—,    14    .—
Prošnja.
Potrkaj, zvezda, na okence           Nikar ne povej ji resnice,
in mannici moji povej,                    da moram umreti sedaj!
da vrne njen sin se, ko listje         Naj čaka me mamica skrbna,
poslednje odpade z vej.                 naj upa, da pridem nazaj . . .
Davorinov