/ I ' ™ Lmmmmm IS MViS; I. KM.UM&.. m * ,, M v • s . it Fašisti divjajo, iMslt m krohoča« ▼ boj! hrabri Junaki sa svobodni doni Svinčena se ni ne bojimo toče, ko sani j o pretresa topovski grom« Pokonci glave korak za korakom! Haj kakor mufiice krogla lete, naj sami j a aa trase, partisanakim Junaicom ne trasa se v prsih junaških aroa! Z naglimi koraki se bliža.čas odločilnih dogodi kov na svetovnih in domaČih bojiščih« Repopisno je trpljenj a, samo premagovati j a in^ junaštvo, ki smo ga * prestali v času dveletne borbe naše hrabra partizan- ske vojske© Trnjeva je bila ta pot, po kateri smo sto- pali odločeni, da premagamo vse ovira, ki nam stoja nUsprotio Končno se nam približuje tisti trenutek, ki' si ga vsi tako želino^ da se maščujemo nad krvavim . ' fašizmom za vsa gr0*0te in prestano trpljenja«, Tovariši, napnimo vse svoja sile& vsakdo fcaj'V " stoji na svojem mastu, ter vztrajajmo, čeprav bo oku- pator v tam svojem poslednjem nasilju najstrašnejši! BodinuS ponoanA, ,da*smb soudeleženi v i^ej veliki zgodovinski borbi, ki bo prinesla človeštvu boljša ž,iv ljenja in ki« bo enkrat za vselej preprečila ponavljani j a tako strašnih vojn* - Dobro vadoč;. da ja faši^eni, s svojimi belimi . hlapži tisti, ki je kriv tolikega gorja, stopajmo na** sproti novim dogodkom in nalogam, prejeti nezlomljiva volje in prepričanja v.bližajoči ee 'konec*. z fifaJt jprvobcrihtji Čeprav ma. hen# smo Slovenci visoko kulturen na Qd , Id se lahico ponašala celo vrsto vr likih noŠ9 ki svetijo kot Bvetilniki v slovenscem kulturnem živi j en** ju, To so možje0 v katerih delih je našla odraz doba., v kiteri so živelifl to so mejniki v naše« kulturnem življenju in obenem kažipoti, ki so kazali narodu pot v bodočnostc možje so ustvarjali pod najtežji«! pogoji v časuf: ko je naša gospoda klečeplazila pred tujo?« Bi** la je doba ko so nekateri ljudje mislili da je sle « venski jezik le sa neuko kmecico ljudstvo ter da ne spada v urade in šole« J'rvit ki je pričel izdajati slovenske, knjige,ln sicer nabožne, je bil protestantovski duhovnik;Primož Trubar* pred približno 350 le ti c Prvi slovenski čase^' pie pa je pričel izdajati v Ljubljani pred 150 leti frančiškan Valentin Vodnik j to so bile "Ljubljanske novice*-o » največji narodni buditeljf svobodomlslec In u metnik pa je bil pesnik Pranoe Prešeren« Pesnil je v tako čistem in do vrženem jezikur kot noben pred nji«., Mojster jezika* matrike in rime' je napipal oblikovno in vsebinsko tako dovršene peamij. dn gr. lah:o primer- jamo z največjimi svetovnimi .pesniki 0 Bil je svetoven duhg za svojo dobo revolucijonar in zaveden narodnjak,, k^. Je v naprej videl veliko bodočnost slovanatvac saj je že pred 100 leti zapel« "IJajveč sveta otrokom sliši Slavet" Zelo daleč pa je bil od vsakega prptiranega naoljona • liz.na., je videl srečno bodočnopt Slovanov^ sjnov Slavec samo v skupnosti'z ostalimi narodi; Tudi on je spoznal* kako potrebna je edinost našemu narodu In če danes Ima veljavo verz* ki ga je napisal na račun nekdanjih medsebojnih bojev med 31o- venols "Slovenec že mori Slovenca brata - kako strašna slepota si človeka!" Kljub vsemu pn je trdno veroval v boljšo bodočnost slovenskega naroda* kateremu prorokuje? S .. 4 "Vrear«na Eranjoen bodo se zjasnila,, ^ Jim milši zvezde,kakor zdaj sijala." In na varuje samo v bodočnost Slovencev, taarreč v sega človeštva sploh« V revolucijon^rnem letu 1846, je za- > pel t ".©otrok, kar ima 'ilava, "žive naj vsi narodi. ' vsi naj si v roke sedejo, ki hrepene dočakat dan, da oblast ko koder solnce hodi in z njo čast, prepir is sveta bo pregnan, ko pred, spet naša bosta ko rojak , # last!•'*•• prost bo vsak,. Ke vragp le sosed bo mejak!" Ko so se nlovenski poslanci v dunajskem parlau- mentu potegovali, ,da se vpelje slovenski jezik po ura- dih in Solahfl ,,e\#?.tcl naduti nemški knez Aueraperg ter ebratii nemški gospodi pokazal culicc, v kateri so bile Prešernove pesmi, čsa, kaj se ta narod poteguje za svoj jezik, ko spravimo lah*o v culico vso sloven- sko literaturo« Toda ujedljivi nemški aovinist se je bridko motilo Prešeren je duš?vni velikan in kot tak last vsega sloven3kaga naroda ter vsega kulturnega sveta sploh, Med tem ko bo rod Auerspergov izumrl * o- stane Prešernovo ime z neizbrisnimi erkaui zapisfmo v kulturni zgodovini človeštva«. Po Kemcih tako zaničevana slovenska literatura pa raste in predstavlja danes že pomembno kulturno vrednoto«, Druga res velika osebnost med Jlovenoi pa :]e Jfrance Levstik, "Potovanje od Litije do Čateža- je spis. v katerem je pokazal,0 kako morajo slovenski pisa- telji pisati,, da bo .Slovenec v knjigah res dvigni same- ™ n« vM* takemu zabrusil odkrito v ob- f^ssrfessti&Ssi hrt.1. Tudi Sl-K.ati« 8, gjS del^h le pokazal na zatirane, preganj** In na zatiral • cog pokazal Jo vse veliko trpljenje slovenskega naroda* na vso grdobijo pokvarjene narodne gospode, ki je narod in narodnost izrabljala samo kot sredatvo sn kopičenje svojega bogastva« Le poglejmo njegovega "Hplaca Jerneja, kT je vse fivljenje g£ril, kako išče svojo pravice, po- tem ko je vsa mlida leta žrtvoval svojemu gospodarju, * a na starost, ga vsega onenoglega in izčrpanega vržejo na ces^Oo Cankar je bil predvsem človek, ki je do kraja doumel, življenje in zajel vso globino človeške duše. Če- prav je življenje slikal tako žalostno in črnogledo, če- prav je brezobzirno rasfcrlval vse grehe in slabosti naro- da^ neusmiljeno bičal vse napake, vendar nikoli ne obupa, v vseh njegovih delih ae zrcali vera v srečnejšo In bolj- bo bodočnost« Trdno je veroval, da za trpljenjem pridejo boljši dnevi. da**bo iz trpljenja in gorja ziasl* vsa le- pota in veličina naše bodočnosti«, i-ia globlje je blato, v katerem se pogrezamo, čim več je trpljenja, tem lepše in veličastnejse bo naše vstajenje« Tudi njega sodobniki niso hoteli razumeti, čeprav si ga danes laste klerikalci in naprednjakl. Proglasili so ga za pesimietar pohujšljivca in pokvarjenca, zato ker Že^kazal v ogledalu slojih spisov narodu njegov pravi o~ razo brez krinke in*potvarjanja« Vse, karkoli je čutilo ZitSZTO ostro kritiko, je pričelo z gonjo proti njemu0 Tedaj je z bridkostjo v srcu napisal? "DoraMrina, ti si . kakor vlačugao* Saj-je vse, kar Je grdega in slabega napi » a i ' i i •al o svoje« narodu in domovini, storil le zaradi tega, dA narod Spozna svoje napake, da vstane 'iz bi*t* in si Sribori bolj60 bodočnost«. Zato je tudi napisal: "HaŠa ornovina je boj ln prihodnost!• rot eooijalist je bil- * prepričan da je le delovno ljudstvo zmožno priboriti nnrodu novo, lepšo domovino, nikakor pa ne pokvarjena gospoda, ki se s delom zamiarod samo hvali: *lie bele krlzanteme na oguljeni frak, temveč rdeč nagelj na kami- ,žolo." Prepričan je bil. da bo prišel čas. ko bo ljuds- tvo samo odločalo o svoji usodi: "liarod sl bo pisal sod- bo sam, ne frak mu je ne bo, ne talar0* Izmed navejših pisateljav je najbolj viden in plodo* J vit Miško Kranjec, Prekmureo po rodue V svojih dr.lih pri- > kasuje sodobno življenje, slasti kmečko lju:stvo in vaški proletarijato življenje je zajel tako globoka, da se nI L mogel omejiti sa:oo na literarno dolof marveč je s svojo dejavnostjo posegel tudi v javno življenjefc v politiko, kjer je stal na čelu ljudstva v borbi proti bivšim jugo- slovanskim režimom in tudi po okupaciji ostal zvesto na strani borečega se narodac Njegov sodobnik Je Prežlhov ?or«sno# V 4elu "Požgani- ca" opisuje borbo kmetov v prevratnem letu 1918 za zatilje Nfteova zbirka novel "g&morastnlkl* jc pa ena izmed jiajfc boljših knjig. kar jih ima:aO 31ovoncio V "t)oberdobu" pa je opisal trpljenje Slovencev za Časa svetovne vojne0Kot j ^plaveč je- mnogo potoval ter spada med nfcjbolj zavedne Slovence o Aot tak se danes nahaja v ječJU • Odkar je okupator zasedel našo deželo ter nam na svoj način začel prikazovati svojo dvatisčletno kulturo« ki se karte v požiganju slovanskih vasi, pobijanju najbolj *ših Slovencev in zapiranjem dfcaettimočev so pričeli po- kvarjenci v službi fašizma prlobčexjrti v -evojeia ča u pis~ ju*življenjepise naših velikih: mož in jih proglašata za svoje* TU* smo- pa prepričaj, da bi sa nali veliki kultur- ni tvorci. Oa^ bi danes ŽUpUJbrez preaiselka opredeli- li Z^osrobodilnp rti ti ljudja s* hrepa- ' n stremeli, da s 1 naš narod kultdrno dvigne, polT- tično osm^j« doa^ž^ >se pravici, g mu JSpUSJ ^n ^re-Usti, ki s.odaluj.e * okupatorjem ter se bo* svoieVti-'.iro0ae velikane zf p-oje? ikOtt- Ali aasaejo vsi tisti, ki čitajo in obe t. žujejo de.a nabih najboljših, a ne sodelujejo t borbi za osveboditev, Šteti za zavedne Slovence' I« «orej > s«! / v Ti pa, slovanski borec, ki se boriš# bcdisi s - > pujko, besedo ali peresom, sa osvobod. tev slovenskega naroda, vadi. da se vsi ti, ki so * pisano besedo u Stvar j al:5. lepoto svoje m narodu. naSi in nalK tudi o-' stanejo« saj so t< bili narodovi prvoboritelji, duhov* - gi predhodniki naših boroev *a svobodo; isSli so i« na- roda in pisali za narod* • . -o Matevž P 1 e h a a ff ** / Nas«. namU10 fpmšapfi Za teaeljno načelo pri reševanju narodnega vprašanja moramo postaviti pravico do samoodločbo v*© do odcepitve o To se pravi, da ima narod pravico organizi rati se in urediti svoje narodno življenje,, kakor se m najbojje vidi; 3 tem mu je d&iia pravica, da crgašiizi*ra. Svoje -življenje popolnoma sa ostojno in neodvisiio od • - ■ drugih nwdov v svoji lastni dr Savi ali pa da »o z ži s-*8orodni;ai n rodi v federacijo (zveze o skupni® ;" državnim okvirjem Stalin je na kratke posedal: ^liarod^ je suverc i in vsi naro i so enakopravni♦ " Po domaSeV Mn Tsajic narod ima, pravico o svoji uso i odločati sami 3ever dav to pa še n& pomeaic da s« mora narod* ki živi- v »k&n nosti s sosednimi narodi.-- v vsakem primeru odcepiti/ ni « ni rečeno da ie to zmeron koristne za narod kot* ce- loto* To Je le temeljno načeli pravica, ki; j o moramo^ priznati :;e v naprej vsakemu narodu ča nočemo reševati narodnega vprašanja enostransko/ v prilog S&bČnejšii^naro , | . ... J? ' Države-> ki obsegajo vec narodovtVvso'gotovo tartbMfcče so posameznim narprom pr£nana^njih temeljne -pravice$ so naro s svojim p l^a^i-^ v: dr- • lavi zMovoijait Haz-imljivo, da i?oao tako drŽavo v ijej > Siveči narodi piodpiVali in branili * V nasprotnem primeru .; neprizn§nje .teaeljnih pravic: zatiranje /laroc ra roditi nezadovoljstvo« medsebojno borbo za predpravide , med gospodujoči«! in satiraniai narodov lat vtekakor slabi > skupno državno zgradbo; taka drsava it« preilese-itočriejše-i fa pretrna; prej iali sit j razpade^ Klasičen primer ta- - ■lega slučaja nam daJs bivša Jugorvlaviiac Kapitalistično mfžčanstvo nikakor ne more dosled- no rešiti narodnostnega jrprašanja v smislu goraiega ieao- Jcratitjnega načelat slasti na meščanstvo gospodujočega na- roda. ki Izkorišča manjše in slabe j še ®»roda0 Z uporabo pravice do odcepitve bi se namreč zatirani narodi lahko odtegnili izkoriščanju« Te okolnosti so določevale tudi narodnostno poli- vala deloma s silo potom vojaške diktature (2ivkovič),.de- loma pa se je zatekala k Mesetarjenju (Stojadinovič.Koro- šec- Maček) o 3 pomočjo tako zvanega sporazuma ali drugih koncesij je čaršija pridobivala buržuazijct (meščanstvo) zatiranih narodov., ji, vrgla par drobtinic z bogato oblo- žene mize ter jo s tem pridobila, da je podpirala njeno pplitJJco0 Komunistična stranka Jugoslavije je bila edina, ki je že od vsega početka jasno in glasno zahtevala za"na • roda Jugoslavi je pravico do samoodločbe, vK jučno s fcra * vico do popolne odcepitve* ter se borila zA njih enako- pravnost proti prevladi srbske Pri f«^*® _ - naletela' na pobesneli upor vseh tistih,, ki soi^aiipoina • * ust a i uko slovanskega iS slovenskega nacionalizma,^ianes so se pa^razgalilic ko t petokolonali, podpofniki okupator j^ skratka, kot izdajalci «lovaftska|£^ zbojsvati pod novim res 8 ' * * predstavlja pričaš 4>rgani*aci ja Osvobodilne Fronte ki je združila v svojih vrstah najboljše einpvci s^venskega naroda,, tako v ca*obod$.lAlh odoorihV ** Pf*/Jst£vl,.alo .tre- notno našo hovo/it^rodnp oblast^ kako* v odre- dih, ki so jedrc :iaae bodo&A p bodite. VoJ-< » v" • MnoŽiftjfii potsile^ narofoiorfpevobo^iljiega boja Je danes veek&knr' d«") dvnp j jtid; vot zlaati kpeč*o ljudstvo« To nam na^gfffjTO^l^on U do slavci in skupaj £ delovno fhteligettco po osvoboditvi dežel« učljivega tuj- cat prevzeli tfblafVT svole rok* t*r na ta način oaogoči- 11 pravilno teSifev^^eK^p^bie ov ki se tečejo narodno- sti,, . :'. > § fcav '"" m Jfctugi «dokaZr da je s trmoglavi Jen Je buržuazije nujno/za grelno'rešitev narodnostnega vprašanja nam nudi 3ovjetteka Z^eza 'Tam je narodnot tno sVprašanje rešeno v splo šno zadovoljstvo vseh narof ov& Iiaro iiotefho ^pričanje je tam popolnoma druge *vsebine in ga je treba tudi drugače posta^ vljatio Ker sc v Sovjetski Zvezi odpr^vjjane vse oblice iz- koriščanja Človf. ca po človeku, toftg torfvnaroAa po narodu; tvori bistvo narodnega vpra anjtf odprava Ipilt^urne. polltič* ne in gospodarake zaostalosti posameznih narodov, ker le na tak način je mogoče doseči popolno n^r^o^o enakopravnost« Tu ne gre samo za ^rihcipi^f -l^p- enakopravnost, teir več za dejansko enakopravnost,, Ke^Li? l/ipravna, formalna enakopravnost, kot jo poznajo mešČfbafce 3rža- e nudi kapi ta listično močnejšemu narodu če vedno nebroj možnosti gospo- darskega izkoriščanja manj razvitih, narodovc Zato tvori bi- stvo reševanja narodnega vpraša ;a>v kapitalističnih deže~ lah boj širokih množi^ proti ku3 turnemu političnemu in go- spodarskemu zatiranju, torej boj proti isstni in tujerodni gospodio V Sovjetski Zvezi ps je veliki naprednejši rus- ki narod vporabil svoj nadmočni, položaj za to, da je manj» aim, v razvoju zaostalim narodom Sovjetske Zveze pomagal v vseh ozirih doseči sebi enako stopnjo gospodarskega, poli« tičnega in kulturnega nivoja (ravnijo Na ta način je omo- gočil čim popolnejše 3ožitje vseh narodov Sovjetske Zveze S tem je uresničil dejansko enakopravnost prizadetih na- rodov, bodisi velikih ali malih« Nemško-ruska vojna pa je popolnoma potrdila pra^ vilnost sovjetske narodnostne politike« Na sovjetski fron- t« se bore ramo ob rami Rual, Ukrajino^, 3ibiroi , Kav- kasijolg Tatari in dru$i vel z letiij navdušenjem in ju- naštvom za akupno domovino, ki jo tftlcjf vroče ljubi jo vkex je vaem narodom brez razlike ljubečatfaati«, » « Nam, delovnemu ljudstvu je ime,Jugoslavija sveto,, Toda Jugoslavija,, ki bo drušiia tvolodha ip enakopravne balkanske narode« Kajti med delovnim ljudstvom&e more bi ti sporov, pa bodi to prj - adnik Hrvatov, 31o*eabev, Bol- garov ali Srbov. Za tako JUgoelavijo, v okviru katere bo vsakemu naroda zajamčen svoboden razvojr as dane® partl sani tudi bijemo, v - * Jože Rodni » ; " t ,Kot orsl v sin j in višavah se dvi#a polet partizanov. Po gozdihf, logliL puščavah . r. ae obupen čuja klio - tiranov. OJ zemlja rddna^s Jcrvjo si prepojenar * ječiš pod taškir#*id&rcie ti b*š kmalu osnoooj^fi i0 - ksr ljubijo te prolataroi? , Dre leti bije ae Se boj s$ tebe, črni dnevi so sedaj« Dovolj trpel je nardd bede, N aort sovragu zdaj veljaj! Še r i je, grize lačn^ zvar, še mao slovenska zemlja Rodoljubi, še molijo ljudje za mir in mnogi jočajo ob črni grudi* 0, le divjajte', vi trinogi^ in besnita! Kaj nam mar, če od jeza se penite, saj za nas prišel bo kmalu čas želj eni« vi boste z zemlje naše prepodenl! J u s t i ic Maia VrimcrAka trpi ▼ kratkem bo preteklo leto &a±v odkar sem sli- unaških borcih za slovensko sto- ■o i šala prvič govoriti o bodo " o part^aniho odkar je naša Primorska jasno povedala* da je pripravlja^ na za iuaaške partizane 0 ki edini jamčijo da bo po 23 letih rasističnega suženjstva tudi Primorska zagledala dan svobode 0 prenašati tudi najtažje žrtve o Bilo je neke tople poletne nočio Nenadoma zarag- jajo tik pred vasjo mitraljszio Vsa preplašena skoči« k >knu in se zazrem v nočno temoa Tedaj pa zunaj zaori vpi- šeš "Hural Juriš!" Hi mi bilo jasno, kdo sft ti ljudjec t ^iiSLSi?? Tgli 80 80yot±1\ slovensko o Is te negotovosti pa me je rešila teta* k*« je mort-- r ;«kaj vedeti o teh Ui popolnoma n^Llh i^/iJVi,^ 80 Jo parti«aru0 ki nas hočejo rešiti i» pod faSističnega Jarma, Tn res kakor sem kasneje iev« /' žela . so bili partizani r ki so napadi dva ka^jonTfa- jistov, od katerih so pobili ao iož„ zaplanili Jia z ^ škomitralj eza ter zažjali oba kamijona0 Se predno ,je streljanje prenehalo Se je prišlo jjriSanje iz najbl'w* ' " " " ati ,je d -ižje postojankeo Toda faSisti si niso ;>ali zasledo ati partizanov temveč so obkolili vaefl irli v hiše in hleve, ropali0 uničevali aprili"in po- galio Vse žene in otroke so zaprli v neko hišo- može »bilo jih je 13 p v nek hl«v# kjer so jih strahovito stepali in močili0 Bila je grozovita noč0 Kdor jo je oživel^ io ne bo nikdar več pozabilo Ognjeni zublji' so dvigali proti nebu0 vmes pa je bilo čuti podiranje go- Cih poslopij c r j oven j e opečene«živine „ • vpitje in pre~ linjanjš podivjanih fašistov, obupen jok ^n ihtenje že- ki -bo slišale grozno rjovenje sv6;3H domačih^ katere p mučili fašisti^ nato pa postreljalio Proti jutru pa so nas" odpeljali skofei uničeno vas o JfucLil še napi je grozen pogled s ob še kadečih sd ra&* alinah so ležala strašno izmrcvarjena trupla naših so- vaSčanovo Na prvi pogled jih ni bilo mogoče prepoznati^ taka so bilad* Hoda .žene ih matere so po oblekah spoznale trupla evojih mož in sinovo In spet je nastalo obupno jo kanje o V svoji ogromni bolečini su -«e metale na trupla svo jih dragih« Toda n Ui; se dajani a o poznali usadi Janja s-trpečim; oaUratf >a* <50 jih napol ortftokll do au toaobiloTp a kater { so nas odpeljali v 'Gorico* Po dolgo trajnih zasliševanjih so nas lipuitlli samo 6c druga pa so cdvl%kK"v *o^ntrao: JŽerim preblvalat*sa0 Bi- li ab pfepn^aui. da bodo e podobnimi. naetflJi prepreči razmatti partiaauftva na Primorske« Toda dogodlr pokala lifi da so se fašisti to pot pošteno zmotili, Pravtzarad njihovega nasilji so se Vs^i I^lsior^V zatekli v go dovs ;n , postaj* fcarfcigant «ašč^vk5- r " r . *. tOk • i * » • - ■ > ■ * T l ) u b a 12 Naia xvexda Blisk sa bllako« žrl«« P© obaorju, ▼■iSr! ao ae raabeanali« saari gsasiS1® .. ko v temno se pogreša »pe* gj.«^ Ko krute vojne Saša polna je do roba, SfffArsreJUffia® ki na svobodo *aka s hrepenenjem.... Zvezda rdeč* naše bo rešenje ! Ob njej človeštvu sine boljša, lepša doba, vzklije novo vsem življenje, rešitev naša je - svoboda zlata. J u s t i llvnv , Bosna in Hercegovina sta še od nekdaj bili * pozorišče najsrditejših bojev. Že nafti predniki Stari Slovani so se ob naselitvi teh pokrajin borili s prvot- nimi prebivalci*, • ' Posneje, ko so se Slovani. ▼ Bosni ^n Hercego- vini utrdili in dobili svoj s kralje« so napadali po pro padu Srbije (Kosovo 1379) Bosno Turki. Ti so Bosanos po djargili in jih.tako zatirali, te so ▼ množicah bežali iz Bosne z}* Hrvatsko Q Te Boainoe in Hsrcsgovos poznamo pod imenom Uskoki o Današnji Žumberčani in Kordunaši so potoncl teh trskokovc C 1*1 Toda tudi turška slava j a zatemnela in let* 1678 je avstrijska vojska zasedla Bosno in Hercegovino, To vojsko so tvorili večino- ma Slovenci, Hrvati in Dalmatine!o & Poročnik Andrejka piše v svoji knjigi »Slovanski fantje* dobe- sedno i• Nič manj kakor 9 - Xo tisoč? mož iz slovanskih pokrajin se j a ude- ležilo vojna v Bosni in Hercegovini0* Dne 3o septo 18780 je voj- voda mrternberškl (vrhovni poveljnik vojake v Bosni ln za tedanje časa dan najboljših vojskovodij) dobil po- velja g "Kadar se Krajina le deloma pomiriooosa naj mo&na četa napoti? o o proti Livnuooo" Ha bom opisoval tega pohoda proti Livnu Vas pač bolj za- nima oblaganja Livna samega Livno laži napol v ravni- ni napol v bregUo Bilo je takrat mo- čno utrjeno o Okoli in okoli se je vil močan zid0 posebno fca severoza- hodni stranic Tam so bile tudi moč- " ne »kule*(utrjeni stolpi)o Posadka v Livnu je znašala okoli 6ooo mož p boroženih s' puškami in 15 topovi (mi- traljezov takrat še niso poznali)o Avstrijska vojska je mesto obkolila z 12oOOO možmi in 7 baterijami topov0 Mesto so oblagali 3 dni o Drugi da& so se av- strijska čete s topovi privlekle blizu mesta in začele /^%*s£ti/.: t/ "orKi da i ali ivaJe Aa f "^SL^^L ii^ topovi (tT topovi-ao £»?" hajajc aeduj v »uaeju ia 1* ^^ dan pradolg. > ni.o^^i ji t'" " th-5.. m« Bosanoe*. turi i- lillo? oTsIdj; i^^oraj ™Tna»to razru- "no Jn savano ' Pri t« Je sa*da *.-,o*Of trpalo olvil- Ni ■ ki ga Je jp a tem dirala ^ot^fi^gi adu b.Ta' fcasedba Besne in Heroe- m itti n >ovlna končana* Ueko avstrij sko poročilo iz tistega Ča»* avi s Bosno ln Kercegov Se Pr S tem zasedla naša vojaka zavladal red.in mir M*T? Fikakcr ne! Tarod-v Hercegovini se z av To $ • 1° M fisu vvi*'* ijv* »»to" " " _ striJako okupacijo ni »ogel. -spri Af, Mladi fantje, katerirf B*i je posrečilo skriti orc?t1e, so trumoma uha j ali v ha J duke 0 B den vodij teh hajdukov le oil Peter Krkcdjič, poznejši srbski in Jugoslovan - ski kralj Peter I« * v K^rrte^ovski narod se je osvobodil izpod av atrijskaga 19X8natoda a U je padel pod jarem goapoda ^ n#afce ^ ltalijBaak, faSlatiSn, čete^iir tdla Bosno in Hercegovino* Toda narod v bosni',in Hercegovini je oporen. trpi oS ^ SŽSTt S »f- 62?"S"3* ^digJl ves narod? mo~ f je lene j, fantje, dekleta* V svoji borbi za svobodo, za res nično svobodo je partizanska vojska oavobajala in zasedala mesta po Bosni in Hercegovini« Pridrla je tudi do IAvna« To- da to ni več mesto oborožen« s puškami in starimi topovi« Ta ' bunkerjev mole oevi modernih nem ških topov in mitraljezov,J* zaklonov štrle v zrak nemški baca5io ' , A naša vojska se v svo jam zagonu ne straši nobenih u trdbo , i «11 j Partizani so naskočili Livno£ napad je vodil sam Tito o Toda nemške utrdbe so bile pre - močne, vojska ss je umaknila0 Tedaj je neki komandant javil tovarišu Titu? "Mesta ne moremo zavzeti"o Tito pa mu je cdgc vorils "Livnc mora da padn Partizani so izvršili povelje svoj ega vrhovnega pove1j nika0 po novem naskoku so naše čete zasedle Livno0 Nekoč so Avstrijci z topovi in z ogromno ka:; najboljše oboroženo vojsko zasedli Livno po .-.t^eh dneh Danes pa je maloštevilna partizanska vojska z bombami in pušjcomitraljezi napravila v enem dnevu ifeto delo proti nadmočnemu in bolje oboroženemu sovražniku«, ; Naša vojska je imela pač neko drugo ogpžjei , zavest 0 da osvobaja svoje mesto0 v Treba bi bilop da vsak slovenski partisan mi~ sli na Livno in Titovo povelje? Livno mora pasti« To povelje malo predrugačimo? Slovenija mora biti svobod- na! in to povelje moramo izvršiti ooo.1 • * " • Igor T Ir i * OUtv v Trpljenja tvoje je veliko, . r " t? bolest razjeda dušo ti! 1 A up, da tu nas je veliko, moči ti daje, da vzdržiš« Še lani, ko bili smo skupaj, si govoril nam o sreči« Hod ponosni, ne ukloni se nikar če ravno smeje se tiran nesreči! poraz aludl jim za porazom. Izgube vedno večje so« Olajšati trpljenje tvoje, to vedno moja misel je« Kjerkoli hodim, " borimp sem, očka,, vedno s *abo$ če okupator ti obljubi, je pogfng mi vsi smo tu, živi jenje tvoje nam je drago« "ežko že čakam skorajšnje vrnitve v naš skupni dom in skupno srečo$ 7 dom, ki so si prisvojili ga banditje, ko nam zadali rano so skeleco« Že skoro tu je dan rešitve, tiran trepeče v nedogledo A mi, ki smo kovači sreče, preziramo njegov pogleda Kako bo slaven naš pohod, pohod v slovensko mesto, kc tisočglava množica kriče polnila bode cesto« 0 Ko pregnan tiran z naše bo zemlje, - prost boš vseh železnih spon^ ogreval žar te bo svobode, prestano zabil boš gorje« D u n j a « SluJ* Ux i/c>*»ijt , jnjpeak': ' 9VrXrlluc T*žka Brada s? to^ra berejo^oSv to&oe 'n sa poatiivijo na začela *o tt toadel ti;: t^aern tfjltt; d* jV tol .ko Pero nam rrfzloži našo n pcbrati živind v bi žnjem hlevu,, Ko amo srečno jrefcpračiU »ejo na zelo ;5*»em pobočji - kron:. 11 prot« vasi Dolec v aajvečj^ *: - Sini smo ae približal* va*f Nemci so bili že alar-. i£an? ker Je v bliž. ni žepok^.^tiU ac signalne raketo vas n*. V največji V^in: so-Svabi zasedli po,ožaje ekrcg ^ Hodili smo okrcg vksi^ kakor mafka ck^og vrela kaše n kjer se n5smo mog-ui pr:;.bliž*:t-1 hisamp še nas Bfenfca je bil nervozen . ' *Kar užgimc- bomo vsaj vedeli, te Je so^" Toda smo se razočaralic Neraoi niso odgovorili na naše streljanje € ampak ae lepo potuhnili in čaka "6e bi b.ili to lanski Nemci; bi že juriŠaib na nas se vidi r da je morala na psu% pravi Brane / Ko smo videl i j da nič ne moremo- smo se po vlekli na hrib nad va; i- i . " ' "JU j a £a4*a B« ?vaV p «AI ftoo* * *B -'b • j-Aj ' >l- ^ . .. . a-. .Ta ..i-5. a » v agč." K^lUpA Jd Iti*, a MC*0LB i A .s~a Ue- . 5 r^aia. sti i2ja tkal t« vaa? »a je oglasila te»o~ •tr«7 'A. ?>t.< »Jo se udarci aa hlevskih vratihc "He gre*- Vi fOvajiŠ^ so* š^pujtifi r* ' |xkixx1xxx pohitela preko' Rev Zopei je S* da 1 * I »Tj »3 'Oda ni sad*-* "Naprejp samo naprej tovariši!rt > ■ \ Za ke&%b*o*4vlJal kaj jrfttfj riefl s* jf pri*° Jf fiSrf* v roki > Ka,orVpSffc. &»«' >* v po- Sok. fiuCu bo oel bataljon n^varn**, > * ZdrSke je ,*o- B njegovega mladega življenja. da fej - al na Ko smo se, vra*, U pr,ot^dW yrt*ujeni ijr isaufceni 14 mtniMa-f <\r* W*mr»i Dlacftji našf meli v srcu zavesi, da Bfsmci drago plača, i naS r. saj je pSlo okrog 16 iiemcev inrpgrvi bata}Ion j j al mnogo živine« - ^ - .4**» w C: M. i * J. a sme imeli žrtve, | . . odpeljal mnogo K Pgz&bljen... -K . Pazabit, pazabrošon, adinok s ;unih ljet, ja aataleja sirotoju, sčastja dali maje njet. Yot umrujaj, umruja„ paharonjat menja , i nikto nje uznajets hdje magilka maja; £ > 4 Na maju. na magilku nikto nje prxdjot0 toljka ranjej veanoju salavjej zapajot* tžJj*a "Pot t žir- ij en j e" za pevske zbore0 Prevod? k Pozabljen in zavržen^ sam od mladih nog0 sem ostal sirota, niso mi dali srsee« Ko bom umrl# umrl, me bodo pokopali * :ln nihče ne bo zve del „ kje je moja gomila* Ha mojoe na gomilo nihče ne bo prišel, zato bo toliko bolj zgodaj spomladi slavček zapel« Prevedel M a r t i n c Vai m Se spominjat« našega tovariša Suljota^ ko mandirja čet*f -Spominjate .e enega sončnega na Biču Snega Je bilo do kolen- «rtlo pa t da je kar v re^SoT H^porejeni po hiSah ae grejemo in počiva,. mo&^.r e.i; or )/.c ov- ^ * ; V 1 Naenkrat r w „ „ * ! " "Uzbunal K orožju! 1» i položaje i*.-- i/ Kaj Italijani ±a bela garda!"; ' Zavzeli smo položaje nad Bičam« Komandir 3u^jo s svojo četo pa položaje okoU cerkve v vasi« Sovražnik da je močan ogenj iz. vseh vrs* orožja* Mogle ^žvižgajo dum dumke pokajo- .zrak pretresa eksplozija min in granat« Z naših polQ2ajev smo opazili Itako se po zasneženi ^ plan ja vi premikajo, postave v atr^lski vr^ti^ Kdo so? Beli? |Ta! Saj Imajo nahrbtnike« Naš', ao! Juljo je ki baŽi s. svojo četo od cerkvit proti gozdu.' Ob\fpno dejanje*, Kako boš pred takim ognjem, pred tako tOČo iz mitralj *zov £rez žrtve prišel preko več kot 4oo m c Lkot miza ravjie planjave brez vsakega kri tja? Sovražnik je tovariše opazil in odprl nanje petim-* ski ogenj r mitralj?zk% snopi s6 kar.orali snego Tovariši padajo, vstajajo .tečejo in zopet padajo0«o3foa se nam stiskajo ob tem žalostnem prizoru, a brez moči smo, ne moremo polagati ker smo sam.;*. brez kritja in še od treh strani obko±jenic Edini zaklon je sneg. Kdo bo ostal} *Suljo SuljOj beži!« Tik pred gozdom je bil ranjen v noge$ tovariša, ki ga je hotel prenesti v gozd je zavrnil rekoč: "Padla ♦ bova oba- kar pusti toe se bo/a z* sam priplazile11 Po sne gu dežuje toča krogel ena od njih je končala tovarišu Suljotu mlado življenje*. NiČ več ga ne bo med nami3 nje- govo prešerno vesel ji*/ bomo močno pogrešali,, Tudi oh je . dal svo^a mlado življenje za svobodo in tako povečal šte vilo onL.c ki bodo nezdrobljiv temelj naše srečnejb> bo- dočnosti * Minilo je precej časa od takrat nami ao bor- be . trpljenje in samopremagovanje pa tudi. zmagoslavj e in veselje, Zime ni večP tudi pomlad je ž! odcvetela- vss kipi v obnavljaj očem se življenju?! Kje si sedaj Suljo? Gremo v patrolo skozi tvojo rojstno vas Kako bi bil srečen, če bi s teboj lahko o- biskdl tvoje drager^TeJfo pa oklevam c t -i % t«, •Tovatfiš -je *lid»l*c da bi 3vL Jotpva piati <>rada to j več i i -edela #-sinovi" smrt.V in njegovem grabu Alifc naj m s<* oglašimt B-jlje tri Vtttof da šet je* izognemo in ne obna- vljamo solza in žalosti« to zavijemo okoli vogala nas < pokliče ženski glas? "Kam pa kam faiitje?* tu ' i i ta-.un ;* Ogovorila nas je praprosta kmečka fceniča pri- jaznega obraza P Sni. Jeva mati!\ -s y > car t n*" 1 TDober dan mamida +&*nmo malo v^patrolo** * »Taico tAkof, gaj vas je t*žko«< spoznal s ti si pravi1 Italijan ti ,si Jjugosl6*Anski žandar/-*! pa imaš v be-logard"* Pičile hlače, Ho sem vas od d&leS' gledala*, sem bila kar malo v sk*behc '-ki-si preoblečen i Italijana se ml pa nekam znAn zdifi' in tud.4 domeč§ govSrico irnaSL* t "Bil. sem že pri vas^doma, *p6 zinil i s .Solonu" ' wDa dar sedaj se spominjam V takrat sem zadnji krat videla mojega Ludbeta< Kot bi'slutil- da so ne bova več videla se ;-e ob slovesi*, trikrat< vajil in ml segel v *bkk še celc poljubil me je kar pri nas ni v navad? , varn^ nič več ga ne bo p^delf je ta uioj ifant',1. "Mamrlca vsem nam je tako hudo za nj£m)i? tako smo ga imeli rad> koliko časa smo bjji skupaj- sedaj pa ga je smri r-zirg&ik, iz niluSe predem . ' Ko smo povedal, kako >n fcj.e; Ja pa<*eX njen sinlco r>r.vnno" -i am/i s« cnvnri , i o Tem in on6m0 kako boje ;iri kako. željne čafcajo »mar* Proti nam., pra- vijo, se ne bodo boril j ker so tudi oni za partizane 0 Ee : ogardisti pa po/egajo glave in ne upajo pogledati Slo- , . veku v očio Dobro s- zavedajo- da so izdajalci* Ko so tč našo itamico ljudje izpr&ševaliy zakaj ne nosi črne- rute ~o je sin padel je ponodno odgovorila "Zakaj bi hodila v črnem0 Zakaj bi tako žalova la, saj moj Ladbe je padel za svobodo, bil je partizanc £ Ponosna sem .da sem njegova maiio V njem se je pretakala moja kri* kri upornikov borcev0 Naš niizod ne sklanja glave in ne tfo nikoli upc^nil tilnika!" S spoštovanj eni in ponosom smo poslušali besede e junaške 'lovenske matjpre5 ki je izgubila sina a ni klonila« Njene besede-so nam vlile v srca vedroat in tr dna vara da a nat a pot prava Ta njen* nesebične bese- da so utird ;:a v nas sil ar, da nam a hče ne bo 1* rgai o* rožja Is rok. dokler> t>oda vai naši c 1 y &oea*sn5, d k.ar. na bo sadnja solaa naših aater ^ščevana« Odjli aao.* ijspfej globoko uverJirtijf.i*A<.dok* * IMVSi^lM fatrf ir«?, naša borba na aor« propšst . Sloveaaka pati, tabl a<* p lata v tej krvavi . a avati-bbrbi vrajev vene^k !><• po končani vojni postal vena', čaafcl,n slava tar trejar npoaanik tabl alovan^ ski materi - *nioi • i ;. b o Pdfti xatt ^ junak Kod sovražnik na& prsti fašist se imenuje, Srečnega živliania ni« ker^sil* na& kraljuje. Zmagoslavno vse okrog od vzhoda do sapada; k*.mor atopi težkih nog* t.8.i i^gaone vsaka nada« Ali ni orožja ki aovraga flmrcao nat zadene ? Kje Junak ai9 kje ja ®6č, k;e krogle so svinčene ? Partizan s ti si junak - pogum in puške tvoj« - to orožje v boju nai pesem zmaga šara zapoje« Tovarišica iz Podturna. 1*1 S' Ro nItii Veltloiiu v spomin, t kad nam mačke naftfcte živote, »robo. i naši b6riče 00 a vama«. klar sem bil otrok, scji al sli: da ljudje žive posmrtno ž vljenje in da prihajajo strašiti žene n o -roke, ? v--a- X |fcr fr 4-C . »akQi . .. « aaaaajajc tt&tfVMr^mostnp .f**s*e- ^ .0 rovih omaor rah n siroma na va.1ka dfffijnioa sk^eplTe ":,ke v strahu n mo U Bal ,am se teh nočnih gostov , dxa rv nedavno 3*o: o vsak dan oS vd^ce jwf**az* var am a teo< j, BBaoko, 1 nič več nJsam toiren^rič : odočec kakor jo najinem raigovoru; ki ga ni nihče slišal TI a msnoi. po m>Člf ki je polna majska - seČJLne, ti s*, bil s ^nof ra t * ,, il m govoril, ko se;a Brt^ -' — ■ • ' > me-?±t ta krvnik me Je ftts Ranko, ko aem pričak^al nap Iriih k w 1 ji ' r-1 'i mit:^aJ jeaov ha muhi fc© * n< *ks obupuj f ne k3 c , kc sem t od . * belal po golih * ima.« !jfgpt . ______ n 1-. Gledam te vednd »amlšljlh^afTialavneira jn w i /P"-V : smrt P^e pc^snSla dl^f avarf-.ai mi ®*ayil te aapril. «aamo, da v J 2-f J^A* ^a postna roga. ^^ « && iftefriT^jsasa« IjL3^ padal al kakor ta.eo e pa SlljStaf ii^Sif? ta' dkuplš etokras zasluženo smrt • ana f aš a-k* > laslednj:* dan smo dob:fci košček papirja ju na 'ni mm kakor v kamen vklesane besedo:»Danes ob se s v u, J bom ustreljeni Rankc*. Zaprepaščen sem gledal v e usodne besede in n se* mogel verjeti v resn čpost tega čudnega telegrama * katerem mrtvi javlja, da e ifetari £ak° m rao ei šal v sm: « mladi človek« Le kako se v /sakt besid« vo J ega» telegrama" zroa- L hJad rickrvnos« :'m pomirl ji ve s Kakor da si v ciničnem £ p>eroru ho e. reč- * **n ')ru Mar ne to vrhunec muk in tmljanja^ mar .nisi isntfsLAl a"1.? boljšega?" Par dni za tem je prišlo p?smo iz oddaljene dežele rodne Srbije Stara Aznemogla mati p.Jše ba sede miline" in materinska l jubezni svojemu sinu nu.a demu Inženirju* svojemu ipanju in ponosu, o katerem, je izvede^ da )n *n>+mfxana k sin ni dočakal dav 1 no že3 lenega maferinaga p' ama^ niti nj pogledal jela kruha* Jr? m. ga a poslala uboga mati iz Srbija- SedaV ležV večno v wgramczni jam." pri 3v0Kr;žu, - O neerečha ma. -' mučenica- begunka- ne čakaj več pisma od ljubljenega s3na ne čakaj sladkih besed % sinovske ljubezni, ne čakaj več svojega Kanka, ■•:' Eaa še pričakuješ od življenja? Maščevanje. Prihaja maščevanje, kruto in neizprosno, z og- njenim mečem v roki* Že slutim njegov neslišni korak tidim obrise njegove ogromne postava 0 Prihaja makčeva njec v mesta iv. v m'.p pogleda v najbolj skiito vaško . • .• j Va ■>.<*/ po p h: . ; onih železnicah v rvsd ledenih tenkih vozeh, trlaa na v^ta^cg^ ?adatjpppa.Lh'Jhtšf pajjijjč iLn lepih vil. ter. povsod* apfca 1 JELi je tu ubijalec »cjaga" sina** Išče bratoveg* tbijalca; ini Ubijalca fceVe«, ar«- dal, a ubijalo* otroka, k-, je 2e2al v,zibki A. J a", "i 10 se poskrili, potuhnili«6 '»•eda be Paniko vstal iz hladne slovenske zem- : 1 avtfjrifcu narodu- 'To ie zlikovec fašist '^..u.j^^ijv: gnusni tluge usnaš:'.9 cefcniki in beipgar ae , ,as sein zaradi lahkovernosti ia* i >itenje«*" ** A ? . eča • b0^qi|itžiyeiilBanke9Jr srcih milijonov, ka£ da.^es v «ojea ar>v, vzeJL boš praško jja se bc * ril fijcup- -> 5 nami., z našipi materami*, s svojim naro- den,, * v - i -.Tavljal voje besede-maščevanja; e vbji lastno roi o 0 a»•" .m . opazujem- keko je s ^ovariStVpmfp^i'.nas*, g« ze_. \ c :ac" ido-ali potrucLM , da »a. p^ivedemo*- vsa:-: delnega uspeha, . , - a m na G-orenjeicem partizan in1 tam smo bi~ i ree tovariši v pravem pomenu besede« Bilal je ba in šele t nekaj dal po nje,i je prišfa prilika* ta dn*ssmo ranjenca do zdra.mJkao Ta pot je. bila- ena bel j murnihkar sem jih kda;) prehod:!-.: i* - vendar sAo vzdržal.i. in to radi tovarištva* ••* • Mrak t.fe bil, ko "smo dali tovariša Handeta na"-? ratoe« la' - ker- ».i.-sao smeli'' *ab'.\.$ati ieb? Ja^pJa nas. Bc^-raŽnik ne bi slisšš.j( so bi v - vel j >Oar-v*..... n- še bolj'mdglli, kot "bi sa -sictf ..-: v - x - 2-f fiasa četa Že prej ni bila vslika. Štela je 28 borcev, po tej borbi pa smo se razbili tako, da na* j je ostalo le 11 o Bili smo že vsi zelo izčrpani in one mogUl, ker smo so že par dni potika-.j. brez hrane po fozdovih. h ©me i so p ,trulirali. po vseh hribih in radi ega se nismo upali do hlš0 Ranjencu je vročina nevarno naraščala in nuj- no je bilo, da pride čim prej do zdravnika«. Toda ta t je bil precej daleč in tovariši so bili mnenja, da je popolnoma nemogoče prenesti ranjenca do cilja v tako visoizam *,.iegUo Komandir je tedaj rekel s "Tovariši! žrtvujte se za tovariša! Prepričan sem9 da fcko šs dam nes pride v zdravnikove roke. bo rešeno" Nato smo se dvignili jtirjeo Ostali se niso odzvali, ker ni bilo v njihovih močeh, da bi se podali na to težko pot- bi li so do kraja izmučrni in izčrpani* h.. 3neg nam je segal do p~~s in pomikali smo se čisto brez gszi» Ker poti nismo vedeli,, ampak samo smer, smo odšli kar povprek preko strmin, jarkov in bregov o Napravili smo par korakov in že sta rekla pr- va dva s "Ne moreva več! Pojdita prosim vidva naprejG" Pa smo šli deset korakov in smo morali že menjatic Ne štetokrat smo se sesedli od izčrpanosti in morala čar- katl, da smo prišli k sebl0 Sedali smo v sneg utrujen ni do skrajnosti. Toda vselej se je kdo oglasils "To- variši, pojdimo dalje ! Mi moramo , do kamor smo se na menili." In smo se dvignili samo z voljoc brez moči in šli spet naprej s iz ust nobenega od nas štirih pa ni prišla tožba, kletev ali codrnanje.Ce je bila str- mina in je koga spodneslo, smo popadali vsi in ran je-»* nec je zaječal0 Ko smo z največjim trudom prehodili strmo grapo - zanašalo nas je skoraj bolj nazaj kot naprej - smo prišli na majhno ravninoQ Spet smo se vsedli v sneg in danilo se je« Z obrazov nas nosačev je odseva la ižmozganosttK in popolna otopelost© Le bolnika se je lotil obup? "Tovariši, ali ima smisel iivljerije? Napravimo si konec, da ne bomo trpeli in se nučlli še naprej« Saj človeško življenje je itak eno samo trpljenje«" Dva sta bila že kar za to, da se ustre« limo in le dva sva jim rekla s "Fantje, pa bomo vendar -Sli še teh par ur, eaj to ni več tako daleč o Javil-l : smo, se , d« ga bomo rešili ia zda/Wpc;i poti naj od tftsfe aotr* x ; ■ * -T- fcolSfe smo se dr&aJtlVln znoVa če j« začela kalT arija* * : | T%/ • Ko smo n*T fcilju' pdl in predali ranjen- aat smo brez besede popadali j? tleh in, spali 16 ur. * Sel > drogi Han smo lab&o govoi Hi in prosili za hrano t -r ^ • -UtiVarišf! Ko smo si oblagali ranjenca, smo se dobro zavedali, da "pot ne labka. Običajno so za t to pot rabili* 6 uar, mi pa smo jih hodili 2o. Takšno tovarištvo,1 kot ie bilo« na Gorenjskem, je Človeka res dvigalo* Kadar si bil v borbah, si ojal na avojem , str: al zavestjo, da bodft^ v primeru; op si ti kaj ago&i stopili' zate vse« To daie ta <: moralno oporo, da se up*s pri jurišu smelo Riniti uaprej,, ker veš, da te levi sli desni tovariš hlkdar ne bo/pustil na cedilu. «" - ko j a čelja Je, da bi se tudi pri nas dvig*- niP 'tovarištvo do take stopnje, • vckili. T o n č s k ■ ilalas - — " . ' * d i mir^e- , ' V partizanskih vrstah vlada mišljenje, da mi- ne niso nevarne,- poedinci govore: dobro poci. pa ni«. Včaidh na-^ mine res niso bi- . le %»liko nevarne, saj j ih vrauhik v večji meri niti ni uporablja;, proti namc Spremen" hila se 8lo taktika nagega voj- aicomnja in tudi aovralnik jo je pod silo prilik men j al.m smo ga prisili« Spoanaimo ee bor^ nad Kalomo Tu ravno vidimo š kako zelo so nain mine nevarno£ če nas sovražnik prisili končen« trirati ee na ozek prostor in nas pri tem odkrije »Tovariši: f}3 g^S««* spoznali in vidfc- ai« koliko min je padlo na ta 7.9 proatorz skoraj brez vsaka™ strela. Izkušnjo za bodoče borbe naj nn uodo. da ■ opuščamo vsako goailanje. Ce nas sovražnik opazi na položaju, v strelskem poredku, je .ebA v največjih slučajih^menjati položaj, seveda pri tem moramo pa- žiti* da naa pri premaga sovražnik ponovno ne dokrije V največjih slučajih se je treba pomakniti naprfcj pro ti sovražniku« Zakaj je priporočljivo aenjeti položaj v smeri proti sovražniku? Ker bo sovražnik vedno ra- čunal. da nas je z minami Odpodll, mi ga pa počakamo pri njegovem premiku in lahko iznenada napadamo, Rav- no tako je treba premakniti rezervo0 menjati me to0 " Z ranjeno! pa se je treba takoj podati na sigurno me* ato, da se vsaj ,med njimi preprečijo £rtve<,'.J. « .j Minomet tolče vse mrtve ogle,- ki Jih ne do seže topo Vsi tovariši na položaju, naj v slučaju i ce sovražnik tolče z oiinometom iiiiajo med seboj prav* vilen razmak in naj pri strelu takoj ležejo na tla. Let mine so po zr* u se dobro sliši* Pomnits pa dobro da muiOp ,ki bo za .a ne slišiš, ker leti hitreje oč zvojr %o '» Č a k 1 a ^ Ma& Gjfi^d Ena najvažnejših gospodarskih panog v Slove- . ni ji je gozdarstvo« Kaš:. gozdovi predstavljajo nelz • , mernc bogastvo t a katerim a* more meriti v Evropi le v š« Zakarpatsl:a Ukrajina In pa Pirska ter Šved- - ska. ( t H S tem pa nr< mislih rečip da c?ruge dežele ni** &jo losa,, Uasprotn/c Nekatere države iioajo muogo več l®sa nego mi« toda se vseeno premalft za svoj p lastno porabo0 Nekatere' debele so pa naravnost revne na lesu Tako Grčijafi Italija, južna in zahodna Francija, Bel- gija f Holandska in druge« Pri nas pa pokri a gozd tri petine nase zem- lje Velika večina gozdov je v lasti nemških grofov in drugih veleposestnikov, Vaa Južna stran Pohliorja i « "S v samega grofas vsi gozdovi na aocevekert, okoli Hibnice0 Soteske, pod Snežnikom pa x Huds^Jv itdU ^indischgTaetzowr Auerspergov, -hurnov I/inogo gozdov pa Je upravljala Državna šuraeka up ravs Kraljevine Jugoslavije in dohodki iz teh gozdov »o ep stekali v žspr razoste, da pri nas ni bilo to vara za- predelavo lesa. Res je ,ni jih bilo. Toda te- mu so krivi kapitalisti ki so imeli več dobička pr: tem- da ao 1«® izvažali, ko*; pa bi g bi postavili to/ame za predelavo lesa doma, '■V. \ Kake naj s& uredimo šumsko gospodarstvo v svo bo^i Sloveniji? Prvo vprašanje,. ki ga bo treba uredi iff j • VP*ašan j® • razlaščenih go.do^ -o osyoooditvx bodo pač prešla vsa veleposestva tujezemskih lastni-o ' kov-v narodne roke- tako tudi gozde -i* Vsi ti gozdovi *naj .bi ostali k ,pna državna last, do katere ima pra vioi vsik državljan ki nima Bvojega lastnega ^ozda, *pa'ti gozdovi pod držav to je narodno u- pr" 6^in«»kontrelo Drugič, urediti je treba nase gos zd*>X« - Pragozdove ca Kočevskera je treba prepreči s -ces taml in .ozkotirnimi železnicami. Tretjič s treba je cpostaviti tovarne zi predelavo lesa* Potrebne so to- varne za celulozo i» treba je postaviti še celo vrsto 2agi . "Vse to ne T "> teižko napravici, Pogonskih sil Ji 4 »' ' . - f . nam n« manjka* Vode je v Sloveniji dovolj 'in lahko bo mo ele ctificireH veo našo dežela« Toda treba bo za to mnogo volje *in požrtvoval- noati ter mnogo smisla za skupno delo,.Pri tem bi ig- ralo gotovo veliko vlogo zadrugarstvo« Zato se moramo že danes pripravljati in poleg ega boriti z vao silo proti okupatorju, kateremu naj bolj diše naša bogastvas naš premog in - naš gozd. Igor ZCODEA mEI BESED i J&mi Fts&Ansr mAv^v V&f - a F R_!