse predmete v IV. razredu, petje v vseh razredih in v posebni pevski šoli ob nedeljah in praznikih vsega leta po eno uro in v kmetijski šoli splošno kmetijstvo, sadjarstvo, zelenjadarstvo in cvetličarstvo v zimskih mescih po eno uro ob nedeljah, skupaj 26 ur na teden v zimskem poluletji in 25 ur v poletnem poluletji.
Ferdinand Erker, kapelan in katehet, je učil verouk v vseh razredih ljudske šole in v ponavljalni šoli 11 ur na teden v zimskem in 10 ur v poletnem poluletji.
Albert Sitscli, stalni učitelj, izprašan za meščanske šole in za risanje na obrtno-nadaljevalnih šolah, je učil — razun petja — vse predmete v III. razredu, telovadbo v IV. in realije v ponavljalni šoli, skupaj po 26 ur na teden v zimskem, a 24 ur na teden v poletnem poluletji.
Viktor Jaklič, stalni učitelj, izprašan za risanje na obrtno-nadaljevalnih šolah, je učil — razun petja — vse predmete v I. in II. deškem razredu, risanje v II. dekliškem razredu in računstvo in jezik v ponavljalni šoli, skupaj po 26 ur na teden v zimskem poluletji. V poletnem poluletji je imel dopust, da se je mogel udeležiti risarskega tečaja za učitelje na obrtno-nadaljevalnih šolah na c. kr. državni obrtni šoli v Gradci. Nadomestoval ga je nadomestni učitelj Bernard Janc iz Šiške.
Pavla Wöltiing, stalna učiteljica, je učila vse predmete v I. in II. dekliškem razredu — razun risanja in petja — ročna dela v II., III. in IV. razredu in vse predmete v dekliški ponavljalni šoli, skupaj po 27'/* ur na teden v zimskem in 25'/* ur v poletnem poluletji.
B.	Obrtno-nadaljevalna šola.
I.	Uredba šole.
V	zvezi z ljudsko šolo je obrtno-nadaljevalna šola. Kakor kaže letno poročilo od leta 1885/86., je bila tu že takrat nekaka „obrtnijska šola“, ki je trajala od Vseh svetih do Velike noči in jo je obiskovalo 24 učencev. Ta šola pa je bila provizorična in je trajala le eno leto. — 7. prosinca 1894. 1. pa se je definitivno otvorila sedanja obrtno - nadaljevalna šola s pripravljalnim in
I.	tečajem. Veliko sta si v to svrho prizadjala predsednik krajnega šolskega sveta, posestnik in mizarski mojster, rajni Janez Grošelj in takratni c. kr. okrajni glavar, gospod Ivan Mahkot. Največ zaslug za to pa ima učitelj gospod Alb. Sitsch, ki je napel vse svoje moči, da je spravil to prevažno stvar v tir, ter, četudi z velikim trudom in naporom, vendarle dosegel, da je bila ta prepotrebna šola ustanovljena. V jeseni leta 1894. se je šola popol-nila s tem, da se ji je dodal še II. tečaj.
, Kolike važnosti je ta šola za ta kraj, kaže število šolo obiskujočih obrtnih vajencev. — Koncem vsakega šolskega leta, in sicer o Binkoštih, priredila se je razstava risarskih izdelkov učencev obrtno-nadaljevalne šole. Vsakokrat je bila prav dobro obiskovana od tujcev in domačega občinstva. Letos pa je bil obisk iz-vanredno obilen. Razstava je imela nad 800 obiskovalcev. Med temi so bili tudi prav odlični gospodje, kakor n. pr. gospod namestnik dvornega svetnika in ravnatelja tehnolog, muzeja Escherja, prof. Laubeck z Dunaja, ki ga je pripeljal gospod ces. svetnik Murnik poleg ravnatelja gosp. Šubica in predsednika obrtne zbornice gosp. Perdana. Dalje so bili tudi gospodje ravnatelj Hubad, c. kr. vladna komisarja, profesorja Levec in J. Vesel, dr. Papež, prof. Borštnar in drugi strokovnjaki. 6. junija pa je pripeljal gospod ravnatelj Hubad tudi nadzornika za risanje na srednjih šolah, gosp. Lukas-a, da si je ogledal risbe tukajšnjih obrtnih učencev. Razstava je trajala tri dni.
II.	Pričetek in konec šolskega leta.
Šolsko leto se pričenja s 1. oktobrom in traja do konca aprila.
V	tednu je 21 ur.
Poučuje se ob torkih	zvečer od 6.	do	8. ure in ob	nedeljah
dopoludne od 8. do 12. ure. Poleg tega pa ima II. tečaj ob nedeljah popoludne še eno uro obrtnega spisja od 3. do 4. ure in pripravljalni tečaj skupno s I. tečajem pa od '/*2. do '/,3. ure verouk.
Učni predmetje.
Pripravljalni tečaj: branje, pisanje, računanje, risanje in verouk. Skupaj 7 ur na teden.
I. tečaj: elementarno, prostoročno	in	geometrijsko	risanje,
obrtno spisje in računstvo.	Verouk se poučuje skupno s I.	tečajem.
Skupaj 7 ur na teden.
II. tečaj: strokovno risanje za stavbeni, mehanično-tehnični in mali obrt, obrtno spisje, knjigovodstvo in obrtno računanje. Skupaj 7 ur na teden.
Šolsko leto 1897 98., peto leto te šole, se je začelo 1. oktobra in se je končalo 2. maja z razdelitvijo izkazov in spričeval.
Šolo sta pregledala c. kr. vladna komisarja za obrtno-nadaljevalne šole na Kranjskem, gospoda profesorja Fr. Levec in J. Vesel in sicer prvi 16., drugi pa 23. januarja 1898.
III.	Vzdržavanje šole.
Ta šola se vzdržuje iz sledečih letnih prispevkov :
1. Država prispeva z doneskom................... 300	gld.
2. Deželni odbor s...............................150	„
3. Kupčijska zbornica s..........................50	„
4. Krajni šol. svet iz Andrej Bitenčeve ustanove	s	100	„
5. Kranjska hranilnica s.........................50	„	in
6. Cesar Franc Jožefova ustanova	s	. . .	.	30	„
Skupaj	.	680	gld.
IV.	Šolski odbor.
Načelnik in blagajnik:
Bclec Anton, župan in posestnik.
\
Načelnika namestnik:
Jovan Simon, posestnik, zastopnik obrtnijske in kupčijske zbornice.
Odborniki:
Arhar Jožef, posestnik, zastopnik deželnega odbora.
Malovrh Gregor, župnik, zastopnik naučne uprave.
Pečnik Štefan, posestnik, zastopnik krajnega šol. sveta.
V- Učiteljsko osobje.
Janko Žirovnik, voditelj šole, je poučeval branje in pisanje v prvem oddelku pripravljalnega tečaja, 2 uri na teden.
Sonc Anton, učitelj iz Preske, je poučeval risanje in računstvo v pripravljalnem tečaju, 4 ure na teden.
Jaklič Viktor je poučeval vse predmete v I. tečaju, 6 ur na teden in v II. oddelku pripravljalnega tečaja branje in pisanje 2 uri, skupaj toraj 8 ur na teden.
Sitsch Albert je poučeval vse predmete v II. tečaju, 7 ur na teden.
Ker je bil gosp. Viktor Jaklič od 15. svečana 1898. leta do konca šolskega leta radi obiskovanja risarskega tečaja v Gradci na dopustu, je prevzel v I. tečaju njegove predmete gosp. Anton Sonc, tega predmete pa je v pripravljalnem tečaju prevzel gospod Anton Javoršek, nadučitelj v Šiški.
VI.	Statistični pregled učencev.
Po obrtu je bilo	V	tečaju		Skupaj 	
	priprav- ljalnem	I.	II.	
Ključavničarjev		2	2	2	6
Krovcev 		1	—	—	1
Zidarjev		—	1	—	1
Kleparjev		1	—	1	2
Kamnosekov		4	4	3	11
Kovačev 		—	1	2	3
Kolarjev		1	—	—	1
Mizarjev		62	30	22	114
Pleskarjev		1	—	—	1
Krojačev		4	3	3	10
Čevljarjev		3	2	1	6
Skupaj . .	79	43	34	156
Med letom jih je izstopilo . . .	8	4	8	20
Koncem šolskega leta jih je bilo	71	39	26	136
Sposobnih je bilo		51	33	23	107
Med temi je bilo 14 učencev, ki	so I]	. tečaj	prost	0-
voljno obiskovali, eden pa I. tečaj.				
Vsi so bili katoliški Slovenci.				
Knjige za učence.
1. IV. berilo, 30 komadov.
2. Funtek, obrtno spisje, 30 komadov.
3. Razinger - Žumer, Abecednik, 15 komadov.
4. Romih dr., Obrtno knjigovodstvo, 10 komadov.
Risalno orodje.
123 trikotnikov.
71 šin.
36 velikih \	, ,
Kri ... tabel.
50 malih J
59 risal.
79 meril.
130 škatljic za držala, svinčnike i. dr.
Razno drugo orodje, kakor: čopiči, skledice, barve i. dr.
Modeli.
5	žičastih.
9 lesenih.
Priprava za razlaganje projekcije.
VII.	Inventar.
Predloge.
1. Andčl, Das geometrische Ornament, 2 iztisa.
2. Avanzo, Holzdrechslerei I. u. III. Serie.
3. Bayer & Wunderlich, Freihandzeichnen, 6 Hefte.
4. Beyer, Vorlagen für Möbel I. u. II. Serie.
5. Chemnitz, Bauschlosserei I. II. u. III. Lieferung.
6. Fellner & Steigl, Freihandzeichnen I.—V. Heft.
7.	Ger hart,	Vorlagen	für	Schuhmacher.
8.	„	„	„	Herrenkleider.
9.	Gottlob,	„	„	Schmiede.
10. Grandauer, Elementar-Zeichenschule.
11. Gugitz, Wiener Bauconstructionen.
12. Guse, Der practische Bautischler.
13. Herdtle Ed., Die Elemente des Zeichnens.
14.	,,	„	elementares Freihandzeichnen.
15.	„	„	geom. Ornamente.
16. Herdtle Hermann,	Möbelformen der franz. Renaissance.
17.	„	Das Flachornament der ital. Renaissance.
18.	„	Das polychrome Flachornament.
19. Hesky, Objecte	des	Bau- und Maschinenfaches I. Theil.
20. Hoch 'Juh, Schlossconstructionen I. Theil.
21. Hocke, Projectionslehre.
22. Kretschmar, Die Holzverbindungen.
23. Lacher, Holzintarsien der deutschen Renaissance.
24.	„	Kunstbeiträge aus Steiermark.
25. Ortwein, Arbeiten aus Stein.
26. Pape, Der Möbeltischler d. Renaissance.
27. Richter, Fach- Zeichenvorlagen für Kleidermacher.
28. Rewel & Schmidt, Bautechnische Vorlagen.
29. Rothe, Vorlagen für Bau- und Möbeltischler.
30.	„	„	„	Spengler.
31. Schmid H., Steinmetzarbeiten I. u. II. Theil.
32. Schröder, Klempner-Schule,
33. Schurrtner, Einführung i. d. Ornamentenzeichnen.
34. Storck, Kunstgewerbl. Vorlagblätter.
35.	„	Einfache Möbel.
36. Tapla, Das geom. u. project. Zeichnen.
37. Thür- und Fensterverschlüsse, Herausgegeben von /. Storck
&	G. Gugits.
38. Walther, Die Kunstschlosserei.
39. Weiner, Das Maschinenzeichnen.	,
40. Wildt, Das geom. u. project. Zeichnen. 2 iztisa.
41. Kunc, Krojaštvo.
42. Vorlagen für Möbeldecoration.
Knjige za učitelje.
1. Hauser, Styllehre der architekt. Formen I. II. u. III. Theil.
2. Klauser, Das gewerbl. Rechnen.
3. Scripta, Das constr. Zeichnen.
4.	„	Die kunstgewerbl. Formenlehre.
5. Siegel Julius, Schattenconstr. an Rotationskörpern.
6. Seltsam Dr. &' Posselt, Die Oesterreich. Gewerbeordnung.
7. Funtek, Obrtno spisje.
8. Romih dr., Knjigovodstvo.
9. Gruber, Die Buchführung.
10. Ressel, Die Fortbildungsschule.
11. Hoche, Projections-Lehre.
12.	Tapla, Leitfaden f. d. Unterricht in	geom.	u.	proj.	Zeichnen.
13.	Lehr- und Lesebuch, f. Schüler d.	gewerbl.	Fortb.-Schulen.
14.	Gabriely, Grundzüge d. Hochbaues.
15.	Gerhart, Bau des menschl. Fusses.
16. Kick, Mechanische Technologie.
17. Ilg, Kunstgeschichtl. Charakterbilder aus Oesterreich-Ungarn.
VIII.	Začetek šolskega leta 1898|99.
Prihodnje šolsko leto se prične v nedeljo 2. oktobra. Vpisati pa se je učencem že 25. septembra 1898. ter vplačati 50 kr. prispevka za učila.
Št. Vid pri Ljubljani koncem julija 1898.
Voditelj.
C.	Kmetijska šola
je trajala od Vseh svetih do Velike noči. Poučeval je vodja Janko Žirovnik po 1 uro ob nedeljah in praznikih. Tega pouka se je udeleževalo redno 34 učencev, ki so bili pa tudi prisotni pri vseh važnejših opravilih v vrtu skozi vse leto.
D.	Pevska šola.
Ta šola je bila skozi vse leto ob nedeljah in praznikih (tudi v počitnicah) po 1 uro po poludanskem cerkvenem opravilu. Vanjo je hodilo 16 fantov in 22 deklet v starosti od 16. do 22. leta. Poučeval je vodja Janko Žirovnik.
Skupni pregled.
		Š t e		v i	o		
Šolsko obiskovanje	v vsakdanjo šolo spadajočih			j v ponavljalno šolo spadajočih			
	dečkov	deklic	•n cS Ph 3 X tn	dečkov	deklic	skupaj	
V tukajšnjo šolo je bilo dolžno							
hoditi		159	196	355	64	62	126	
Hodilo je pa v tukajšnjo šolo	150	189	339	50	62	112	
V sosedne ljudske šole je hodilo	1	2	3	—	—			
V višje šole je hodilo . . .	4	2	6	13	—	13	
Zaradi težke telesne hibe brez							
pouka je ostal		1		1	—	—	—	
Zaradi telesne in duševne ne-							
sposobnosti so bili oproščeni	2	1	3	—	—	—	
Zaradi oddaljenosti nad 4km ni							
v šolo hodilo		1	2	3	1	—	1	
	159	196	355	64	62	126	
Število otrok, ki niso vpisani v tukajšnji šolski matici, a							
vendar hodijo tu v šolo, je .	19	—	19	—	—	—	
Torej je bilo vseh šolskih otrok	169	189	358	50	62	112	
Od teh je bilo vpisanih							
v I. razred . .	65	52	117	—	—	—	
„ II. „ . .	45	52	97	—	—	—	
* m. „ . .	31	37	68	—	—	—	
„ IV. „ . . •	30	46	76				
Imenik učencev in učenk.*)
I.	razred.
Babnik Melhior, Št. Vid. Bačnik Ivan, Glinica.
Bajželj Frančišek, Žapuže. Bremec Pavel, Št. Vid.
Brolih Alojzij, Gunclje. Brolih Jožef, Dravlje.
Bučan Alojzij, Peržan. Bučan Frančišek, Peržan. Bučan Lovro, Vižmarje. Burgar Izidor, Dravlje. Cirman Alojzij, Št. Vid. Černivec Frančišek, Dravlje. Debeljak Anton, St. Vid. Erjavec Jakob, Staneče. Erjavec Jožef, Brod.
Erjavec Martin, Podutik. Galič Alojzij, Podutik.
Goljar Frančišek, Podgora. Goljar Pavel, Dravlje.
Grom Frančišek, Dravlje. Istinič Avgust, Medno. Jakopin Frančišek,v Brod. Jenko Ferdinand, Žapuže. Jovan Lovro, Glinice.
Jovan Maks, Št. Vid.
Kolar Ignacij, Dravlje. Lenarčič Anton, Podgora. Lušterk Mihael, Št. Vid. Malenšek Alojzij, Vižmarje. Mlinar Ivan, Vižmarje.
Mrhar Anton, Vižmarje. Napast Frančišek, Vižmarje. Napast Leopold, Vižmarje.
Omejec Alojzij, Medno.
Oven Frančišek, Dravlje. Peterca Frančišek, Dravlje. Pečnik Alojzij, Žapuže.
Pečnik Anton, Št. Vid. Peternel Ciril, Št. Vid.
Rozman Leopold, Staneče. Seliškar Anton, Podutik. Sirnik Ivan, Dravlje. Slapničar Ivan, St. Vid.
Šenk Alojzij, Dravlje.
Šetina Matija, Žapuže. Šinkovec Anton, Podutik. Skof Frančišek, Glinica. Štrukelj Andrej, Brod. Štrukelj Vencelj, Gunclje. Šušteršič Frančišek, Žapuže. Šušteršič Ivan, Staneče. Šušteršič Ivan, Vižmarje. Tome Ivan, Dolnice.
Tome Jožef, Dolnice.
Trobec Ivan, Žapuže.
Zabelnik Mihael, Toško Celo. Zadnikar Frančišek, Medno. Zalaznik Vinko, Glinica. Zaletel Jakob, Staneče. Zalokar Rok, Podgora.
Zdešar Ivan, Podutik.
Žlebnik Frančišek, .Staneče. Šetina Anton, Kamna Gorica. Tomec Pavel, Št. Vid. Pokovec Jožef, Št. Vid.
Bezlaj Barbara,v Št. Vid. Bonča Marija, Št. Vid.
Bonča Marija, Vižmarje. Borštnar Marijana, Glinica. Breceljnik Ivana, Žapuže. Breme Ivana, Poljane.
Bučan Frančiška, Staneče. , Cerar Ivana, Peržan.
Cerar Katra, Staneče. Čebul Marija, M. Vižmarje. Čepeljnik Čecilija, Brod. Dermastija Ivana, Dravlje.
e) Debelo tiskani so z odliko.
Dolničar Frančiška, Podutik. Grom Marijana, Dravlje. Kajzer Frančiška, Dvor. Koman Frančiška, Vižmarje. Kopač Ivana, Medno.
Kopač Frančiška, Medno. Kotnik Jožefa, Vižmarje. Kovač Marijana, Glinica. Krašna Marija, Staneče. Kregar Frančiška, Vižmarje. Kregar Ivana, Vižmarje. Lederer Hedviga, St. Vid. Matjan Ana, Podutik.
Mrhar Frančiška, Staneče. Mrhar Marija, Dvor.
Mrhar Marijana, Dvor. Pečnik Cecilija, Zapuže. Pečnik Ivana, Zapuže. Prstenjak Ivana, Podutik. Planinšek Angela, Gunclje.
II.
Babnik Anton, Staneče. Babnik Jožef, Dravlje.
Berlič Frančišek, Dravlje. Bonča Alojzij, St. Vid.
Bonča Jožef, Vižmarje.
Cerar Andrej, Peržan.
Cirman Ivan, St. Vid.
Dolinar Frančišek, Dolnice. Erjavec Lovro, Podutik. Goljar Anton, Podgora. Grom Anton, Dravlje.
Grom Frančišek, Dravlje. Habe Ivan, St. Vid.
Hafner Valentin, Staneče. Istinič Anton, Medno.
Jenko Frančišek, Dravlje. Kopitar Anton, Podutik. Kunstelj Alojzij, Glinica. Malinšek Alojzij, Vižmarje. f Mlinar Frančišek, Št. Vid. Možek Ignacij, Vižmarje. Mrak Frančišek, Staneče.
Podržaj Ljudmila, Vižmarje. Poličar Marija, Št. Vid.
Rihar Ana, Staneče.
Robežnik Ana, Dravlje. Rupnik Cecilija, St. Vid. Seliškar Ivana, Podutik. Semrajec Štefanija, Podgora. Šlosar Marija, Vižmarje. Skander Frančiška, Dravlje. Strekelj Marijana, Trata. Šušteršič Ivana, Dolnice. Šušteršič Marija, Zapuže.
Tišal Angela, Št. Vid.
Weber Marija, Kamna Gorica. Vodnik Marijana, Podutik. Zalokar Frančiška, Podgora. Zabelnik Marija, Toško Čelo. Zabelnik Marijana, Toško Čelo. Zore Marijana, Dravlje.
Skalar Ana, Št. Vid.
razred.
Mrhar Blaž, Vižmarje. Napast Anton, Vižmarje. Oven Anton, Gunclje.
Pečnik Jožef, Zapuže.
Perčič Anton, Sv. Lenart. Peternel Jakob, Ljubljana. Poličar Mihael, Št. Vid. Poličar Vinko, Št. Vid. Rekef Ivan, Medno.
Rihar Anton, Staneče. Rožanec Jožef, Trata.
Skalar Pavel, St. Vid. Šetina Alojzij,v Gunclje. Setina Egidij, Zapuže.
Šetina Jožef, Dravlje. Štrukelj Frančišek, Peržan. Štrukelj Ivan, Brod,
Štrukelj Jožef, Dravlje. Štrukelj Jožef, Gunclje. Šušteršič France, Staneče. Tomč Ivan, Dolnice.
Tratnik Anton, Ljubljana.
Babnik Marijana, Glinica. Bečan Ana, St. Vid.
Beriič Marijana, Zapužc. Bitenc Alojzija, St. Vid.
Bitenc Marija, Podgora.
Blaž Marija, Dravlje.
Bonča Frančiška, Podgora. Civha Marija, Dolnice.
Čebul Ivana, Dravlje. Čepeljnik Julija, Vižmarje. Čepeljnik Marjeta, Vižmarje. Dobnikar Marija, Toško Celo. Dolinšek Marija, Brod. Dolničar Ivana, Dolnice. Dolničar Ivana, Podutik. Erjavec Marija, Podutik. Galič Ivana, Podutik.
Goljar Jožefa, Dravlje.
Grošelj Zofija, Vižmarje. Habe Ivana, Št. Vid.
Hafner Hermina, Vižmarje. Jekovec Ivana, Podutik.
Ježek Marija, Poljane.
Jovan Marija, Glinica.
Kermic Marjeta, Dravlje. Kokalj Marija, Dravlje.
Kopač Marijana, Medno.
Kregar Doroteja, vGunclje. Krušeč Cecilija, St. Vid.
Kuno var Ana, Dravlje. Kunovar Reza, Dravlje. Grofica Lichtenberg Olga,
Št. Vid.
Lušterk Frančiška, St. Vid. Malenšek Roza, Brod.
Novak Marija, Gunclje.
Oven Ivana, Dravlje.
Podržaj Marija, Vižmarje. Prstenjalc Frančiška, Podutik. Robida Marija, Št. Vid. Sirnik Marjeta, Dravlje. Smolej Ivana, Tacenj.
Šlosar Jožefa, Št. Vid.
Štirn Frančiška, Staneče. Strekelj Cecilija, Trata. Šušteršič Ana, Vižmarje. Šušteršič Julija, Gunclje. Šušteršič Marija, Dolnice. Švajger Frančiška, Vižmarje. Tome Marija, Dolnice.
Zaletel Marija, Staneče.
Zatler Marija, Št. Vid. Žirovnik Ivana, Glinica.
III.
"Babnik Alojzij, Št. Vid. Babnik Frančišek, Staneče. Bačnik Frančišek, Glinica. Baštolc Janez, Vižmarje. Beriič Frančišek, Zapuže. Bitenc Henrik, Podgora. Breceljnik Anton, Zapuže. Brolih Janez, Gunclje.
Brolih Alojzij, Dravlje.
Kajzer Štefan, Dvor.
Kopač Janez, Medno.
Kregar Anton, Vižmarje. Marolt Frančišek, Vižmarje. Mrhar Alojzij, Staneče.
:";Oven Lorene, Gunclje.
Pečnik Janez, Dravlje.
razred.
Robas Janez, Tacenj. "Robida Alojzij, St. Vid. Rozman Matevž, Št. Vid. Rupnik Pavel, Podgora. Šetina Frančišek, Gunclje. "Slosar Frančišek, Dravlje. Štrekelj Dominik, Medno. Šušteršič Janez, Žapuže. Vodnik Albert, Podutik. Zaletel Alojzij, Staneče. "•Zaletel Frančišek, Staneče. "Zaletel Frančišek, Staneče. Zalokar Janez, Podgora. Železnik Anton, Št. Vid. Žirovnik Anton, Glinica.
") Mod letom izostali.
Babnik Marija, Kamna Gorica. Bizjak Ljudmila, Vižmarje. Borštnar Julijana, Podgora. Bučan Marija, Vižmarje. Camernik Ivana, Podutik.
|!Crne Ljudmila, Dolnice. Dolničar Marija, Dolnice. Eržen Frančiška, St. Vid. Florijančič Frančiška, Dravlje. Florijančič Julijana, Dravlje. Galič Marija, Podutik.
Hočevar Marijana, Št. Vid. Hočevar Marija, Št. Vid. Jekovec Pavlina, Podutik. Kunovar Marija, Dravlje. Kunstelj Frančiška, Staneče. Mrhar Frančiška, Št. Vid. Mrhar Marija, Staneče.
Novak Marija, Poljane.
Pečnik Ana, Medno.
Petrca Marija, Dravlje. ^Planinšek Marijana, Gunelje. Pokoren Ivana, Dravlje. Pokoren Marija, Dravlje. Porenta Jožefa, Podgora. Rožanec Marija, Trata. ^Šinkovec Marija, Podutik. Štrekelj Marija, Trata. Štrukelj Frančiška, Žapuže. ^Štrukelj Marijana, Podgora. Šušteršič Cecilija, Žapuže. Tavčar Ivana, Dolnice. Trampuš Cecilija, Vižmarje. Trnovec Frančiška, Brod. Vodnik Frančiška, Podutik. Žirovnik Marijana, Glinica. "'Žlebnik Marija, Staneče.
IV. raxred.
Babnik Valentin, Glinica.
"'Bonča Ivan, Vižmarje. Borštnar Jožef, Trata.
Božič Mihael, Tacen.
Cerar Ivan, Staneče.
Čepeljnik Ivan, Vižmarje. Černe Leopold, Št. Vid. Černivec Ivan, Dravlje. "'Hočevar Ivan, Št. Vid.
Jenko Ciril, Št. Vid.
Ježek Jožef, Poljane.
Jovan Jožef, Glinica. Kogovšek Jakob, Dravlje. Lampič Martin, Brod. "'Lenarčič Frančišek, Dobrova.
Arhar Helena, Vižmarje. Bergant Alojzija, Medno. Berlic Marija, Dravlje. Burgar Marijana, Medno. Čepeljnik Marija, Vižmarje. Čepeljnik Rozalija, Dvor. Černe Jožefa, Vižmarje. "'Černivec Frančiška, Dravlje.
Malenšek Jožef, Brod. "Novak Anton, Poljane. Peterca Jožef, Dravlje. Pirnat Andrej, Dravlje. "'Podržaj Ivan, Podnart. Rekar Stanko, Ljubljana. Skalar Peter, Peržan.
Setina Ivan, Poljane. Štrukelj Feliks, Št. Vid. Štrukelj Mihael, Peržan. Tome Ivan, Podgora. Ternovec Ivan, Brod. Zakotnik Mihael, Podutik. Žirovnik Vladimir, Gorje. "'Žnidaršič Maks, Zidanmost.
"'Dolinar Angela, Dolnice. Dolničar Frančiška, Podutik. Goljar Helena, Podgora. Goljar Pavla, Dravlje.
Goljar Terezija, Gunelje. "Jama Marjeta, Poljane.
Juvan Marija, Št. Vid. Kogovšek Angela, Dravlje.
J
°Kratky Julija, Podgora. Kremžar Leopoldina, St. Vid. Kunovar Ivana, Dravlje. Magister Leopoldina, St. Vid. * Merhar Marijana, Poljane. "Merhar Pavla, Dvor.
Merhar Rozalija, Dvor. Omejec Ivana, Sora.
Omejec Jožefa, Peržan. Poličar Angela, St. Vid. Porenta Frančiška, Glinica. Porenta Uršula, Glinica. Rozman Pavla, St. Vid. Rupnik Marjeta, St. Vid. Satler Kristina, St. Vid.
Scmrajcc Angela, Št. Vid. *Sever Frančiška, Vižmarje. ^Sirnik Pavla, Vižmarje.
Srakar Terezija, Podgora. Setina Frančiška, Gunclje. Skander Alojzija, Dravlje.
Škof Helena, Uipesten (Ogersko) Šlosar Marija, Dravlje. Šušteršič Ivana, Št. Vid.
Švajger Marija, Kranj.
Tome Frančiška, Dvor. Warthol Antonija, Prestranek. Zalar Julija, Glinica.
Zalaznik Marija, Glinica. Žirovnik Jožefa, Glinica.
■	.	.v:	V
:	-	v	■:
•*1
-	■	-	A\	-i
ß* T/.
A	"	V.i	V/’:^
•' . .
, •■-■■.•-.' •!.?&-■■<•', ' , <£■-A *ž Mši J	,.	,
.... •, * ■ -
fefä«:
«it
11 » •• , * •, ,? i/ h 3 *» ..-' > ■■
. ;: ■_. ..-_ ' ■ ■; • ■ ■ -. r. />V, %	^
3^rS':
i