LISTEK. Sreča v nesreči. Pred lekaterimi leti je živel v Parizu brnailec dijamantov, ki si je bil po neareči pridobil veliko premoženje. Montin je bil izvrstan delavec, poaten človek, a imel je eno napako: vina ni mogel videti. Nekega dne dobi Montin v brušajo ia vgladbo dijamait nBajčigtejše vode". Rsče ma njegov gogpod, dragoceaar: »Zanašam se na vašo spretnost. Imcti ga m( rana do 15. t m. Če me ukanite, vedite, da 8*e dobili zadnjo delo." Montin obljnbi delo točno izvršiti, a prosi, kakor navadno, plačila nekaj naprej. Moatinova ročnost mu je dajala vedno vefi leska, vedno vežjo vrednost. 6e nekaj nr je bilo treba, in dijamant bi bil dovršen biger, kralj med dragmi kameni. — Nenadoma 8e oglasi človek pri Montino, njegov tovariš, ljubi prijatelj, ki ga že davno ni videl. Nič narav¦ejaega, kakor da ee poveselita pri kozarcu dobrega vina. V prijaznem pogovcru je pohajal čas, in Montin ni mialil več na nestorjono delo. Zjutraj piide dngoceaar k Montinu pogledat, kako delo naprednje. Vratar mn pove, da je brasilec ravnokar izsel, da se pa v kratkem povrne, \m da bo gladba skoraj dokončana, kor Motin dela že več dnij zaporedoma. V dveh nrah je dragoceiar zopet ta, a Montina ne najde; vedoč pa, da se zadržnje v krčmi, poslje ponj. Montin res pride, nekam nejtvoljen, pa gre v delavnico. Ko pričenja glajenje, izdere se mn dija- mant. Lovi ga tresjčih rok, zadene ob njega, in dijamant pade skozi oknot Grozei primerljaj! Hipona 80 iztrezni. Okamenel stoji pri oktiu. Bedih astfn iepeta: Izgabljei! Gelo nro je tako stal. Iz mrtvila ga prebudi dragocenar. nEaj tako delate, Monti«? Že trikrat sem povpraševal po dijamaatn, a vi postdata po krčmabl Dajte mi kamen, obrasen ali neobrnien." Montin ga zbagano pogleda, kakor podivjan. BKaj vam je? Cemu ne odgovorite? Ali ste zapili vse misli?" Brusilec se napenja gororiti. Jezik mn ne da Naposled si pokrije z rokami obraz, armrajoč: nIzgnbil se je." BKaj govorite?" BZdrknil je skozi oknu." BKaj, človek?!" nDa, kamen." »Recite mi, kaj je?" nDijamant mi je padel skozi okno?" Dragocenar se čndi. Besen zakriči: ,Ne verjamem be?ede! Dijamant ste mi prodali, da poplačate svoje pijanske dolgove!" Te besede so gtrašno zapekle Montina. Onesvesti se in pade dragoceoarjn pod noge. Ves zdivjan je bil, ko 86 zave. Dragocenar je yidel, kaksna čotstva se borijo v Montinovem srcn. Zsto pravi, da ga nmiri: sR9g je velika nesreča, veadar ni nenadomestna." BPo takem ne mislite, da sem ga prodal," povzame bssedo Moutii. BNe mislim. Rakel sem razbnrjea. Iižimo pomočka, da akodo popravimo. D jamant vclja 5000 frankov. Os delate pridno, zaslužite na teden 75 do 100 frankov. Povrniti mi imate polovica vrednosti. Ca ste priden in trezen, poravnate v kratkem ta dolg." nOdglej hočem delati neprestaio," pravi aolzni Moutin. ,Videli boste, noj guapod, da nisem tat, če tndi sem pil." BVerjamem vam," odvrne dragocenar. ^Vem, da ste resten delavec; dati vam hočem dela in zasložka; mo.ie zanpanje imate; v nekaterih letih 8te brez dolga. Ali ste zadovoljni ?* „0, moj gcapod, kako ne bi bil? Le recite ae enkrat, da kamena nissaa prodal?' _Rekel sem bil to v prri jezi. Prepričan aem. da ate posteajak. To vam dokaznjem 8 tem, da vam izročam več dela." BRes je, kar govorite; jaz pa obečam, da so aiate motili. Napaito hočem popraviti, veljaj, kar hoče; moram!" Montia je ostal pri dani besedi. Zjutraj je vstajal zgcdej, po dnevu je delal neutrudao. Iigabljeai drsgi kamen je bil z drngim nameačen. Zvest svoji obljubi ni stopil Mantin v nobeno krčmo v«č; pogtal je zglod stanovitnosti, rednosti, marljivosti. Preteklo je 16 mesecev. Lepega jntra v majn atoji pri oknu, gledajož čolne in ladije na Seni, kar mu obtiči oko na starem dimnika, d» krajn, ia avetli točki. Gleda in gleda, pa vidi, da je njegov pol oglajeai dijamant, ki mu je bil zdranil akozi okno. Bil 86 je, da ie bi ga vetrič odpibnil v vodo, in vendar je bil toliko mesocev tn, v vibarju ia naliva, viaeč med nebom in zemljo. Ta pogled ga je tako pretreael, kakor tisti, ko ae ma je izgubil. Ni si apal pogleda dmgam obrniti, boječ se, da ne bi ga zgresil. Koliko solza je bil zaij prelil, ia zdaj ga ima pred seboj! Ta hip vstopi dragoeeaar v njegovo sobo. „0, noj goapod, tam je!" dč Montia. 8Edo? Kaj . ..?* nMoj — vaa dijamant. Res, tiati je, ki nam je pnzadejal toliko mnke. Eako ga dobimo?" BČakajte, vem, kako ga bomo." Dragoceaar biti iz sobe; prineae mrežo (sak), ki jo imajo otroci, da love metulje. Previdao jo podatavi. Montin si ne npa dihati. Zdaj ga imata. BTu je dijaaant, Montin 1" vzklikae dragocenar. BVošcim vaa arečo, da ste ga dobili. Zdaj sem jaz vaa dolinik; dolgujem vam skoro 2500 frankov. Kaj boBte s to gvoto?" BPničaa jo v vaiih rokah, aoj goapod, da jo hranite, če vas je volja." BPrav rad", odgovarja dragocenar. MCe boate varčevali, kakor dozdaj, priitedili si boste lepo premožeije." Tako se je pričelo Moitioovb premožeaje. V nekaUrih letih je postal dragocenarjev drng. Pozneje au je izročil dragoceaar še Broje hčere roko in vso avojo trgovino. Montia je postal izmed najbogatejših meščanov, najimenhflejših, pa tudi najplemenitnejaih, ker je po drngih naiogo delil siromakcm. Bivši aan airoaak, je vedel, kako peče ta nadloga, kako ovira človeka, sileča ga pogoato na nevaraa pota. Ta poteza njegove plemenite duše je tent zauimivejša, ker ae neredko dogaja narobe, aii kakor govori pnprosto Ijndstvo: če iz berača postane goapod. .