Meta Kušar
Kako režemo sanjski kruh
Kdor zanika sanje, zanika poezijo.
Tin Ujevic
Na neki polici v svoji knjižnici imam edino Sanjsko knjigo. Moja botrica Roza Kutny jo je kupila konec 19. stoletja v Fischerjevi knjigarni na Kongresnem trgu, najlep{em trgu v Ljubljani. Leta 1821 je bil v mestu kongres svete alianse in trg z zvezdastim parkom so uredili za spomin na dogodek, ko so se po njem sprehajale evropske kraljeve in cesarske glave in politiki, ki so sodili zraven. Morda jo je kupila že pred letom 1899, preden je Sigmund Freud izdal svojo knjigo Tolma~enje sanj, ali pa morda istega leta. Podnaslov pove, da je napisana po najstarej{ih ohranjenih virih: Najnovejša in popolna ilustrovana sanjska knjiga z dodatkom številk, ki naj se v loterijo stavijo. Po najboljših virih in izkušnjah staroegiptskih duhovnikov in perzijskih magijcev nabrana in sestavljena. Podnaslov ni le starinski reklamni trik devetnajstega stoletja, kajti tudi na babilonskih plo{čicah iz 7. stoletja pr. Kr., na katerih je ohranjena najstarej{a sanjska knjiga, so napisane razlage po enakem principu. Babilonci so sanje takole razlagali: "Medvedovo meso jesti: upor. Opičje meso jesti: prisilen nakup. Običajno meso jesti: mir v du{i V moji sanjski knjigi gredo litanije pomenov po enakem mehanizmu: "Oreh: muke, ozdravljenje. Orehe klatiti: skrb. Orehe lupiti: slaba plača. Orehe tolči: denar, kmetija. Orehovo jedrce: prepir, zmaga nad sovražniki in tako do konca knjige.
Razlaganje sanj je staro prav toliko, kolikor je star človek. Ob teh babilonskih plo{čicah so najstarej{e ohranjene sanjske knjige {e iz obdobja 12. dinastije vladarjev iz Starega Egipta in indijske razlage v Atharva-vedah iz 5. stoletja pr. Kr. Vse na{e življenje vre iz neznane moči. Stari ljudje so ji
rekli božja sila, sodobna psihologija jo imenuje nezavedno. Sanje in pesmi so pisma, ki jih dobivamo iz nedoumljivih globin, ~e to priznamo ali ne, kajti mitski ~lovek spi z nami v na{i postelji vsak ve~er. Kot je vulkan izvir energije ter so v njem hkrati ogenj in voda, zemlja in zrak, je velik del na{e psihe, o katerem komaj kaj vemo, skrajno energijski, neznan, teman, vendar ne mol~i. Človek se mu želi približati, ~eprav se ga boji, vendar je nagon po transcendenci od vekomaj mo~nej{i.
V somraku, ki je takoj za svetlobo zavesti, je stla~eno vse tisto, kar je ~lovek iz svojega življenja odložil ali v strahu vrgel tja. Tam je veliko snovi, ki jo je v temo skrivala njegova družina, material je v varno shrambo pozabljenja metal ves njegov rod. Če se ~lovek upa spustiti {e globlje, najde stvari iz dolgega obdobja obstoja naroda, ki mu pripada. Spozna dosežke, surova in podla dejanja pripadnikov, vsakega posebej in vseh skupaj. Tam so doma sence narodov, ki jih njihovi lastniki no~ejo videti, zato jih v vsakdanji politiki me~ejo na politi~no skupino, ki ji ne pripadajo, vse politi~ne stranke enega naroda pa sence in napake zme~ejo na druge narode, ker so le redki dovolj pogumni, da napake pripi{ejo sebi in svoji skupini. Za kaj takega je potrebno precej zavesti. Kon~no so v temi {e zakladi vsega ~love{tva - od davnine in tudi v~eraj{nji, ki si jih ne upamo pogledati. Tja stla~imo nepriznane dosežke, spo{tovanja vredne dogodke in genialnost ljudi. Tam ~akajo kot neodkrit zaklad. Tam so tudi vse ~love{ke hudobije, silne zablode in po{astne morije. Znanstveno jim re~emo kompleksi in arhetipi. Nabiti so z velikansko energijo in mi bi se radi dokopali do nje, kajti energija je življenje. Najgloblje v ~loveku je transcendentno sredi{~e, ki je v psihi in hkrati tudi zunaj nje, zato na{emu egu omogo~a konzultacijo z globljo in {ir{o resni~nostjo, kot je egoisti~na narcisoidnost. Vse sodobne psiholo{ke ugotovitve niso ni~ novega, nekdaj so bile na svoj mitski na~in navzo~e v tradicionalnih religijah vsega sveta. Razumljivo, da nekaj, kar je velikansko in neskon~no mo~nej{e od posameznika, pri~akuje vsaj spo{tovanje. Atomski fiziki so nas nau~ili, da je v vesolju vse živo in sodeluje med seboj. Odzivi so odvisni od na{ega pristopa. Če smo pametni, transcendence ne izzivamo. Izku{en ~lovek pozna zmogljivosti ega, njegovo majhnost in pomembnost hkrati, zato se v življenju ne bo nehal truditi. Prislu{kuje sporo~ilom iz sanj in pazljivo tuhta o njih, da bi ugotovil, kak{ne življenjske usmeritve ga ~akajo. Petrove sanje iz Nove zaveze, zapisane v Delih (10,11), so usodno pretrgale stare kulturne vzorce. Pravzaprav je bila odlo~ilna umetnost razlage sanj, saj si jih je apostol Peter razlagal druga~e, kot so predvidevali stari judovski zakoni. Evangelija ni oznanjal samo Judom, ampak tudi drugim. Vsem.
Kdor noče iskati napotkov neposredno v sanjah in verzih, se posveča poeziji v svetih knjigah sveta, v katerih bo našel razlage in usmeritve, ki jih je življenje v tisočletjih neštetokrat potrdilo.
Vedno so obstajali častilci zlatega teleta, ki niso imeli nobene druge izkušnje kot izkušnjo tega sveta, to je mesa, oblasti in zlata. Gre za ljudi, ki imajo toliko morale, kot je ima ameba, zato jih višje resničnosti ne zanimajo, četudi je kdo izmed njih v desetih letih postal državna elita, torej najbogatejši človek v kateri koli izmed evropskih tranzicijskih držav. Kako uspešna je kompleksnost preživetja amebe, ni velika skrivnost. Sporočila, ki širijo našo zavest, imajo veliko možnih poti, da pridejo do nas, ker je bilo mišljeno, da jih ne zgrešimo, če imamo odnos do njih; kajti del sporočila, ki ga iščemo, je že v nas. Če le gledamo, kaj se dogaja, in prisluškujemo znamenjem, ki pričajo o navzočnosti neba in pekla, ne krepimo vzdržljivosti. Nagon po ohranitvi potrebuje širšo zavest, če si človek želi kompleksnejše preživetje. Nikakor ne smemo pozabiti, da lahko vidimo samo tisto, kar je že v nas.
V sanjah in vizijah čas poteka drugače kakor v kavarni pred mestno hišo, v kateri pijemo kapučino. To je znano že od nekdaj. V kavarni ima dan štiriindvajset ur in leto 365 dni, v vesolju pa je eno leto, imenovano Platonovo leto, čas, v katerem gre zemlja skozi vseh dvanajst nebesnih znamenj, torej je po kavarniško dolg 365 let. Človek pa ne živi samo v mestni hiši in kavarnah, ampak je v svojih globinah vesolje, zato pravimo, da je mikrokozmos. Ima vse možnosti, da v svojem vsakdanjem življenju doseže najvišjo zavest, ki ji rečejo kozmična, vesoljna ali Kristusova zavest. Indijci so jo že davno poimenovali kronska čakra. C. G. Jung, ustanovitelj analitične psihologije, je v osebnem pogovoru z Miguelom Serranom leto dni pred smrtjo izjavil: "Čakre so središča zavesti in kun-dalini ali ognjena kača, ki je zvita na dnu hrbtenice, je čustveni tok, ki teče vzdolž vse hrbtenice ter združuje tisto, kar je spodaj, s tistim, kar je zgoraj, in nasprotno. Nižje čakre predstavljajo živalsko zavest." Kdor je sposoben videti 365 let tako natančno, kakor vidi en dan, je prav gotovo jasnoviden. Razum česa takega vsekakor ne zmore; brez pomočnikov zmore amalizo, pri sintezi pa je že bolj ubog, pa če se še tako napihuje. Neskončna sila nezavednega ne more biti ujetnik razuma, kakor tudi mi ne moremo biti ujetniki sanj, čeprav se v sanjarjenje radi umikamo.
Zahodna sodobna umetnost in peklenska čustvena revščina vsakdanjika natančno kažeta specialistično, racionalno usmerjenost našega življenja. Racionalni vpliv je še večji kakor po drugi svetovni vojni, čeprav v resnici od prvega pojava racionalizma treniramo svoje zaupanje znanosti in tehnologiji, zelo malo pa se poglabljamo v iracionalna sporočila: sanje,
poezijo in nauk, ki ga je začel širiti Kristus. Ta igra out - out je nevarna in za psiho ~isto neprimerna. Ko umetnost postane racionalna, nima kam, ko krs~anstvo postane racionalno, postane izpraznjen obred in ko se na sanje spravimo le s poznanstveneno metodo, jih lahko parkiramo samo ob seksualnosti. Duh ne opazuje predmetov, ampak gre za pomenom, ki jih povezuje. @e Freud je sanje, ta iracionalni produkt, spravil v specialisti~no, ozko obravnavo, ker se je kot ~lovek, ne le kot znanstvenik, preveč bal "črne plime blata okultizma", kakor je zaupal kolegu Jungu.
Kako se na Zahodu zdaj vedemo do somraka prvobitne noči, v kateri zavest še ni bila dokončno ločena od celote? Nebogljeno. Ljudje v glavnem ne vedo, da so sanje zdravilo za čustva, enako kakor tudi pesništvo. Sanje in poezija sta obliki čustvene vzgoje, ki jo v velikem delu sodobnega civiliziranega sveta podcenjujejo; s tem nas silijo, da živimo v nenehnem sporu z dušo. Še nas pesnike kritiki silijo, da se ukvarjamo z njihovimi kompleksi, ker sami dalj od njih ne vidijo. Razumu dovolimo, da si na vseh področjih poskuša podrejati iracionalno, in mu pripisujemo kom-petence, ki jih nima. Ker je ta poskus jalov, si razum pomaga z dresuro, še bolj pa s tržnimi mehanizmi. Ker mu to ne uspeva, se hitro zateče k moči, sili in šikani. Nasilje je edini odgovor, ki ga civilizirani svet pozna, ko razum začne "urejati" iracionalno življenje. Kapitalizem domišljijo sistematično usmerja v lastnino in kjer je bilo meščanstvo z vsemi čustvenimi produkti nekdaj uveljavljenega sloja uničeno, kakor v nekdanjih komunističnih državah, so ljudje nesposobni razločevati med kvaliteto in kvantiteto. Prevečkrat postajata isto. V tranzicijskem potrošništvu je kvantiteta že kar kvaliteta. Določenim ljudem v politiki in tudi v umetnosti so od nekdaj pripisovali kvaliteto zaradi lojalnosti skupini. Pri umetniški kritiki je lojalnost skupini ali pripadnost določeni umetniški stranki prvi pogoj za kritikovo kurtoazujo.
Kakšen pomen imajo v takšnih razmerah sanje, iz katerih vse pomembno raste?
Umetnost je postala površna, umetniki prav tako, četudi z akademskimi naslovi ostajajo prilagodljivci brez izrazitega horizonta in tudi brez vertikale, saj svoje osebno mnenje podrejajo kolektivni usmeritvi skupine. Ne vsi, večina. Napadi na takšno prilagojenost in "primernost" imajo med mladino le samodestruktivne oblike, ki ne ponujajo nobenega izhoda, samo pozornost zbujajo. Ljudje z domišljijo, s posluhom za simbolni sanjski svet, so ožigosani za "sanjače" ali "čudake"; to materialistično usmerjenim pomeni samo eno: inferiornost. Za tiste, ki svet urejajo z močjo, je iracionalnost samo nadležno čudaštvo, ki ga ne morejo nadzorovati. Rokohitrske ekonomiste, ki ne spoštujejo niti prava niti trajnosti
in so privezani k finančnim jaslim, pri katerih pitanje ni vprašanje njihovih osebnih rezultatov, bodo šele življenjski pretresi naučili, da samo s sodelovanjem svoje podzavesti uresničimo kvalitetne dosežke. Ni ga politika, ki bi se zavedal, kaj šele priznal, da prav neodvisni umetniki, ki lobistično niso nikamor vpeti, najnatančneje "napovedujejo" prihodnost. Samo preglejmo literarne zgodovine evropskih narodov. Politiki so se čudili in trgovci in bančniki, ko je završalo in se je dekadenca prekucnila v množično uničevanje. Mnogi umetniki so čutili vse, velikokrat so bili v vlogi razlagalcev sanj, ne da bi sami vedeli, zato so težko živeli.
Individualiste so v vseh obdobjih ocenjevali za manjvredne tisti, ki se bojijo individualnega. Kolektivisti, ki trepetajo pred svojo lastno specifično težo in svojo podzavestjo.
Ofenziva racionalizma je vse močnejša in sodobna umetnost vzporedno z njo propagira svet teme, precej nesposobna pa je posredovati simbole transformacije, ki jih umetniki na meji med budnostjo in snom tkejo v svojo umetnost oziroma jih noč v sanjah razkrije vsakomur izmed nas. Propagiranje telesnosti, še več, mučenje telesa, rezanje, prebadanje na odru, ki je sredi maničnega tempa sveta, je pripeljalo do body arta. Umetniki, ki razširjajo temo, se popolnoma nič ne zavedajo, kaj počnejo.
Pesnik, ki je sposoben okolici "dati" kaj več od narcisoidnih in egoističnih potreb, nima želje, da bi bralcu svoje komplekse ponujal kot umetnost. Vse, do česar se je dokopal s trpljenjem, ki spremlja delo, garanje, bo rad nadgradil z nadarjenostjo; s tem bo svojo "diagnozo" predelal v nekaj, kar je kljub pretresljivosti umetnost. Lepo. Umetnik, ki se upa spustiti v globino, iz katere dobi energijo, bo z ustvarjenim svetil dlje, kot seže nevrotičnost. Človek ni pesnik zato, ker v življenju z eno nogo stoji na eni strani prepada, na kateri ga stiskajo čustva, z drugo pa na drugi strani, na kateri ga bridki razum peha v dvom. Tudi ne zato, ker se brez omejitev prepušča nagonom in strastem in obravnava moralo kot nekaj nenaravnega. Zaradi vsega tega je človek samo duševno neuravnotežen, ni pa pesnik. Slovenski pisatelj in dramatik, najgloblji, Ivan Cankar (1876-1918), je trdil: "D'Annunzio nam je ukradel Reko in kdor krade, ne more biti pesnik." Le kaj bi pisal o serijskih roparjih lepote?
Če bomo razum častili kot Boga in egu omogočili narcisoidno samo-pašnost, se ne bo dobro končalo. Racionalnost brez modrosti ni kulti-virana. Modrost nastane, če so ob intelektu čustvovanje in izkušnje. In šele modrost iracionalnosti dovoli sodelovati, ker jo čuti kot legitimen del celote.
Kako neskončno daleč smo od modrosti, ki jo je izrekel Oscar Wilde: Narava posnema umetnost!
Prav vsakdo se lahko sreča z uničevalnimi posledicami podzavesti. A sanje niso le sen~ni, destruktivni del, ~eprav so iz no~i, iz ~isto tujih predelov, ki se jih ne zavedamo. Njihovi vrednosti grozi inflacija. Malikovalci sanj bi radi vse življenje počivali na analitični zofi. Spet drugič sanje razvrednoti "znanstvena" razlaga, ki jih vidi le kot osebno podzavest. Sanje pa so kot vsako osebno doživetje: zahtevajo, da zavzamemo stališče. Brez tega ne bo zdravilnega učinka. Sanje so kažipot, kakor vse, kar prihaja z onega sveta, ne cilj našega življenja. Freud in njegovi somišljeniki v sanjah raziskujejo osebno podzavest, Jung pa v njih išče tudi vsebine naše skupne podzavesti, v katero sodijo miti in religije. Szondi je v njih raziskoval družinsko podzavest.
Ni mogoče reči, da so bili v Starem Egiptu ljudje modrejši, nekateri vladarji pa so bili vendarle preudarnejši od današnjih politikov. Upoštevali so spiritualna pravila, imeli so nekaj uvida v psihične globine, zato so se vsaj toliko zavedali svoje sence, da so razmišljali o svojih dejanjih in o posledicah, ki so jih imela za vse ljudi. Prav od enega takih faraonov nam je ostal pregovor o sedmih debelih in sedmih suhih kravah. Pregovor je ostanek njegovih sanj, ki mu jih je razložil Jud, kajti faraon se ni smel poglabljati v drug svet, ker bi bilo to zanj prenevarno. Kakor je rekel Oscar Wilde: narava posnema umetnost razlagalca sanj. Odrešilna modrost tudi v analitični ordinaciji prihaja od obeh: od tistega, ki je sanjal, in tistega, ki pomaga, da sanjalec najde pravi pomen sanj. Ne pozabimo, da je prav vzpostavljanje povezave med zavestjo in nezavednim tisto, kar zdravi. Tragičnost junakov raste prav iz porušene povezave med tem in drugim svetom. Zunanja moč in zunanji uspeh sta najnevarnejša, čeprav ne edina uničevalca povezave z lastnimi globinami, kot kaže tisočletja stari ep o Gilgamešu. Zavest, Gilgameš, želi brezobzirno prevladati nad vsem, tudi nad podzavestjo, Enkidujem, dokler usoda boja ne prižene do bridkega konca. Umetnik podobno kot vsak človek hitro postane tragični junak, če dovoli, da ga prevzameta zunanja moč in hibris. Od uspeha prevzet, ohol in razuzdan izgubi navdih, zunanji uspeh ga pahne v podcenjevanje, zato ne spoštuje dinamične in dialektične celote. Inferiorno pozicijo odrine, preveč prevzeten je, da bi zmogel videti v njej svojo polovico, in to ga spodnese na njegovem lastnem dvorišču.
Sanje so bile pomemben navdih za vrače in že od nekdaj tudi za umetnike. Celo vladarji, ne le faraoni, in visoki politiki so v njih iskali pomembne vzgibe za svoje odločitve. Kitajski vladarji so imeli profesionalne razlagalce sanj in Aleksander Veliki je pred osvajanji poslušal njihove nasvete; to pa ni pomenilo, da bi mu morali "brati misli" in formalno potrjevati njegove želje. Sanje je poslušal kot opozorilo, ne kot še
en izgovor za egoizem. Pomembni so Konstantinove sanje in glas, ki mu je sporo~il: "V tem znaku bo{ zmagal!" Sprejel ga je (križ), dobil bitko in se pokristjanil.
V Rimu je bilo vse druga~e. Sanje so postale hudi~evo orožje politi~ne mo~i. Vladarji so imeli razlagalce, ki so bili precej podobni dana{njim voja{kim svetovalcem, in sanje so postajale predhodnica krvavega me~a. Vladarji anti~nega Rima so imeli do nezavednega zelo slab odnos, to pa je povzro~alo politi~no paranoidnost. Sanje so bile celo predmet {pijonaže. Tiberijevim podanikom je grozila stroga kazen, ~e so sami od{li k profesionalnim razlagalcem in iz o~i v o~i vpra{ali za nasvet. Pri konzultaciji je moral biti navzo~ vohun, ki je o sanjah in razlagah poro~al vladarju. A to {e ni bilo vse. Po cestah, shodnicah, trgih in kopali{~ih so prislu{kovali pogovorom, ker je bilo pripovedovanje sanj priljubljeno. Mnoge so zaradi njih usmrtili. Bile so tako nevarne kot pozneje ideje oziroma besede, ki so bile v vseh totalitarnih državah delikt. Še dvajset let ni od tega, kar je bil v Srednji Evropi v kazenskem zakoniku verbalni delikt. Zavest, ki nikoli ne vidi celote, hitro omaga, ker v svoji kratkovidnosti sklepa, da je vse propadlo, ~e propade tisto, kar zaznava. Ne zaupa ni~emur, ~esar ne nadzoruje ali si ne zna predstavljati; ne predstavlja si, da obstaja {e kaj, kar bi ~loveka lahko izvleklo iz pogubne situacije. V politiki paranoja zapira usta vsem, ki bi znali ponuditi najmodrej{e re{itve, pa ~e prihajajo iz politikovih sanj ali sanj sodelavcev.
Karel Veliki ni imel predsodkov do sanj, imeli pa so jih mnogi zgodnje-kr{~anski dostojanstveniki in papeži; s tem so izražali odpor do svoje podzavesti. V sanje so projicirali hudi~eve sile, ki so jih bili dolžni preganjati, hkrati pa so bili poistoveteni s pape{tvom, z mo~jo, s svojim položajem "Boga na Zemlji".
Ko ~loveka obsede racionalizem in ob tem javno mnenje iz iracionalnega naredi ni~vredno bagatelo, odpravi Boga. Brez Boga, Celote, Enosti sanje izgubijo pomen. Če Boga ni, se ne more "vpletati" niti v sanje, kaj {ele v življenje. Če pa numinozno ni vpleteno, so sanje res bagatela. Zato postanejo predmet posmeha. Celo Freud je verjel, da je numinozno samo v seksualnosti, zato je sanje postavil na zanimiv seksualni, vendar znanstveni prestol. Totalitarni režimi so odgovorili na odpravo Boga z najpogubnej{o mahinacijo. Iz svojega diktatorja so ob pomo~i uzakonjenega kolektivizma - individualnost je bila sankcionirana - naredili boga in to se je prijelo. Človek brez Boga ne more živeti in celi narodi so precej "avtomati~no" padli v roke t. i. živih bogov. Najbolj prepoznavni so bili po tem, da so najbolj od vsega ljubili rituale smrti. V demokrati~nih državah je opaziti diktat "izmov". Zdaj vlada konzumizem. Lahko vidimo, kako
počasi se čustva razvijajo, saj smo po dveh tisočletjih zahodnoevropskega krščanstva spet pogani, ~astimo zlato tele in redki so sposobni doživeti Kristusa kot junaka nad junaki. Zlato tele je inficiralo celo kitajske in singapurske komuniste in seveda že pred stoletjem ameriške puritance, pri katerih se je potrošništvo prerodilo. Denarju podrejamo vse funkcije človekove duše, od umetnosti do znanosti in religije; to razumem kot največjo ekološko katastrofo. Z nezavednim delamo ponižujoče in arogantno in ne pomislimo, da je to vulkan, transcendenčna moč. To ni obetavno, pa tudi to ne, da človekove pravice in svobodo posameznika velika večina povezuje samo s pravno državo, ne vedoč, da vse človekove pravice izhajajo iz krščanskega Ecce homo! Videli smo in tudi že izkusili, da brez zavesti posameznika, njegove zrelosti, sprememba družbenega sistema ne pomaga dosti. Do zrelosti pa se ne bomo prigrizli brez sodelovanja z nezavednim. S sanjami.
Svojega odnosa do sanj si nisem oblikovala sama. Oče in mama sta me usmerjala, ker sta sanje spoštovala. Na očeta so bolj vplivale tiste, ki jih je sanjal sam, mama pa je bila tankočutna zasledovalka otroških sanj. Iz mojih je pridobivala namige o spremembi počutja in zdravja. Mama je, kot velika družinska šatulja, vsebovala vse nas, dokler ni v svojem sanjskem boju podlegla še prej, preden se je telesno zrušila. Kadar so sanje očeta navdale z negotovostjo, je delal zamišljen. Tiho je živel nekaj dni, dokler se sanjski občutki niso vpili vanj, čeprav ni natančno vedel, kaj prinašajo, potem pa se mu je vrnil podjeten in samozavesten korak. To je bil naraven vdih in izdih uspešnega poslovnega človeka, ki ni dovolil, da bi ga premagala oholost vsemogočnih materialistov, ki ji danes rečejo kar samozavest. Ljudi grobost fascinira, kadar je njihova zavest groba. Mnogi častijo grobost, čeprav jo javno kritizirajo, kajti prikrita grobost je celo sprejemljiva, čeprav pomeni zategovanje vozlov na zapletenem življenju, ki je popolnoma drugačno, kot je bilo, in ga nihče več ne obvlada. Deklarirani racionalisti postajajo največje žrtve svojih sanj.
Ko prebiram stare in nove avtorje, ki razlagajo sanje ali jih vpletajo v umetniško ustvarjanje, sta v meni še vedno najmočnejša dva občutka. Prvi je spomin na zbujanje iz sanj z občutkom polnosti. Imam pet, šest, sedem let in mami pripovedujem sanje. Ona me posluša, ni nestrpna, ne sprašuje. Nič se ne čudi. Mirna je, da se ne bi strgala tanka nitka, po kateri vlečem slike od bog ve kod. Še zdaj včasih v sanjah zakričim, da sredi noči pritečejo iz drugih sob gledat, kaj je. Tudi sama ne vem, kaj je, imam suha usta in srce mi razbija. Odrasla nisem sanj nikomur pripovedovala. Samo kdaj kakšne prijatelju, ki je jungovski psihiater v Murski Soboti. Edini na Slovenskem. Zapisujem pa si jih.
Drugi nepozabni občutek, ki je povezan s sanjami, ima okus veličastnosti. Leta 1984 sem dobila v roke hrva{ko knjigo Carl Gustav Jung, Psihologija & alkimija, v kateri je avtor razložil več kot {estdeset sanj; v nadaljevanju so povezane z alkimističnimi besedili. Knjiga kaže, da so se srednjeve{ki "psihiatri" zavedali procesa člove{kega plemenitenja, izdelovanja plemenite kovine, "zlata", sebstva (Selbst). Ta knjiga me je talila, raztapljala in gradila moj pesni{ki subjekt, prav podobno, kakor so sanje počele z mojim očetom ali z mojo mamo, ki si je razvijala intuicijo, da bi potovala v noč k svojim otrokom. Pravilo je večno: "Ne bo ti uspelo, da bi iz drugih naredil eno, dokler ga ne bo{ najprej naredil iz sebe." Vseeno, kaj je imel v mislih srednjeve{ki mojster z besedo eno. O njej se ne da nič natančnega prebrati. Ne vemo, kaj je eno. Alkimist je najbrž eno čutil v želodcu, kakor sem tudi jaz več čutila v želodcu kakor v glavi, ko sem brala to nenavadno Jungovo knjigo. Slutila sem, da moram nadaljevati v smer, v kateri je subjekt "pesnika", ker je ta enost conditio sine qua non za dokončanje pesmi. S telesom, nič manj kot z glavo ali srcem, sem čutila psiholo{ko plat umetni{kega dela. Skrivnost je bila torej v duhu; stari alkimisti so govorili, da je skrivnost v soli - to je {e ostalo shranjeno v na{i zavesti. Rečemo: cum grano salis ali pa to je brez soli; to pomeni, da nima smisla ali duha. Od leta 1899, ko je iz{la prva znanstvena knjiga o sanjah, so mnogi za Freudom v njih znova začeli resno iskati uporabne, zdravilne pomene.
V zgodnji mladosti sem se z zgledom privadila spo{tljivemu odnosu do sanj, do prena{anja skrivnostne teže breztežnega v vsakdanjem življenju. Mama je bila pred drugo svetovno vojno trgovka, po njej pa je ostala doma. Oče je bil vse življenje pečarski mojster. Oba sta me naučila, da se dosežek začne rojevati {ele takrat, ko skrivnostne zamisli potonejo v du{o. Še danes pesnike, pisatelje, arhitekte, profesorje, vrtnarje opazujem in presojam po njihovem odnosu do inspiracije. Kdor z nezavednim grdo ravna, bo brutalen tudi v umetnosti, grob bo z ljudmi in življenjem.
Ana Ahmatova, moj amulet, mi je prinesla Marino Cvetajevo in Josifa Brodskega. In Ivana Obrenova iz Vojvodine. Še zdaj lahko živo vidim pred seboj mlado, sedemnajstletno dekle, njene sanje, kako si je za revialno objavo namesto družinskega priimka izbrala ime, ki zveni kot poezija: A-n-a A-h-m-a-t-o-v-a. Njenemu očetu - živeli so v Carskem selu - se je zdelo nemogoče, da bi si ženska ustvarila ime s poezijo, zato jo je prosil, naj ne uporablja njegovega priimka. Spet eden, ki se je sramoval poezije in sanj. Ahmatova pa je bila jasnovidna, ne le s svojim novim imenom, ampak tudi zares. Ljudem je do konca življenja razlagala sanje.
Potem Gala, u~iteljica in ljubica, ki je dovolj izobrazila nadrealisti~nega slikarja Salvadorja Dalija, da je za~el svoje psihoti~ne halucinacije sprejemati kot umetni{ko inspiracijo, dokler ni kon~no, na starost, izjavil: "V sanjah dobim najbolj{e zamisli." Tudi Gala je ljudem razlagala sanje.
Intuicija je prav tako dober kažipot kot razum ali ~ustva ali senzitivnost, ~e je videti {e tako nenavaden za okolje, v katerem živim in delam.
Ali gredo sanje na pot prej kot na{ dan, ki je dolg {tiriindvajset ur? Ali stare indijske Atharva-vede res pi{ejo o sanjah ali morda mislijo spanje? Torej na na{e resni~no življenje, ki je spanje vse dotlej, dokler ne postanemo duhovno prebujeni? Kateri svet kažejo sanje in katerega opazujemo mi, ko postanemo budni? Kak{na je razlika med budnim in prebujenim ~lovekom? Razsvetljenim, ki pa ni razsvetljenski ~lovek?
Sanje niso ne fasada, kakor je trdil Freud, ne dolgo~asne litanije pomenov, opisane v množici davnih in sodobnih sanjskih knjig. Sanje so rudnik poeti~nega jezika. Freud, prvi markanten, znanstveni razlagalec sanj, ni bil tako poglobljen kot njegov mlaj{i kolega Jung, vendar smo si ga zapomnili kot nekoga, ki je sanje re{il z obskurnega obrobja. Ni ~isto res, da je {ele Freud dovolil sanjam stopiti v znanost.
V srednji kemijski {oli nam je profesor organske kemije razlagal, da je nem{ki kemik F. A. Kekule na znanstvenem sre~anju, ki je potekalo že devet let pred izidom Freudove knjige, zbranim naravoslovnim veleumom razlagal, kako je odkril formulo benzena C6 H6. Popolnoma naravnost jim je rekel: "Nau~ite se sanjati, gospodje!" Povedal jim je, da je zadremal pred kaminom in sanjal o ka~ah; ena izmed njih je zgrabila svoj rep in se vrtela pred njim. Morda je celo vedel, da je sanjal o alkimisti~nem Ouroborosu, starem simbolu ustvarjalne energije kozmi~nega izvora, kajti neko~ so bili ljudje veliko {ir{e izobraženi, kakor so danes. Tako znanstvenike kakor umetnike je zanimalo veliko ve~ o smislu ~loveka in evoluciji duha, kakor danes zanima vse mogo~e specialiste vseh mogo~ih ved. Ko bi bili holisti~ni, bi bila njihova specializiranost zares mo~na.
Zahodni svet se je od srednjega veka naprej hitro spreminjal in od vsakega rodu je zahteval inovativnost. Ni bilo dovolj ponavljati dosežke svojih prednikov in pridelovati modrost, Zahod je zahteval nova in nova odkritja in osvajanja. Vseh zaslug ne moremo pripisati razumu, ker imamo precej pri~evanj znanstvenikov, ki so odkrito priznali, da njihovi dosežki niso pri{li po ute~enih razumskih poteh, ampak po sanjskih, polžastih stopnicah. Einstein je priznal: "Vsakokrat ko sem zamudil na znanstveno sre~anje, na katerem mi niso pripovedovali, kaj vse je v fiziki nemogo~e, mi je uspelo kaj odkriti."
V Midrašu, v katerem je zapisano, da sanje sledijo besedam razlagalca, najdemo to zgodbo. "Neka žena je poiskala rabina Eliezerja, ker se ji je sanjalo, da je na strehi njene hiše razpoka. Rabin ji je razložil: Zanosila boš in rodila sina. Odšla je in tako se je zgodilo. Znova je sanjala enake sanje in spet je odšla k rabinu, ta pa ji je povedal enako razlago. Ko je imela tretjič enake sanje, je spet prišla k rabinu, a ga ni našla. Sanje je povedala njegovim učencem. Oni pa so ji rekli: Tvoje sanje pomenijo, da boš pokopala moža. Odšla je in tako se je zgodilo. Ko se je rabin Eliezer vrnil, je zakričal na učence: Nesrečniki! Ubili ste človeka! Ali ni bilo rečeno: In kakor nama je razložil, tako se je zgodilo (Geneza 41,13).
Poznam nekaj pesnikov in režiserjev, ki so me svarili: "Pazi, kaj pišeš! Meni se je zgodilo, kakor sem napisal v pesmi. Meni se je uresničilo, kar sem posnel v zadnjem kadru. Pazi, kaj boš sanjala" Torej smo še vedno programirani po arhetipičnem vzorcu, ki je zapisan v Svetem pismu, v Psalmih (127): "Zaman vam je vstajati pred svitom, sedeti pozno v noč pri delu, jesti kruh trdega truda: saj ga svojim ljubljencem Bog daje v spanju." Paziti moramo, kako bomo sanjski kruh rezali.
Umetnost in znanost potrjujeta, da so sanje globlja resnica, ki je drugače resnična od zgodovinske. Končno je tudi življenje samo preveč skrivnostno, da bi ga gledali le z znanstvenimi očmi, saj ga lahko opravičimo samo kot umetniško delo. Preprostejšim, manj poduhovljenim ljudem se je globlja resnica nekoč razkrivala v sanjah, danes naj bi se jim s poezijo. Že ameriški Indijanci pesmi niso imeli za umetniško delo, ampak so jo sprejeli kot rezultat sanj. Veličino pesnika že od nekdaj spoznavamo iz njegovih sanj, ki jih ni hotel prirejati, čeprav jih kritiki njegovega časa niso sprejeli. Še huje, prav zaradi sanj so mnoge pesnike izrinili iz časa, v katerem so živeli, a sanjski čas jih je prinesel nazaj. V nenehno sedanjost. Sanje marsikaterega sodobnega pesnika bodo morale počakati vsaj pol stoletja, da bodo močni, a podpovprečni sodobniki, ki jih bolj zanimajo nagrade in prestiž, pomrli. Nič novega. Zelo malo je bilo ustvarjalcev, katerih sanje še danes nekaj pomenijo in ki so imeli tudi milost, da so jih že za svojega življenja delili z drugimi.