VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šiiingov ceioietna naročnina 120 šiiingov
P. b. b.
LETNiK XXXVi
CELOVEC, PETEK, 18. DECEMBER 1981
ŠTEV. 51 (2050)


Vojno stanje na Poljskem
Ob!ast je prevze! vojaški svet narodne rešitve
GENERALNi KONZUL KRŽiŠNiK PRi ZSO:
Tudi v bodoče se koroški Slovenci lahko zanašajo na podporo matice
Poiožaj na Poijskem, ki je zdaj že ieto dni včasih boij, včasih maio manj resno zaposiovai mednarodno javnost, je v noči od sobote na nedeijo doživet dramatično zaostritev: obiast je prevzet ..vojaški svet narodne rešitve" in v državi je biio razgiašeno vojno stanje. Vo jaški svet, v katerem je 14 generaiov in več poikovnikov, naj bi drža vi zagotovi) red in mir — dva temeijna pogoja za nadaijevanje so ciaiistične obnove in izvedbo reform. Čeprav ima ta organ široka po obiastiia in tudi izvršiini značaj, partament, viada in državni svet vsaj formaino še naprej deiujejo. Sicer pa je vsa važnejša mesta zasedia vojska, medtem ko so biie zveze s tujino boij aii manj prekinjene.
O novem položaju na Poljskem ce, naj začno splošno stavko iz
zavijansko vojno, pa v zahodnih državah izražajo zaskrbljenost, ponekod pa tudi obsojajo ravnanje poljskih oblasti. Pri tem je vsekakor značilno, da tako na eni kot na drugi strani svarijo pred kakršnimkoli tujim vmešavanjem v zadeve Poljske ter poudarjajo, da je treba zagotoviti, da bodo Poljaki sami našli izhod iz sedanje krize.
Kako se bo nadaljevalo^ iskanje take poti, trenutno seveda še nihče je javnost seznanil, predsednik vla- protesta proti uvedbi izrednega sta- ne more povedati. Saj je sploh tre-
de general VVojciech Jaruzelski, ki nja v državi.
nutni položaj na Poljskem še po-
je dejal, da je takšen ukrep zahte- Sicer pa je najnovejši razvoj na vsem neznan in je javnost odvis val nastali položaj in da je bila Poljskem sploh neposredno pove-uvedba vojnega stanja potrebna zan z vsem tistim, kar je bilo sploš-zato, da bi deželo rešili pred ne- no znano pod imenom „Solidar- prihajajo od tam. Tako tudi še ni
na od redkih, pogosto nasprotujočih si vesti, ki po raznih kanalih
izbežno katastrofo. Vodilni list „Try- nost". V razglasu, ki ga je objavil buna Ludu" pa je v svojem komen- po varšavskem radiu, je vojaški tarju zapisal, da je bila sprejeta svet trdil, da so protidržavne pretežka, a edino možna odločitev vratniške sile sovražnikov socia-
mogoče presoditi, ali sedanja zaostritev pomeni konec politike dialoga in prenove, ali pa je nasprotno zamišljena kot ukrep, ki naj bi
spričo aktualnega položaja; list do- lizma privedle državo na rob držav- preprečil konfrontacijo in odprl daja, da je armada bila in je porok ijanske vojne — „te sile pod firmo pot k prenovi. Eno je v tej zvezi za obstoj republike, medtem ko vo- Solidarnost premišljeno bojkotirajo brez dvoma zanimivo: med tistimi,
pobude, ki bi lahko prispevale k ki so bili aretirani po razglasitvi reševanju Poljske iz krize". Baje vojnega stanja, niso le „skrajne-so v Solidarnosti v zadnjem času prevladale radikalne sile, ki niso
!zrae! prikijuči!
Golanske planote
Ravno v trenutku, ko so v Združenih narodih spet izglasovali obsodbo izraelske politike napram arabskim deželam in Palestincem, je Izrael sprejel sklep o praktični priključitvi celotnega ozemlja zasedene Golanske planote. Za uresničitev tega ukrepa je izraelska vlada izbrala „ugoden trenutek", ko je vsa pozornost svetovne javnosti namenjena dogodkom na Poljskem.
Tako je Izrael spet enkrat pokazal, da so mu malo mar vsi sklepi in vse obsodbe, ki jih sprejemajo v OZN in drugih mednarodnih forumih. Po eni strani vodi ..pogajanja" o vrnitvi zasedenih ozemelj, po drugi strani pa z dejanji uresničuje svojo politiko in tuja, zasedena ozemlja enostavno priključi lastnemu ozemlju.
Taka politika pa nedvomno še bolj zaostruje nevarni položaj na Bližnjem vzhodu.
Novi generaini konzui SFRJ v Ceiovcu Marko Kržišnik, ki je pred kratkim prispe) na novo deiovno doižnost na Koroškem, je v torek popoidne v spremstvu Aifonza Naberžnika obiskai sedež Zveze sio-venskih organizacij, kjer so gosta sprejeti čtani obeh odborov ZSO ter predstavniki včtanjenih organizacij in ustanov.
Predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter je generainemu konzuiu Kržišniku kratko predstavi) zgodovino Zveze siovenskih organizacij kot nasiednico Osvobodiine fronte ter mu toimačii trenutno organizacijsko stanje. Prav tako pa ga je seznani) z doigoietnim bojem koroških Siovencev za izpoinitev čiena 7 državne pogodbe ter ga prosii, da kot predstavnik matičnega naroda in njegove države z razumevanjem spremija in podpira upravičena prizdevanja siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Generaini konzui Kržišnik je v svojem odgovoru nagiasii, da je tako imenovano koroško vprašanje v Sioveniji in Jugosiaviji spiošno znano in staino prisotno. Dejai je, da mora biti manjšini zagotovijena dejanska enakopravnost na vseh področjih in ravneh in v boju za ta ciij se koroški Siovenci tudi v bodoče iahko zanašajo na vsestransko podporo matičnega naroda.
ž!" iz vrst Solidarnosti, marveč so med njimi tudi visoki in najvišji hotele pogajanj z vlado oziroma so člani prejšnjega vodstva partije in vlado hotele izsiljevati. V takšni si- države, tuaciji potem oblastem ni preostalo ničesar drugega, kakor da so se voj na Poljskem, bo torej mogoče zatekle k najostrejšim ukrepom. ocenjevati šele tedaj, ko bodo Razvoj dogodkov na Poljskem je tamkajšnje razmere nekoliko bolj seveda vzbudil splošno zaskrblje- jasne in znane. Najvažnejše pa bo, nost tudi v široki mednarodni jav- da ne pride do kakršnegakoli vme-nosti. Prve reakcije so razumljivo šavanja od zunaj — tudi ne v ob-zelo različne: medtem ko na Vzho- liki neodgovornega ščuvanja in žadu v bistvu pozdravljajo zadnje strupljanja, kakor smo ga ob takih ukrepe, češ da je bila to edina dogodkih žal vajeni tudi v delu av-možnost, rešiti Poljsko pred dr- strijskih medijev.
Umrt je Tone Fajfar
V Ljubljani je po krajši hudi bo- cev udeležil ustanovnega sestanka Kam se bo nagnil nadaljnji raz- ^ru umrl Tone Fajfar, znani slo- Osvobodilne fronte slovenskega naro-
da, v kateri je potem vsa leta imel odgovorne funkcije. Maja 1942 je odšel v partizane, bil je udeleženec kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda in delegat na II. zasedanju AVNOJ, postal je član prezi-dija tega pomembnega foruma, leta 1944 pa član Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta.
Po osvoboditvi je bil Tone Fajfar minister v prvi slovenski vladi in tu-
Iz njihove smrti diha v nas novo življenje
Podobno kakor nacistično „ijudsko sodišče", ki je prišio posebej iz Beriina v Ceiovec, da je pod predsedstvom krvnika Freissierja sodiio skupini siovenskih antifašistov iz Sei, šeiezne Kapie in okoiiških vasi, je tudi posebno fašistično „sodišče za obrambo države" potovaio iz Rima v Trst sodit 60 primorskim rodoijubom, ki so se boriii za osvoboditev izpod fašističnega jarma. Pred štiridesetimi teti — 14. decembra 1941 — je predsednik tega fašističnega tribunaia razgiasii razsodbo: 9 smrtnih obsodb in skupno 960 iet zaporne kazni za ostaie obtožence, jaško glasilo ..Zolnierz Wol- štiri smrtne kazni so biie spremenjene v dosmrtno noszczy" zagotavlja, da bo voj- ječo, 5 obsojencev pa so ustreiiii 15. decembra 1941 ska branila socializem, tako kot na openskem streiišču.
brani neodvisnost države.	Teh črnih dogodkov pred štiridesetimi ieti so se te
Z razglasitvijo izrednega stanja dni spominjati primorski rojaki in z njimi demokra-so bili uvedeni izjemno strogi ukre- tično nastrojeni pripadniki večinskega naroda. Na pi od prepovedi delovanja sindika- kraju usmrtitve štirih obsojencev je biia spominska ta ..Solidarnost" preko prepovedi svečanost, ki jo je prirediio vsedržavno združenje zbiranja pa do prepovedi potova- partizanov, siovenski in itaiijanski govornik pa sta nja v tujino S temi ukrepi so bila spregovorita o veiičini borbe primorskih Siovencev prepovedana vsa zborovanja in de- proti fašizmu. Prosvetno društvo Tabor na Opčinah monstracije, umetniške in športne je za obietnico pripraviio bogato dokumentarno razporeditve, suspendirana je tudi pra- stavo o tedanjem ziočinu, obnovijeno društveno vica do stavke. Kljub temu pa je po knjižnico so poimenovati po junakih, ki so pred šti-raznih poročilih že v prvih dneh ridesetimi ieti padii pod krogiami fašističnih krvni-prišto do stavkanja v posameznih kov, v kuiturnem programu pa so prikazati iepijen-podjetjih, kajti voditelji sindikata ko o tržaškem procesu, ki jo je režirai Drago Gorup. ..Solidarnost", v kolikor so še na Siovenska kuiturno-gospodarska zveza v Trstu je prostosti, so pozvali poljske delav- ob 40-ietnici ziogiasnega procesa pripravita v Kut-
venski družbenopolitični delavec, ki je več desetletij zavzemal visoke položaje v medvojnem in povojnem obdobju svoje domovine.
Kot delavec se je Tone Fajfar najprej vključil v krščanskosocialno sindikalno gibanje, kjer se je zavzemal za povezavo z levičarskimi silami, predvsem s komunisti ter je leta 1946 postal tudi član KPJ. Leta 1941 se
je kot zastopnik krščanskih social-	^	"i ru
dt v poznejših letih elan vlade oziroma izvršnega sveta. Dolga leta je bil republiški in zvezni poslanec, pa tudi po upokojitvi vse do svoje smrti je opravljal številne družbenopolitične naloge zlasti v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije, v vodstvu Prešernove družbe in na drugih področjih.
Tone Fajfar je bil — kakor je zapisal o njem njegov dolgoletni soborec Marjan Brecelj — „v najžlahtnejšem smislu frontovec". To je dokazal zlasti tudi tedaj, ko je šlo za enotnost OF in narodnoosvobodilnega gibanja; vedno se je boril za vključevanje krščanskih množic v to gibanje ter za kvalitetno preosnovo OF ket enotne vseljudske politične in osvobodilne organizacije slovenskega naroda. Prizadeval si je za dobre odnose z verskimi skupnostmi in obenem proti izrabljanju vere v politične namene.
Ob smrti Toneta Fajfarja so mnogi vodilni predstavniki orisali njegovo mesto v medvojnem in povojnem obdobju. Pri tem je eden izmed njih zapisal, da so bila vsa ta prizadevanja lahko uspešna tudi zato, ker so bili njihovi nosilci in voditelji takšni ljudje, kot je bil tovariš Fajfar: ljudje s čutom za človeka in njegove probleme, ljudje, ki so se v vsem svojem dejanju bojevali zoper vsakršno obliko izkoriščanja, ljudje širokih kulturnih in človeških obzorij.
Za svoje delo in zasluge je Tone Fajfar prejel tudi vrsto visokih odlikovanj in priznanj.
turnem domu spominsko svečanost. Prav na 40-iet-nico usmrtitve obsojencev pa je tržaško Staino sio-vensko giedaiišče v domu Aiberta Sirka v Križu uprizorito dokumentarno dramsko deio „Pinko Tomažič in tovariši", ki ga je napisai Ace Mermoija.
Na teh prireditvah so se pokioniii spominu vseh tistih svojih rojakov, ki so se boriii in žrtvovati za pravice svojega ijudstva. Med njimi zavzemajo posebno mesto junaki, ki so končaii žiijenje pred štiridesetimi teti na streiišču na Opčinah pri Trstu. Ta kraj je postat svet vsem Siovencem in še posebej siovenski narodnostni skupnosti v itaiiji. „Njihova smrt je postaia dei nas samih, iz njihove smrti diha vedno znova v nas novo živijenje," je v spominskem čianku v Primorskem dnevniku zapisa) Miian Pahor. „iz smrti in krvi naših padiih junakov moramo črpati nove moči. Zavedati se moramo, da ne prosiavija-mo ie obietnice, temveč nekaj resničnega in globoko čutenega, kar je zasidrano v srcu stovenckega naroda. Vso to dediščino si mora nujno prisvojiti miadina, da bo iahko te dobrine naprej posredovaia. Naša miadina mora sama priti do spoznanja, da je vse to dei nje same in ne nekaj tujega in vsiijenega. Tako bo še enkrat dokazano, da vse dosedanje žrtve niso biie zaman. Stopajmo po poti, ki so jo začrtati naši padii tovariši. Za vzor naj nam bodo živijenje, deio in ideaii tistih, ki so daii svoja živijenja za boijši jutri, za svobodo, za zmago nad mračnimi siiami čio-veštva."
POSVETOVANJE O DVOJEZIČNOSTI V LJUBLJAN!:
Dvojezičnost mora biti obojestranska
Če naj dvojezičnost ni faza pred jezikovno menjavo, torej pred dokončno asimiiacijo, mora nujno biti obojestranska. Torej, dvojezičnost ne samo za pripadnike narodnostnih manjšin, zanje je to več aii manj normaino, temveč tudi za pripadnike večinskega naroda.
Taka je biia ena izmed giavnih izpovedi posvetovanja o dvojezičnosti v narodnostno mešanih območjih Siovenije, ki sta ga 9. decembra 1981 v Ljubijani prirediti Komisija za narodnosti pri Skupščini SR Siovenije in Komisija za narodnosti in mednacionaine odnose pri RK SZDL Siovenije. Pri posvetovanju so sodeiovaii tudi Urad za narodnosti izvršnega sveta, inštitut za narodnostna vprašanja, inštitut za socioiogijo in fiiozofijo ijubijanske univerze in Geografski inštitut fiio-zofske fakuitete ijubijanske univerze. Poieg vidnih predstavnikov ita-iijanske in madžarske narodnosti v Sioveniji so se posvetovanja ude-iežiii predstavniki vseh repubiiških organov, ki jih zadeva razoj narodnosti, ter zastopniki občinskih skupščin iz Prekmurja in obainega področja.
Za razliko od razmer na Koroškem so v Sloveniji enakopravnost narodnosti načelno uredili z ustavnimi in normativnimi akti, kjer je tudi zagotovljeno uresničevanje posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti ter njun razvoj. Osvojili so načelo dvojezičnosti, pri uresničevanju sprejetih stališč, priporočil in sklepov pa prihaja seveda še do pomanjkljivosti. Tako je slovenska skupščina letos junija ugotovila nekaj teh pomanjkljivosti v poročilu o uresničevanju stališč, priporočil in sklepov skupščine. Tam je tudi zapisano, da je uve-ijavljanje narodnostne enakopravnosti nedvomno skrb pripadnikov večine. Poročilo ugotavlja, da je dvojezično poslovanje še najbolj, pa čeprav še nedosledno, uveljavljeno pri upravnih organih občinskih skupščin, v krajevnih skupnostih, v pravosodnih organih dvojezičnih občin in v republiških upravnih organih. Manj kvalitetno pa je to poslovanje v delovnih organiza-
cijah, v samoupravnih interesnih skupnostih, društvih, pri pošti, v prometu in zdravstvu in celo v družben o pol it i čni h	o rg an izac i j ah.
Nedoslednosti pa so tudi pri napisnih tablah. Za individualno znanje obeh jezikov poročilo skupščine ugotavlja postopno napredovanje, na institucionalni ravni pa dvojezičnost še ni tako uveljavljena, kot bi morala biti.
Posvetovanje v sredo minulega tedna naj bi tako vsebinsko poglobilo uresničevanje posebnih narodnostnih pravic in omogočilo njihovo načrtnejšo in bolj poglobljeno proučevanje ter postopno odpravo problemov. Brez dvoma pa je posvetovanju botrovalo tudi dejstvo, da je trenutno v javni razpravi osnutek zakona o posebnih pravicah pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja, ki naj bi bolje uredil šolski sistem za pripadnike obeh narodnosti.
Za posvetovanje o dvojezičnosti
Zanimivo gradivo
o potožaju in zaščiti manjšin
Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani je izbrat prav dan človekovih pravic — 10. december, da je predstavil javnosti nov zvezek svoje revije „Razprave in gradivo". In ta izbira gotovo ni bila naključje, temveč namen: novi dvojni zvezek revije namreč na okroglo 250 straneh prinaša obsežno gradivo s tistega področja človekovih pravic, ki ni bilo vedno deležno potrebne pozornosti — s področja manjšinskih pravic.
Gre za objavo prispevkov z znanstvenega posveta, ki ga je točno pred letom dni priredil ljubljanski inštitut v sodelovanju s sorodnimi ustanovami drugih jugoslovanskih republik in na katerem so vsestransko osvetlili problem razvijanja položaja in zaščite manjšin v sistemu OZN v luči jugoslovanskega osnutka deklaracije o pravicah narodnih, etničnih, jezikovnih in verskih manjšin (o takratnem posvetu smo obširno poročali tudi v našem listu — op. ured.). Skupno je objavljenih 27 referatov oziroma diskusijskih prispevkov, v katerih je bilo govora splošno o problematiki in zaščiti manjšin, potem o tozadevnih načelnih izkušnjah v jugoslovanski praksi in kočno še o položaju ter aktualnih vprašanjih manjšin v raznih drugih državah in delih sveta.
V tem okviru je bilo prisotno in obravnavano tudi vprašanje manjšin pri nas v Avstriji, in sicer je ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu dr. Avguštin Malte prej omenjeni osnutek deklaracije o manjšinskih pravicah obravnaval v povezavi z manjšinsko varstvenimi določili avstrijske državne pogodbe, sodelavec SZI Teodor Domej pa je govoril o stikih med manjšino in matico iz zornega kot koroških Slovencev. V novem zvezku revije sta objavljena tudi ta dva prispevka.
Poleg gradiva z lanskega posveta v Kranju najdemo v reviji še zanimive podatke o mednarodnih dokumentih, ki so pomembni za varstvo manjšin, nadalje besedilo osnutka Deklaracije pripadnikov narodnih, etničnih, verskih in jezikovnih manj-
šin ter tisti del besedila tega osnutka, o katerem so že dosegli soglasje v delovni skupini, ki jo je imenovala komisija OZN za človekove pravice. Ta komisija je sklenila, da na prihodnjem zasedanju, ki se začne v marcu 1982, nadaljuje z delom na deklaraciji. Pri tem bodo gotpvo koristili tudi izsledki in zaključki, objavljeni v novi številki revije „Raz-< prave in gradivo".
je Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani pripravil gradivo, kjer so nakazani nekateri problemi uresničevanja dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju Slovenije. Inka Štrukel z Inštituta za sociologijo in filozofijo pa je v posebni razpravi pripravila obravnavo nekaterih vidikov družbene rabe jezika na narodnostno mešanem območju.
V razpravi, v kateri je sodelovalo 17 diskutantov (pripadniki madžarske in italijanske narodnosti seveda v svojem materinem jeziku), so opozorili še na nekaj drugih vidikov in problemov v zvezi z ustavno zajamčeno enakopravnostjo italijanskega oz. madžarskega jezika na vseh področjih javnega in družbenega življenja. Poleg uvodoma navedenih poudarkov, da dvojezičnost ne sme biti enosmerna, temveč da mora biti predvsem tudi skrb večinskega naroda, so navedli precej praktičnih težav v zvezi s prevajalskimi službami, predvsem kar se tiče specifične jugoslovanske družbenopolitične terminologije, pa tudi glede ustreznih kadrov; opozorili so, da je treba problematiko dvojezičnosti prenesti z najvišjih organov do baze v krajevnih skupnostih in delovnih kolektivih; poudarili pa so tudi, da je nujno dvojezičnost vnesti tudi v celotno planiranje socialnega, ekonomskega in družbenega razvoja in še posebno razvijati narodnostno mešana območja, ki so ekonomsko nerazvita.
Vsekakor je mogoče pritrditi zaključni misli predsednika Komisije za narodnosti pri slovenski skupščini Geze Bačiča, da „nas ni treba biti sram tega, kar smo že doslej dosegli na področju sožitja in dvojezičnosti", in da je posvet manifestiral pripravljenost slovenske družbe za nadaljnje izvajanje politike sožitja. Mimo vse normativne, upravne in institucionalne zapletenosti tega vprašanja pa je dvojezičnost, kot je dejal predsednik Komisije za narodnosti in mednacionalne odnose pri SZDL Jože Hartman, predvsem problem topline medčloveških odnosov. (Glej tudi prispevek na 7. strani!)
13. Koroški kutturni dnevi
OD 28. DO 30. DECEMBRA 1981
10.-OKTOBER-STRASSE 25 - CELOVEC - MOHORJEVA
SPORED
#	PONEDELJEK 28.12.1981
19.00	Otvoritev 13. Koroških kuiturnih dni
19.15 Rudi Rizman: Narodnost kot družbeno vprašanje
19.45 Delovna skupina Inštituta za narodnostna vprašanjav Ljubljani: Odnosi med manjšino in matico. Pogled na sodelovanje Slovenije s slovensko narodnostno skupnostjo v Avstriji
#	TOREK 29.12.1981
9.00 Franci Zvvitter, Matevž Grilc: informacija o poiožaju slo-venske narodne skupnosti na Koroškem
10.00	VVolfgang Holzinger: „Asimiiacija": O tipoiogiji manjšinske poiitike — Obiike in pojavni načini medetničnih odnosov v modernih družbah
11.00	Albert Reiterer: O socioiogiji manjšin v Avstriji
14.30	Feliks J. Bister: Odnos katoiiške cerkve do siovenske narodne skupine na Koroškem po drugi svetovni vojni
15.30	Štefka Vavti: Zunanji in notranji dejavniki asimiiacije pri Stovencih na Koroškem. Mesto narodne in poiitične zavesti Siovencev v boju proti visoki stopnji asimiiacije
16.30	Franci Zvvitter: Nove kuiturne dejavnosti kot možna obiika pomoči za iažjo identifikacijo z iastno narodno skupnostjo
#	SREDA 30.12.1981
9.00 Gospodarski odbor ZSO, Gospodarski odbor NskS: Obti-ke regionainega gospodarskega sodeiovanja kot možna obiika strategije proti asimiiaciji siovenske manjšine na Koroškem
10.00	Delovna skupina:
Nacionalna in politična zavest slovenskega prebivalstva Globasnice. Etnopsihoanalitična študija
11.00	Anselm Skuhra: Raziskava o Biičovsu s posebnim ozirom na siovensko manjšino
Priprav/jdlTM oJMr NND
Ne besede le dejanja so merilo verodostojnosti
Že dalj časa si tudi koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati prizadevajo zato, da bi dobili svoje enakopravno zastopstvo v gremijih avstrijske radiotelevizije (ORF), kakor ga imajo druge interesne skupnosti. Gre predvsem za tako imenovano zastopstvo poslušalcev in gledalcev ter so slovenske in hrvaške organizacije že sredi lanske-
Letošnja proračunska razprava
res že začetek volilnega boja?
Pravzaprav ^ar neverjetno Intro je mint/o „neo<fvA-n;'" ;n melean^; vete/je Jo poročanja o I^an<ča/a,
je M oJMit v zvezi z gradnjo tpiolne ^o/nilnice na DK7M;K in je poten! zaposloval ta<fi so^isče. Skoraj Jvc ieti je Mo tto vprašanje v ospredja senzacionalističnega poročanja posa?nezniž< listov, kateri/? Jopisni^i so se skoraj s sajističninr veseljem lotevali vsakršne se ta^o malenkostne poJroknosti (kje je npr. ktfo kaj jeJei na čigav račan in poJoMoJ, Ja ki prizadetim nameščencem Ja-najske okčine poJtakniii ta aii oni ziočin. Namen pa je kil seveJa — po gesia.' aJar:'m vrečo, mitiim osla — očrniti socialistično okčinsko apravo z zapanom Gratzem na čeia.
VenJar soJišče tej že vnaprej izrečeni oksoJki ni sie-JJo v celoti, marveč je razsoJJo tako, Ja je o??!C?!jcnf-ma Jeia tiska vzeio veselje Jo naJaijnjega pogrevanja zaJeve. 5oJišče namreč ni oksoJiio samo koraptne nameščence Janajske okčine, ki so kili oJgovorni za iz-graJnjo koinišnice in so v tem svojstva kasiraii mastne poJkapnine, temveč je prav tako oksoJiio taJi tako imenovane „Jajaice" — po zJravi iogiki, Ja krez tistik, ki so poJkapnine Jajaii, Jo škanJaia spiok ne ki mogio priti, /n tako se je zgoJiio nekaj enkratnega v zgoJo-vini avstrijskega pravosoJja.* meJ oksojenimi se je zna-šei taJi marsikateri Jirektor in generaini Jirektor veie-poJjetij, ki so si s poJkapovanjem pristojnik okčinskik asiažkencev „kapovaia" naročiia pri graJnji koinišnice; meJ njimi ce/o kivši preJseJnik zveze inJastriaicev in Jirektor avstrijskega koncerna /7*7*.
Da ijaJje tega kova navaJno niso pristaši sociaiJemo-kratske miseinosti, je precej na Jiani. 7*o pa je ta Ji raz-iog za sorazmerno kitri moik tiska — saj ki v tem primera morai poročati o oksoJki iastnik JeioJajaicev in Jajaicev Jenarja; ravno pri Jenarja pa se navaJno neka taJi okjektivnost in neoJvisnost.
Tako torej kriminaina piat graJnje Janajske koinišnice ni več kremeniia proračanske Jekate, ki je potekaia
tokrat krez poseknik viškov. Proračan za ieto 19#2 je — kakor taJi že v minaiik iefik — poJpria samo 57*0, ki pa ima v pariamenta aksoiatno večino, meJtem ko sta OVP in PPG po „stari traJiciji" spet proti. Sicer pa je prav meJ proračansko Jekato aspeio Joseči meJ sociaiistično in ijaJsko stranko važen Jogovor, ki naj ki zgiaJii pot za ozJravitev poJržavijenik vkratov in spiok za izkoijšanje finančnega poiozaja avstrijskega gospoJarstva.
Aijak tema pa zJražena opozicija siej ko prej igra na strano preJčasnega razpisa novik Jržavnozkorskik vo-iitev, ki naj ki po njenik „napoveJik" kiie ze spomiaJi 19#2. Na strani viaJe in sociaiistične stranke so taka prerokovanja še prej teJni veJno zeio kitro Je??Mf!f!-raii, v zaJnjem časa pa se j m očitno ne maJi več z oJ-govori. Verjetno so na poJiagi rezaitatov raziicnik vo-iitev v ekratne svete prišit Jo prepričanja, Ja taJi pri spiošnik voiitvak v sejanji sitaaciji ne ki kazaio siako za SfO, poieg tega so taJi razni institati, ki se kavijo z raziskovanjem javnega mnenja, kaje Jognaii, Ja ki sociaiisti trenatno pri voiitvak Jokiii 49,i "A giasov. frco$t;Jeg<! poi oJstotka pa ki se že apaii „prikoriti" meJ voiiinim kojem, tako Ja aksoiatna večina po tek napoveJik res ni v nevarnosti — ziasti, če ki še enkrat kanJiJirai kancier Areisky, kar pa seveJa zavisi oj njegovega zJravstvenega stanja.
V iači takik agikanj in račanov torej niti ni pretirano, če so nekateri ietošnjo proračansko Jekato v Pariamenta že imenovaii začetek voiiinega koja za pomiaJ 79#2. Aii se je ijaJska stranka morja prav zaraJi tega preJ kratkim tako kvaiežno spominjaia svojega nekJa-njega kancierja /aiiasa Raaka in v tem spominjanja krepeneia nazaj po časik, ki so kiii taJi zanjo koijši? Najti v časik, kot so sejanji, ki moraia krez „posekne" pomoči verjetno še naJaijnja štiri ieta seJeti v pariamenta v opozicijskik kiopek.
fra-ter.
ga leta naslovile na urad zveznega kanclerja kot pristojni forum prošnjo, da bi bili obe narodnostni skupnosti v smislu zakona upoštevani pri imenovanju novih članov tega foruma.
Vendar pa urad zveznega kanclerja v poldrugem letu ni našel niti toliko časa, da bi vsaj odgovoril na vlogo manjšinskih organizacij (kat je pravzaprav lep zgled vsem oblastem in uradom, kako je treba kršiti predpis, po katerem morajo oblasti najkasneje v šestih mesecih odgovoriti na vsako vlogo).
Obe narodnostni skupnosti zato sedaj urgirata odgovor na svojo Prvotno vlogo, pri čemer ugotavljata, da je bilo medtem že imenovano novo zastopstvo gledalcev in poslušalcev ORF, ne da bi kakorkoli upoštevali tozadevne predlogo manjšinskih organizacij, katerim urad zveznega kanclerja na njihovo vlogo niti odgovora ni dal. S strani gradiščanskih Hrvatov so skupno vlogo podpisati predstavniki Hrvaškega kulturnega društva na Gradiščanskem, Hrvaškega kulturnega društva na Dunaju, Hrvaškega akademskega kluba na Dunaju In Komiteja za pravice gradiščanskih Hrvatov, s strani koroških Slovencev pa predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem.
Odnos urada zveznega kanclerja do zahtev in predlogov narodnostnih manjšin, kakor prihaja do iz raza tudi v omenjenem primeru, 1 gotovo bolj zgovoren kot pa vse lo-pe besede, s katerimi uradni prod' stavniki Avstrije skušajo sebe 'n druge prepričati o ..širokogrudno sti" in ..naklonjenosti" do manjšim Kajti še vedno velja načelo, da rušo besede, marveč so edinole dejanja merilo verodostojnosti.
Poslovili smo se od Janka Ogrisa
Njegovo deto bo vzor nam in bodo čim rodovom
izrazi sožaija ob smrti Janka Ogrisa
Ob :mrti tanka Ogrisa starejšega, sta Zveza stovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza prejeti sledeče sožatne brzojavke:
„Ob smrti tovariša Janka Ogrisa, zavednega koroškega Slovenca in uglednega družbeno političnega delavca, sprejmite izraze mojega najglobljega sožalja."
Viktor Avbelj
predsednik predsedstva SRS
Ob smrti vidnega aktivista tovariša Janka Ogrisa in zaslužnega borca za pravice slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, izrekamo naše najiskrenejše sožalje".
Danilo Turk
predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri RK SZDL Slovenije
„Ob nenadni smrti gospoda Janka Ogrisa, častnega predsednika Slovenske prosvetne zveze, vam izrekamo v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev iskreno sožalje. Njegov odhod pomeni veliko izgubo za vašo organizacijo in za vso slovensko narodno skupnost. Vendar njegova zapuščina je bogata in je izročena nam vsem. Prepričanje, da je samostojnost najboljši temelj življenja manjšine.
Klanjamo se pred osebnostjo Janka Ogrisa. Njegovo ime je zapisano v seznamu velikih mož našega naroda. Ohranili ga bomo v častnem spominu".
dr. Matevž Gritc, predsednik Jože Wakounig, osrednji tajnik
„Ob boleči izgubi znanega dolgoletnega družbeno kulturnega delavca Janka Ogrisa naše iskreno sožalje".
Zveza kulturnih organizacij Slovenije republiški svet
„Globoko se klanjamo spominu preminulega spoštovanega Janka Ogrisa in vam izražamo globoko sožalje."
Skupščina občine in izvršni svet občine Tržič
Ljudje so prihajati z vseh smeri "ase zemlje — iz Roža, Zilje, Podjune pa tudi iz matične Stovenije — 8a Janku Ogrisu izkažejo poslednjo čast. Totiko žalnih gostov, kot jih Je hilto prejšnji petek na pogreb Jan-ka Ogrisa, v Bitčovsu še ne pomnijo, saj jih je prišlo dateč preko ti-^oč. To pa je najboljši dokaz, kako Je bit pokojnik zakoreninjen med našim ljudstvom in kako so ga povsod spoštovati in cenili.
Že na žatni seji, katero sta ob smrti Janka Ogrisa skticati Zveza
občinski tajnik v občini Bitčovs. 8 tet njen podžupan, ko so nazadnjaške site neposredno pred nastopom diktature pomagate minirati demokracijo, je bit dve teti poteg dr. Petka tudi deželni postanec v koroškem dežet-nem zboru in zastopat z dr. Petkom kot zadnji izvoljeni mandatar interese slovenske narodne skupnosti v deželnem partamentu.
Kct tak je bit naravnost prede-stiniran za kandidaturo pri Demokratični fronti detovnega tjudstva, ki jo je prevzet ne glede na hudi pri-
poslovitnih besedah med drugim povedat:
„Jaz bi rad v imenu ZSZ in Posojilnice in osebno izpovedal o njemu nekaj skromnih besedi: Janko Ogris je bit od svojega rojstva vse do svoje smrti redki primer čtoveka, ki je s trdno votjo, neprekostjivo pridnostjo ter z neomajno vero v lastne site mojstril osebno usodo, zasnovat, brusit in ustvarjat obstoj in bodočnost svoje družine. Bit je vzoren mož, dober in razumevajoč oče in pritjub-tjen sosed. Janko Ogris je vse živ-tjenje po istih spoznanjih in načetih spoštovat potrebe in interese skupnosti, kot dežetni postanec v neomajni zvestobi svojemu stovenskemu tjud-stvu; v Kmetijski zbornici kot borben zastopnik svojih kmečkih rojakov; v domači občini kot podžupan in kot deiovni tajnik za vse njene občane, brez razlike njihovega priznanja in gtedanj, brez cčat strankarstva — pač pa vedno na strani mtadih, šibkih in ogroženih. Janko Ogris je živet in detat po spoznanju, da ni vse te za vsakdanji kruh, saj je čtovek teto in duh! Iz tega priborjenega spoznanja je bit aktiven v kut-turnem detu v domačem kraju, vedno pa tudi v širšem smistu za cetoto naše narodne skupnosti. Njegovo deto kot pomožni učitetj miadini, kot organizator in režiser v SPD „Bitka", kot vetiki ijubiteij stovenske knjige
—	iz katere je črpat vedno in vedno
—	je ostat vedno v domačem kraju
najzvestejših z domovinsko pesmijo vzet s culo na rami in z otroki ob loku stovo od svojega doma na strašni dan izselitve, ko je še v taboriščih nacistične Nemčije bodrit sotrpine in nikdar niti trenutka v tistih dneh, ko se je okrog nas najhujši mrak storil — zgubit vero v zmago pravice in vrnitev v tjubtjeno domačo vas
in obtasti, marveč možnost pomoči sosedom v stiski. Spet imam neizbrisen spomin na njegovo zadržanje: Ko je prišta zadruga v škodo in zgube, je on kot zasebni trgovec — ki če-sto v zadrugah gtedajo te konkurenco — prevzet njene poste in jih vodit, do-kter ni bit zadnji groš pokrit! Tak je bit — dober kot domači kruh v njegovi trgovini in pristno vino v njegovi gostitni. Kje najdete Še gostilničarja in trgovca, ki je tistim, ki so trošiti preko mere svetovat in celo zaukazat: ,Domov pojdi, dovolj je bito, jutri boš tudi še rabit groše!'
Janko Ogris se je v stužbi svojim, sosedom in skupnosti tako razdajat do zadnjega po načelu ,da ko življenje zajoka — smrt pri njemu ničesar nepotrebnega ne najde!'
In tako je bit najbolj bogat, kar je vedno in vsem dejat. Naj mu bo domača zemtja, ki jo je tako gtoboko in zvesto ljubil in ji spesnit iz srčne krvi o izsetjeništvu svojo pesem — tahka, naj se odpočije in mirno spi v zavesti, da je vzorno izpolnit natoge in breme svojega življenja".
Vsemu, kar je bito izrečeno ob slovesu od Janka Ogrisa se pridružujemo v zavesti, da nam bo pokojnik ostat svetet vzor in v vodilo v našem osebnem in družbenem življenju. Janko Ogris bo za nami ostat, ker je tjubit svioj rod, in ker smo vsi tjubiti njega. To je prišto do izraza tudi v pesmih, katere sta ob odprtem grobu zapela moška zbora domačega SPD „Bitka" pod vodstvom Joška Boštjančiča in SPD „Radiše", ki ga je vodit Stanko Wrultich.
stovenskih organizacij na Koroškem m Slovenska prosvetna zveza, je bilo tnncgo predstavnikov naših centralnih in krajevnih organizacij, med njimi pa je bit tudi konzut SFRJ v Cetovcu Alfons Naberžnik, da se po-ktonijo spominu pokojnika. Predsednik ZSO dr. Franci Zsvitter, ki je spregovorit v imenu svoje organizacije in v imenu SPZ, je orisat velik doprinos Janka Ogrisa k razvoju stovenske narodne skupnosti na Koroškem. Posebno je naglasit vsestransko angažiranost Janka Ogrisa, zlasti kot odličnega borca za pravice stovenske narodne skupnosti na Korcškem. Posebno mesto pa si je pokojnik zaslutit na področju kulture in vzgoje mtadine, ki ga je spremljata na vsej njegovi življenjski poti, tudi v izse-tjeništvo. Ko je predsednik ZSO naštevat zastuge Janka Ogrisa na področju centralnih organizacij, zlasti Za obnovo SPZ po prvi in drugi svetovni vojni in ko je potem bit med prvimi, ki je prejet Drabosnjakovo priznanje SPZ in nato postat še njen častni predsednik, je govornik o njegovi politični angažiranosti dejat: !,Potitika zanj ni bita funkcija in ne reprezentanca, ampak živa, vsakdanja povezanost s človekom, vsakdanja pomoč našemu čtoveku. Težko je popisati, koliko žrtev, samozatajeva-nja in odpovedi je doprinesel samo, da bi pomagat svojemu btižnjemu in ztasti našemu čtoveku. 18 tet je bit
tisk, ko se ni ustrašit tudi ekskomu-nikacije, s katero so zagroziti vsakemu, ki je v tedanjem času mislit z lastnimi možgani. Janko Ogris je bit med tistimi in je bit spet na mestu, ko ga je Slovenska kmečka zveza izvolita kot svojega zastopnika v kmetijsko zbornico in se ktjub svojemu pokticu ni branit, da je cb pomanjkanju drugih začasno prevzet tudi poslovodstvo slovenske zadruge v Bil-čavsu, samo da bi bit povezan z našim človekom in mu pomagat, kjer je te mogoče". Zakijučno pa se je dr. Zsvitter pokojniku zahvalit za ves njegov doprinos za naše ljudstvo.
In ko je številna množica žatnih gostov po obredu v cerkvi in na pokopališču, ki ga je ob asistenci drugih duhovnikov, opravit domači župnik Leopold Kasst, z gtoboko žalostjo stata ob odprtem grobu, so številni zastopniki spregovoriti besede zahvate in slovesa. V imenu občine, drugi podžupan Peter Spitzer, v imenu EL Miha Einspieter, v imenu SPD „Bitka" Herbert Seher, ki je Janka Ogrisa imenovat za učitelja in mentorja in sploh dušo celotnega kulturnega življenja v Bitčovsu; v imenu Zveze stovenskih izseljencev Jože Partt, v imenu SPZ predsednik Valentin Potanšek, v imenu KEL Filip Warasch, v imenu Stovenske gimnazije ravnatelj dr. Reginatd Vospernik in v imenu Zveze stovenskih zadrug dr. Mirt Zsvitter, ki je v svojih
Posojitnice. Tudi v njej ni iskat časti
in na Koroškem. Janko Ogris je bi! kutturni delavec iz lastnih, težko pridobljenih spoznanj, iz notranje potrebe vedno mistečega človeka, iz odgovornosti, ki jo je brez tujih pozivov prevzet za svoja in za skupnost.
Janko Ogris je bit med nami tik in vzornik zvestobe. Znana je njegova neustrašenost, ko so že pred nacizmom od njega zahtevati odstranitev slovenskih napisov. Fanat je bit vzoru zvestim, ko je ob nastopu nacističnega nasilja jasno odklonit posiljevanja svojih otrok v ztogtasni Hitterjevi mladini. Ko je kot eden
in deželo; signal je bi) vsem, ko je na odtočitni seji SPZ teta 1948 v odgovornosti, da njegov gtas odloča rekel — meni nepozabne besede odločitve: ,Ne, proti narodu pa nikdar!'
Kljub tako jasnemu stališču, je bit Janko Ogris vse življenje mož sprave, sožitja, razumevanja in spoštovanja mnenja interesov drugih — z eno besedo demokrat v dejanjih, ne po besedah! Kot dober gospodar, dober sosed ter borec za korist skupnosti je bit Janko Ogris že od mladosti vzoren zadružnik. Že v mladosti je postat čtan, kmatu odbornik domače

DR. ANTON SVETINA
Prispevki k zgodovini Lipe nad Vrbo
V tem sporu je oskrbnik Schneevveiss pisat dne 8. decembra 1611 obema cerkvenima ključarjema cerkve sv. Martina v Lipi, naj izplačata do rešitve tega spora med grofom in kapitljem Jerneju Kosu žito in zakupnino po urbarju za Sreje in še 7 goldinarjev iz cerkvene blagajne. Ker je skočidolski vikar gospod Ivan opravljal več kot eno leto službo božjo za Jerneja Kosa, naj tudi njemu izplačajo znesek 10 goldinarjev na račun.
Dne 10. januarja 1615 je Anton Stromayr pl. Eberau, vikar in škofijski komisar pri župniji sv. Miklavža v Beljaku, pisal Ijub-tjanskemu stolnemu kapitlju, da bo smatral lastnika gospostva Landskron Jerneja Khe-venhullerja kljub temu, da je dal dohodke vikarjev v Lipi in v Dvoru pod zaporo, tako dolgo za svojega zaščtinika (Vogtherr), dokler ne bo rešen spor med ljubljanskim stolnim kapitljem in med grofom, ki teče v tej zadevi pri deželnem knezu. Kmatu nato je vikar Stromayr potrdil urbar župnije Lipa. Proti temu je vdova Regina Khevenhuller -njen mož Jernej je medtem umrl - vložila pritožbo; na to pritožbo ji je Stromayr odgovoril, da je njen oskrbnik Krištof Schneevveiss pomešal vse urbarje nadžupnije in njenih štirih vikariatov beljaškega cerkve-
nega okrožja, da si lasti patronatske in pre-zentacijske pravice, da kliče tuje luteranske predikante in jih namešča po župnijah ter da je dal svoje otroke krstiti po protestantsko, kar je v nasprotju s predpisi katoliške cerkve.
Kmalu za tem, še pred letom 1620, je prišel za vikarja k župniji Lipa Janez Cunga (Zungga, enkrat je v listini označen kot Žorga). Kljub svoji visoki starosti (bil je star okoli 90 let) je zahajal mnogokrat v Vrbo, kjer ga je enkrat napadel podložnik iz Vrbe s svojim sinom in sta mu vzela klobuk. Vikar Janez Cunga je leta 1628 odpovedal službo vikarja v Lipi in odšel v eno izmed župnij vKanalski dolini.
Naslednik Janeza Cunge je bil vikar Adam, o katerem nam dostopni viri prikažejo tole sliko: Dne 15. septembra 1635 je pisal ljubljanski kanonik in kapiteljski oskrbnik nadžupniku in škofijskemu komisarju pri cerkvi sv. Miklavža v Beljaku Leonardu Muleju o raznih zadevah beljaškega cerkvenega okrožja in je glede župnije Lipa nad Vrbo naročil tole: Kar se tiče vikarja Adama v Lipi, ki živi javno v konkubinatu in je tudi bogokletnik, naj ga komisar takoj odstavi in na njegovo mesto postavi dostojnega duhovnika; če se pa bo protivil,
3 naj ga da pripeljati po faranih župnije sv. Miklavža uklonjenega v Ljubljano.
Naslednji primer nam prikaže, kdaj so v tem predelu Koroške po običajnem pravu plačevali podložniki svoje dajatve. V nedeljo, dne 4. junija 1628, je prišel k podružnični cerkvi sv. Lenarta v Semislovčah župan vikarja in škofijskega komisarja župnije sv. Miklavža v Beljaku z imenom Peter Dobernik, ki je povedal, da dolguje komisar deželni vladi v Celovcu na davkih znesek 270 goldinarjev. Za izterjanje tega dolga je bil prišel že davčni izterjevalec iz Celovca, da bi zarubil cerkvi podložne kmete, komisar pa ga je prosil za odlog plačila, ker podložniki plačujejo svoje dajatve šele na nedeljo pred sv. Martinom (11. novembra).
Dne 5. marca 1646 je bil od ljubljanskega stolnega kapitja postavljen za vikarja župnije Lipa nad Vrbo Matija Kronfiš (večkrat v listinah pisano Kronfič).
Vikar Matija Kronfiš je izstavil dne 13. decembra 1654 rojstni list za bodočega duhovnika Blaža šoba, ki je bil rojen dne 26. januarja 1631 v Lipi in ga je krstil vikar Franc Zungga.
Septembra leta 1655 je generalni vikar ljubljanske škofije Filip Trpin opravil vizita-cijo župnij beljaškega cerkvenega okrožja. 23. septembra je bil pri filial ni cerkvi sv. Petra in Pavla v Konatičah in tam ugotovil, da je za cerkvenega ključarja Andrej Suš-
nik. 25. septembra je pregledal župno cerkev sv. Martina v Lipi, kjer je ugotovil tole: Cerkvena ključarja sta Martin Aichholdt in Tomaž Hleinik, za vikarja je Matija Kronfiš, doma iz Krope, ki je bil ordiniran za duhovnika na naslov samostana v Velesovem. Duhovnik je postal leta 1643 in je najprej služboval dve leti v župniji Rožek, potem ko mu je ljubljanski škof izdal odpustnico (dimissorium) iz ljubljanske škofije; v župnijo Lipa nad Vrbo je bil nastavljen z dekretom ljubljanskega stolnega kapitlja z dne 28. februarja 1646 in je v tej službi več kot 9 let. Faranov ima 593. Kot plačo prejema na dan cerkvenega obračuna 14 goldinarjev, poleg tega glsom vpisa v urbarju na dan cerkvenega patrocinija, na dan cerkvenega proščenja in na dan cerkvenega računa vsakokrat po 4 goldinarje 20 krajcarjev. Pri podružnični cerkvi sv. Lovrenca v Tmari vasi dobiva od 15 podložniških kmetij od vsake 1 maseljc, to je dve merici vina in dve merici prosa in na dan sv. Rade-gunde še 15 kruhov. Pri njem je v službi dekla Marinka, ki je pred tremi leti rodila nezakonskega otroka, pa ne z vikarjem, temveč z nekim tkalcem, ki je bil zaradi tega od gospostva Landskron zaslišan in kaznovan (izbičan) in mu je bilo naročeno, da se mora glede vzdrževanja otroka z njo pobotati. Vizitator je vikarju naročil, naj jo čimprej odslovi, da ne bo govoric.
(Dgfje v	števil: J
PristuhnM! smo
pesmi dveh prijateljskih zborov
L'CEHWfC<*
Stovenska prosvetna zveza vabi na tradicionaini
F/*
v soboto 9. januarja 1982 ob 20. uri v veiiki dvorani in stranskih prostorih Deiavske zbornice v Ceiovcu.
Za pies in zabavo bosta igrata:
#	ansambei Hi-Fi iz Maribora s soiisti Edvin Fiisar, ivo Mojzer in Marjana Zetko
#	Pianinski sekstet
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v pisarni SPZ in v knjigarni Naša knjiga v Ceiovcu
Ljubiteiji veseie družabnosti prisrčno vabijeni!
V soboto zvečer je mešani pevski zbor „Rož" v Šentjakobu v Rožu vabil na koncert v šentjakobski kulturni dom. Poleg domačega mešanega pevskega zbora „Rož" je na koncertu sodeloval tudi mešani pevski zbor „Blaž Arnič" iz Jesenic. Oba zbora sta letos navezala tesne prijateljske stike. Tako je bil letos junija koncert v Jesenicah, kjer je sodeloval mpz „Rož", v soboto pa je bil gost „Roža" mpz „Blaž Arnič" iz Jesenic.
Kljub slabemu vremenu — zasne-
Pred tednom dni je bi! občni zbor sindikalno organiziranih koroških novinarjev. Kot predsednik je bil potrjen Manfred Posch (urednik pri KTZ). Njegovi trije namestniki so Gunther Lehofer (Kleine Zeitung), Theo Press,len (ORF) in Sonja Muller (Volkszeitung). Kot nadaljnji člani predsedstva so bili izvoljeni: So!weig Polley (KTZ), Eli-sabeth Tschernitz (Kleine Zeitung),
Občni zbor Združenja staršev
V soboto je bil v avli Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu občni zbor Združenja staršev. .Med gosti je predsednik Združenja staršev dipl. trg. Janko Urank poleg zbranih staršev piczdravil strokovnega šolskega nadzornika dvornega svetnika dr. Valentina Inzka, jugoslovanskega konzula v Celovcu Alfonza Naberž-nika, bivšega ravnatelja slovenske gimnazije v Celovcu dvornega svetnika dr. Pavla Zablatnika, zastopnike narodnih organizacij in profesorski zbor z ravnateljem dr. Vospernikom na čelu.
Predsednik Združenja staršev je v svojem poročilu nakazal dejavnost in pa tudi težave, s katerimi je kon-frontirano združenje. Tako je na primer nazadovalo število prijav. V zvezi s temi prijavami je ugotovil, da je imel za prvi razred med počitnicami zasiguranih 82 prijav, na žalost pa jih je jeseni prišlo samo 71 — za štiri premalo, da bi imeli lahko tri prve razrede. Navzoče na občnem zboru je prosil, prav posebno pa je apeliral na profesorje, da bi pokazali še večjo oktivnost v skrbi za
žene ceste — se je nabralo kar dovolj ljubiteljev lepe pesmi, ki so vsekakor prišli na svoj račun. Blestela v svoji dovršenosti sta oba zbora — „Rož" pod vodstvom Lajka Milisav-ljeviča in „Blaž Arnič", ki ga vodi Roman Ravnič.
Zbrano publiko in goste je pozdravil Tonej Sticker in ob tej priložnosti na kratko orisal medsebojno plodno sodelovanje. Tako se je med drugim ponovno zahvalil za knjižni dar, ki ga je zbrala jeseniška mladina za društveno knjižnico v Šentjakobu.
Rudolf Cijan (Volkszeitung), dr. Martin Wa!eck (referent za tisk pri ODK) in kot zastopnik slovenskih novinarjev Peter VVieser (Sindok / Slovenski vestnik).
Občni zbor, na katerem je predsednik Posch dal poročilo o minuli periodi, v kateri je bil sklenjen tudi novi zakon o medijih, se je razvil precej presenetljivo. Saj je bit na listi socialistične KTZ predlagan kot drugi namestnik predsednika Heinz Felsbach za ORF in kot član predsedstva Borut Sommeregger za slovenske novinarje. Pri glasovanju sta bila namesto omenjenih dveh novinarjev izvoljena z veliko večino Theo Pressien in Peter VVieser, predsem zaradi tega, ker si slovenski novinarji obeh slovenskih tednikov niso pustili vsiliti zastopnika od koga drugega, prav tako pa je v vrstah radijskih novinarjev vladalo določeno nezadovoljstvo.
nadaljnji razvoj svoje šolske ustanove. Zahvalil se je profesorjem in ravnatelju ter vzgojiteljem v dijaških domovih za prizadevnost, ki jo dopri-našajo pri vzgoji naše mladine. Po poročilih, diskusijah in razrešnici odboru so bile volitve, kj,er je bil potrjen stari odbor. Dodatno sta bila v odbor izvoljena prof. Franc Brežjak in Andrej Šturm. Namesto dr. Pavla Apovnika je mesto blagajnika prevzel prof. Brežjak.
Ponovno izvoljeni predsednik Janko Urank se je zahvali! za zaupanje z željo, da bi šola ob njenem srebrnem jubileju beležila še večjo vitalnost za nadaljnji procvit.
Le-ta je sedaj redno odprta ob sredah od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 8.30 do 10. ure v društveni sobi nad Posojilnico.
Koncert je bil razdeljen na tri dele. Najprej so zapeli domači pevci in pevke, nato Jeseničani in za zaključek skupno. Medtem ko so domači pevci navdušili zlasti s pesmimi raznih narodov, so se Jeseničani predstavili z umetniško podanimi pesmimi (sakralna pesem), manjkala pa tudi ni borbena pesem. Tako so zapeli znano „Jutri gremo v napad", ki je bila vsekakor najbolj navdušeno sprejeta.
Za povezavo pri domačem pevskem zboru je poskrbel Tonej Sticker pri jeseniškem pa Mežek Slavko. Oba sta odlično opravila to odgovorno nalogo, ki predstavlja v povezavi s petjem lepo harmonično celoto.
Spet enkrat smo imeli v Šentjakobu priložnost prisluhniti dvema odličnima pevskima zboroma, ki sta po svoje navdušila od lepega petja prevzeto občinstvo.
Med našimi pevkami in pevci smo videli precej takšnih obrazov, ki nastopajo kar v štirih zborih, kar je prepričljiv dokaz, s kakšnim veseljem so naši pevci pri stvari.
Želja vseh na koncertu je vsekakor bila, da bi oba zbora nadaljevala z medsebojnim sodelovanjem in tako vsak po svoje navduševala publiko tu in onstran Karavank.
Prof. Janko Messner 60-!etnik
Te dnf je Alvš! pro/csor Zvezne gimnazije za Slovence v Celovca, JanAo Messner oAAaja! svoj 60. življenjski jaAllej.
JanAo Messner IzAaja iz velike AmečAe dražlne. NljaA težAlm socialnim razmeram so starši omogočili Aar štirim sinovom aAadcmsAo IzoAraz-Ao. Gimnazijo je oAlsAoval v Celovca in v Št. Pavin ter po vojni na PavnaA. Meti vojno je kil težko ranjen. Po končanem štadlja na Jilo-zojski Jakniteti v TjaAljan! je do leta 1933 poačeval na gimnaziji na Pav-nak. Nato se je vrnil med koroške rojake z namenom, da pomaga našim Ijadcm v Aoja za svoj narodni in socialni okstoj.
Na slovenski gimnaziji v Celovca je deloval oz. poačeval od njenega okstoja, leta 1963 do apokojitve konec minalega leta. Pil je odličen pedagog. Z velikim prizadevanjem je ačil mladino slovenskega jezika in Ija-kezni do svojega naroda. Posekno pri srca ma je kil Prežikov Voranc, katerega dela je z veliko vnemo posredoval naši mladini in splok slovenski javnosti. Prav tako pri srca pa ma je tadi veiiki slovničar Janežič. Janka Messnerja gre zakvaia, da so trg pred slovensko gimnazijo poimenovali po Janežiča — Janežičev trg. Janežič in Prežikov Voranc sta ma svetla lika, ki ga izpoinjajeta v njegovi dejavnosti.
Njegova literarna aktivnost je ko-gata in pestra. Več let je že predsednik Draštva slovenskik pisateljev v Avstriji in sodelavec kaitarne revije „Miadje". Poznamo ga tadi kot prevajalca. Naj samo omenimo, da je prevedel v nemščino Prežikove Samorastnike ter Kardeljevo knjigo o slovenskem narodnem vprašanja.
Janka Messnerja ok njegovem praznika čestitamo z željo, da ki kil zdrav in čil in še naprej astvarjalen/
GOSPODtNJSKO POMOČNICO v poslovno gospodinjstvo išče oče z dvema otrokoma v Grabštanju. Starost nad 20 let. Plača po dogovoru.
Ponudbe na uredništvo Slovenskega vestnika, tei: 0 42 22 - 84 9 24
Menjava denarja
Stanje v četrtek 17. decembra 1981
Za 100 dinarjev dobite	33.00	šil.
Za 100 dinarjev plačate	37.00	šil.
Za 100 Hr dobite	1.28	šil.
Za 100 lir plačate	1.37	šil.
Za 100 mark dobite	691.50	šil.
Za 100 mark plačate	707.80	šil.
Nonča vas
Pravijo, da kadar je sreča popolna, je nesreča najbližja. In res je v tem smislu nenadoma in z vso krutostjo treščilo kot strela z jasnega neba v mirno in srečno Puklovo družino v Nonči vasi, kjer je nenadna smrt veliko prezgodaj iz srede svojih ljubljenih iztrgala Alojzijo Buchwald, pd. Puklovo mamo.
Zbrana Puklova družina je na Miklavžev večer sedela pri mizi in se z vnuki veselila daril, ki jih je prinesel Miklavž. Nihče si ni mogel predstavljati, da bo ravno Miklavžev večer tisti usodni trenutek, ki bo tako kruto prizadel Puklovo družino in ji vse! tisto, kar ji je bilo najdražje, ženo, mater in babico. Vsak, ki pozna Puklovo družino ve, kako težko je bila s smrtjo matere prizadeta družina, posebno še, ker je vladala v družini izredna harmonija. Iz srca pokojne matere je izžarevala plemenita ljubezen, kar so cenili vsi, ki so jo poznali. Nikoli ni bilo prepira v hiši in tudi ne s sosedi. Prav zaradi tega pa je nepričakovana izguba Puklove mame še bolj trpka in boleča, saj je s tem bila boleče prekinjena družinska sreča. To je velik udarec za Puklovo družino, ki ga bo le težko preživeti.
Pokojna Alojzija Buchwald je zagledala luč sveta v Pudvezu blizu Labota. Spoznala je Franca Buch-walda in se primožila na Puklov
NAMESTO VENCEV
ob smrti Janka Ogrisa sta Stovenska prosvetna zveza in Zveza siovenskih izseijencev v smisiu žeije pokojnikovih svojcev prispevati ustrezen znesek za dijaški dom Sio-venskega šotskega društva v Ceiovcu.
dom v Nonči vasi. Z razumevajočim možem sta živela srečno in pridno gospodarila na mali kmetiji in si delila hudo in dobro. Postala je mati in otroke vzgojila v zavedne člane naše narodne skupnosti.
Pokojne Puklove mame ne bodo pogrešali samo v družini, marveč tudi v soseščini in vsi, ki so jo ke-daj prosili za pomoč.
številni žalni gostje so jo v ponedeljek 7. decembra spremljali k zadnjemu počitku na pokopališče v Nonči vasi in ji s tem izkazali poslednjo čast. Od nje so se poslovili tudi domači pevci — na domu in ob odprtem grobu. V srce segajoča pesem Mati se poslavlja je dala žalostnemu pogrebnemu obredu še turobnejše obeležje in je močno pretresla zbrane pogrebce. Blaga mati naj mirno spi, ohranili jo bomo v nepozabnem sppminu. Hudo prizadetim otrokom in možu Francu izrekamo naše globoko sožalje.
Radiše - obračun
kulturne dejavnosti
Slovensko prosvetno društvo ,Radj-še" je imelo v nedeljo svoj redni občni zbor, kjer so predstavniki društva polagali obračun o svoji dejavnosti-Občnega zbora se je udeležilo 70 pr°-svetašev. Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo društvo zelo aktivno in t° predvsem od zadnjega občnega zbora (27. 10. 1979) naprej. V tem letu je namreč bila otvoritev novega kulturnega doma. Ta pridobitev je vsekakor zelo ugodno vplivala na dejavnost v društvu, saj je prišlo do velike razgibanosti — nad 80 prireditev in akc])'
Predsednik Ludvik Ogris je v svoji" izvajanjih naglasil posebno nove oblike društvenega dela — klubsko dejavnost, delo z otroško skupino, goji* tev starih domačih običajev (petje novega leta, kresovanje . . .).
Značilno za radiško prosvetno društvo je tudi nov pristop sodelovanja z nemškim sosedom. Tako sodelovanje s Sangerrunde Ebental iz Zrelca in Sing* gemeinschaft Projern pri nemške"] Šentvidu. Za državni praznik so imeli dvakrat predstavo ,Dober večer s°* sed — guten Abend Nachbar". Po p°* ročilih je bila živahna in plodna razprava nato pa predstavitev slovenskega filma .Martin Kačur".
Volitve so pokazale sledeči sestav: predsednik Ludvik Ogris, podpredsednik Nužej Wieser, tajnik Ogris Tomaž' blagajnik Hanzi Hribernik itd.
Na koncu poročila naj še enkrat poudarimo, da je novi kulturni dom vsekakor velika pridobitev in da j" mnogo pripomogel, da je bila razgi* banost društva tako razveseljiva.
Igra „PRI HRASTOVtH"
Prireditelj: KPD .Planina" v Selah Kraj: Farna dvorana v Selah Čas: sobota 26. 12. 1981 [na Štefanovo! ob 14. uri
Nastopajo igralci domačega društva.
Žitara vas
Danes 18. 12. 1981 bo ob 19. uri v gasilskem domu na Miklavčevem I"* sedal občinski svet iz Žitare vasi. 7" pripadnike slovenske narodnosti s'° pomembni predvsem dve točki. Gre zO spremembo protokola zadnje občinsko seje, predvsem pa za zadnjo točk" dnevnega reda, s katero pripravlja)" odstranitev dvojezičnih oznak razre-dov in drugih prostorov v notranjo!' šole. Nekaterim nestrpnim občanom j* dvojezičnost predvsem trn v peti, °^'* vidno nimajo razumevanja za mirno !°" iitje obeh narodov. Radi bi izbris" slovenske oznake, otroci se naj ne " navaditi na slovensko pisano besed"* igrajo se spet z zastrupitvijo š"h* mladine. Z napetostjo lahko jemo kako se bo odločila večina ""* činskega sveta. Bomo poleg veliko^* škega primera imeli kmalu tudi ii"")* skega!
Slovensko prosvetno društvo ..Danica" v Šentvidu v Podjuni vab) na
TRADtCtONALNI NOVOLETNI KONCERT
v nedeljo 3. januarja 1982 ob 14.30 uri v kulturnem domu Danice v Šentprimožu.
Nastopali bodo: Logaški oktet, mešani pevski zbor Danica in trio Korotan s pevci
Prisrčno vabljeni!
Pismo miadih pevcev iz SiovenjEradca
Pred kratkim smo poročali o uspelem mladinskem koncertu v Šentprimožu, ki ga je priredilo SPD ..Danica" iz Šentvida v Podjuni. Na tem koncertu je poleg domačih pevcev sodeloval tudi mladinski zbor .Franjo Vrunč" iz Slovenj Gradca. Pred dnevi je Slovenska prosvetna zveza, v zvezi s tem uspelim koncertom, prejela pismo z nad 50 podpisi sodelujočih pecev, s sledečo vsebino:
Mečno smo se vrnili domov In še vedno smo polni nepozaAnlA vtisov, Al smo j!A prinesli s prelepe PorošAe In še poseAej Iz vašega Araja. Veseli nas, da smo se oA te; priložnosti seznanili tari: z vašimi aspeA! na Aaltar-nem področja. Z vami delimo veselje oA prldoAdv: preArasnega doma Aaltare v Sentprlmoža.
Mečni smo, tla smo na tem srečanja pogloAlll naše prljateljsAe vezi. GloAoAo se zavedamo, da Ima sodelovanje na Aaltarnem področja med zamejsAlml .Slovenc! In Slovenc! v matični domovin! še poseAen pomen. Želimo In apamo, da Ao taAo tad! v prlAodnje.
Ponovno se vam najtopleje zaAvaljajemo za vašo gostoljaAnost In vam IsAreno čestitamo za aspešno organizacijo srečanja.
Želimo, da Al se oA taAem Aoncerta še Adaj srečali.
Pevci m/adlnsAega pevsAega zAora
Voiitve predsedstva novinarjev
50. detovni jubitej krojača Janeza Weissa
Pred 50 teti, v najhujši gospodarski krizi, se je miadi krojač Janez Weiss iz Psinje vasi v Rožu odiočii za deio v samostojni krojačnici. Danes po 50 ietih uspešnega deia iahko ugotovimo, da krojaštvo Weiss nima samo dobrega imena v Rožu in okoiici, temveč tudi v samem gtavnem mestu Koroške v Ceiovcu.
Miadostni zanos mešanega pevskega zbora „Srce"
Že od ieta 1906 deiuje prosvetno društvo SPD „Srce" v Dobrti vasi, kijub temu je mešani zbor tega društva najmiajši zbor občine. Zadnjo nedeijo so se v kuiturnem domu v Dobrii vasi zbraii števiini posiušaici in častni gostje, da bi počastiti zbor ob njegovi 5-ietnici obstoja. Potreba po zboru se je v Dobrii vasi rodita v 70-ih ietih. Najprej so poskusiti ustanoviti ieta 1971 moški zbor, pa ni uspeio. V drugem zaietu s pretežno miadimi siiami pa je ie uspeio ustanoviti mešani zbor.
V pogovoru ob delovnem jubileju nam je Janez Welss povedal, da je kot mladenič upal na študij, toda inflacija je bila tako huda, da je pobrala očetu vse prihranke. Tako je Opanje na študij kmalu zbledelo. Njegov oče, ki je bil delavec v kovinski tovarni v Bistrici v Rožu, mu je zato Predlagal, naj postane krojač. Zaradi Poškodbe na nogi, ki jo je dobil v mladosti zaradi tuberkuloze, se ni mogel odločiti za težko fizično delo. J leta se je učil v Borovljah pri krojaču Wieserju, kjer je ostal tudi kratko po zaključeni izobrazbi. Nato se je napoti! v Hamburg, tam je od leta 1929 do 1931 delal pri nekem avstrijskem krojaču in prišel v stik z najsodobnejšim, bolj racionalnim načinom krojaškega dela, seveda je bil tudi kroj najaktualnejši. Vse to mu je bilo po vrnitvi na Koroško v veliko korist. Takoj po prejemu obrtniškega lista je postal samostojen. V Psi-
nji vasi je očetovo hišo, p.d. pri Breznikarju, popravil in hlev preuredil v krojaško delavnico. Začetka je bil sam in vsi stanovski kolegi so se mu čudili, kako more v tem kriznem času, ko še drugi krojači nimajo dela, napraviti takšen korak. Prerokovali so mu gotovi propad, saj ljudje tedaj fes niso imeli dela in denarja in so delali veliko dolga. Ker si je v tujini Pridobil veliko znanja, se je razvil kmalu v najmodernejšega krojača celovške okolice. V vrstah državnih Uslužbencev, vojakov, uradnikov in drugih srednjih slojev si je pridobi! Vedno več naročnikov. Bili so edini, ki so bili v stanju redno plačevat'. Kmalu je imel Janez Weiss dela za
več ljudi, treba je bilo povečati delavnico. V Šentjanžu si je nato pridobil zemljišče, kjer si je kmalu sezidal novo poslopje z delavnico. Pri tem so mu pomagali tudi razni brezposelni, ki jim je prej delal obleke, a mu jih niso mogli odplačati.
V nemško vojsko ga zaradi poškodbe na nogi niso sprejeli, tako da je tudi po začetku druge svetovne vojne še naprej izvrševal svoj poklic. Vendar je bila njegova družina na seznamu za izselitev. K sreči pa prebivalci Šentjanža le niso bili izseljeni; ko naj bi prišel na vrsto njihov kraj, je bilo izseljevanje aprila 1942 ravno ustavljeno. Tako so se v Šentjanžu razvile ugodne razmere za podporo partizanskega delovanja. Maja 1943 pa je Križnarjev iz Mač sporočil Janezu, da se hoče z njim srečati Matija Verdnik-Tomaž. Do srečanja je kmalu prišlo in zmenili so se za sodelovanje in za ustanovitev krajevne-
ga odbora OF. Kmalu so ljudje zbirali vse za podporo partizanov. Poleg tega so pri krojaču, kjer so prišit in odhajali številni ljudje, razvili. široke kurirske zveze, ki so segale v Podjuno in Ziljo. Krojačnica je postala tajno središče za podporo partizanov. Podpora slovenskim ljudem pa je segala tudi tja v središče nemškega rajha, kamor je prispelo številno pošiljk z obleko in drugimi potrebščinami za izseljene družine.
Tudi v težkem gospodarskem obdobju po drugi svetovni vojni si je krojač Janez Weiss ohranil ime kot izvrsten krojač. V tem času, ko je bilo zelo težko za blago, je bilo veliko dela v krojačnici v Šentjanžu.
Malo podjetje se je celo razširilo, višek je bil v 50-ih letih s 16 zaposlenimi ljudmi. V podjetje se je vključil tudi sin Hanzi Weiss, ki je napravil leta 1957 svoj mojstrski izpit. Med leti 1953 in 1957 je bilo treba misliti na ureditev druge delavnice v Celovcu, saj je bilo nujno približati se celovškim odjemalcem. Delavnica je bila bolj ob robu mesta, v Kinkstralše, z leti pa se je izkazalo, da je treba premestiti delavnico bolj v središče mesta. Zato si je krojač Weiss kupil v Spitalgasse stavbišče, kjer danes stoji moderno urejena delavnica s prodajalno.
Prav gotovo se tudi krojač Weiss ni mogel izogniti pritisku, ki ga je vedno bolj izvajala industrijska proizvodnja. Konec 60-ih let je to postajalo vedno bolj občutno, saj so ga zapuščali npr. mladi ljudje, ki prej do modernih ekskluzivnih hlač niso mogli priti, razen preko krojača. Sploh so se spremenile kupne navade. S spretno modernizacijo si je podjetje vedno spet znalo obdržati svoj položaj. Kljub močni konkurenci krojaštvo Weiss ni bilo med tistimi, ki so morali zapreti vrata podjetja. V precej tehniziranem podjetju je danes zaposlenih 8 ljudi. Sin Hanzi, ki vodi od leta 1975 podjetje, je prepričan, da ima krojač še svojo bodočnost, saj so njegovi proizvodi kvalitetnejši, zato tudi dolgotrajnejši, v končnem obračunu pa zaradi tega tudi cenejši. Tako bo imel krojač vedno spet svoje odjemalce. Brez naročnikov iz mesta pa bi podjetje brezdvomno ne moglo živeti.
Oba Janez in Hanzi Weiss sta nam znana tudi kot narodnopolitična delavca. Janez Weiss je bil po vojni član pokrajinskega odbora OF, predsednik nadzornega odbora Slovenske prosvetne zveze, vedno je bil aktiven na področju domačega prosvetnega društva ter pozneje v okviru SPD Bisernica v Celovcu, sodeloval je v okviru domače posojilnice in zadruge, vsi ga pa poznamo tudi kot podjetnega člana Zveze koroških partizanov. Hanzi Weiss je bil dalj časa predsednik SPZ, danes pa deluje kot član izvršnega odbora SPZ, pred tem je deloval kot podvzeten aktivist Zveze slovenske mladine in Slovenske športne zveze, prav tako pa se udejstvuje na občinski ravni, kjer je kandidiral na samostojni občinski listi in se trudi kot predsednik SPD Šentjanž in kot funkcionar domačega uspešnega športnega društva. Iz svojih dolgoletnih izkušenj sta oba soglasno povedala, da si zaveden slovenski obrtnik svoj položaj lahko obdrži ie s podvojeno aktivnostjo.
Svoj prvi javni nastop je ime! zbor avgusta 1977 ob 25-letnici imenovanja Dobrle vasi za trg. Že prvi nastop je bil za toge oficialne kroge občine znak, da živi v občini slovenska narodnost, ki hoče biti upoštevana. Saj so občinski možje najprej nastop odklonili, ko pa se je društvo zganilo in se obrnilo na najvišje avstrijske predstavnike, je vendarle zaleglo in začela se je uspešna pot mešanega pevskega zbora „Srce". Novembra istega leta, ob 70-letnici obstoja dobrolskega društva je sledil že nadaljnji nastop. Zvrstili so se številn-i nastopi v domačih krajih, v sosednji Sloveniji, v Italiji in na Dunaju. Zbor vodi Albin Kranjc, ki ga vsi pevci cenijo zaradi njegove odločnosti in sposobnosti. Pred njim pa sta vodila zbor Jožko Urban in Urh Kassl. Poleg drugih številnih aktivistov imajo zasluge za ustanovitev zbora tudi predsednik društva Tine Wastl, tajnik Martin Pandel in predsednik zbora Jože Plesnik.
Na nedeljski prireditvi je predsednik društva Tine Wastl orisal zgodovino društva in zbora. Zastopnik deželne vlade gospod Pfeifer pa je izročil zboru čestitke dežele. Slovensko je spregovoril tudi
župan Adolf Hafner, ki je poudaril pomen slovenskega zbora tudi za tržno občino Dobrla vas. Društvu sta ob njegovi obletnici čestitala tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Valentin Polanšek ter tajnik KKZ Nužej Tolmajer. Čestitkam se je pridružil zastopnik sklada Prežihovega Voranca iz Raven. Ob jubilejni prireditvi, na kateri so
S!oven:ki atlebki klub vabi na
SAK ples
v :obota, dne 26. 12. 1981, ob 20. uri v hoteiu „Obir" v Železni Kapli.
Igra: Planin:ki :ek:!et
bili med drugim kot častni gostje tudi konzul SFRJ v Celovcu Alfonz Naberžnik s soprogo, častni predsednik SPD „Srce" dr. Luka Sienč-nik, je SPZ podelila pevovodji Albinu Krajncu spominsko plaketo. Zastopnik Kulturne skupnosti SRS in Zveze kulturnih organizacij Slovenije Joe Košuta pa je podelil skupno 23 zaslužnim pevcem zlato, srebrno, oz. bronasto Gallusovo značko.
++*
PAVLA ROVAN	4
Kje so ttste stez! KOROŠKA POVEST	ce
Zdaj tu na jezeru drsijo čolni veselo v vetrovnost dneva in časa. In ta čas postavlja Greti nešteto vprašanj, povezanih v čustvenost in resničnost dneva. Zmeraj se je v sebi bala, da bi ozkosrčnost Andreasovih staršev ovirala njuno mladostno hrepenenje, čustva ljubezni, ki so med njima vzklila. Ali jo bodo sprejeli medse?
S plašnim a vendar prijaznim pogledom je pred časom Prvič prestopila prag njihove premožne trgovske hiše.
„A so" je dejala tedaj mati, ko ji je sin, pogreznjen v tesnobo, predstavil dekle: „Das ist mein Madel!"
Dekle je potrebovalo nekaj časa, da se je zbralo. Čutilo je na sebi pronicljivi pogled bodoče tašče, uokvirjen hot grafikon vseh vremenskih napovedi v koledarju. Grom, blisk, nevihta, vihar, dež si sledijo v časovnih razdaljah ...
Kratke, vljudnostne, hladne besede ji je naklonila; oče, stasit mož z naočniki, ki se mu je vidno mudilo, je tudi dodal svoj: „A so."
Le malo sonca je bilo naklonjeno tisti pomladi. Mlada izletnika Greta in Andreas sta s čolna stopila na breg. Podal ji je roko, njen lahkoten korak je rahlo zazibal čoln. Objeta preko ramen sta občutila telesno toploto navzlic hladnemu vremenu. Prve pomladne cvetke so zvedavo dvignile glavice, v njunem srcu je kot tiha vijolica Vzplamtela mlada ljubezen, ob njej čustva velika kot svet ih sonce sije izza belih oblakov, ki se umikajo za obzorja.
Ob pogledu na Andreasa, privezoval je čoln na deblo, štrleče iznad obrežja, ji je srce bilo tako močno, da se je bala te ljubezni, tega hrepenenja. V obrazu ji je vzvalovila rahla rdečica, vsa prebujajoča, njeno telo, vitko in drobno, se je oprlo ob njegovi roki in še vedno objeta sta se oddaljevala od brega. Skušala je biti mirna, drhtenje je zažarelo v njunih očeh ip sedla sta na travo.
„Rad te imam," je dejal in spet zatrjeval svoja čustva do nje.
Ustnice je približal njenim in čutil njen topli dih. Sam v sebi je bil prevzet. Nepremagljiva sila ga je vlekla k njej, po žilah se mu je prelival divji ogenj. Nista se mogla ustavljati sili dveh ljubečih se bitij, po žilah se je prelivala toplota, porojena iz njunih teles, željna združitve. To žgoče hrepenenje je vzbudilo strast, nebrzdano sta bruhnila v viharen objem. Oklenila se ga je v sladostrastju čustev, enkratnih, in utešila sta žgoče hrepenenje. Kasneje sta objeta obležala, vsa mirna, kot osam Ijen čoln po viharju v zatišju zaliva.
Tedaj je v bližini zazvončkljal zvonec. Ovčka je zgubljeno iskala čredo. Tam daleč nekje je pastirček piskal na piščal, ovčka pa je buljila v mladca, ki jima, polnim sreče in živega blestečega tihožitja po telesni združitvi, rti bilo do vprašujočih oči izgubljene drobnice. Z roko, ki je drsela po mehki nabreklini dekletovih prsi, je odtrgal bližnji list praproti in ji pokril oči. Morda je v njih zablestela solza ali pa so odsevale neizgovorjene besede, ovite v molk.
Le počasi sta se vrnila iz sveta ljubezni, iz vala opojnosti v stvarnost, ki vdira zdaj v njuno okolje in vsak minuli trenutek pokriva s sedanjostjo. Dvignila sta se brez besed, da ne bi motila lepoto minulega. Sonce se je skrilo za gorami. Tiho sta se izvila iz objema in se prav počasi napotila proti čolnu.
„Nisem si mogel več pomagati, prišlo je iz mene, neizmerno rad te imam," je rekel in jo spet poljubil.
Zvenelo je kot krivda, pa se je dekle srčno nasmehnilo, kot bi se prebudilo iz sanj.
..Zgodilo se je. Danes ali jutri. Saj bi se lahko bra-nila.Tudi jaz te imam zelo rada." Uredila si je lase.
Spet sta se objela. In tako sta spoznala ljubezen, stopila v gozd čudežnega sveta, ki poraja vedno znova nova doživetja, oživljena v neizmernosti čustev. Zaživela sta ob združitvi brez začrtanih hotenj, naravnana iz pradavnine v večnost.
„Moraš razumeti," ji je ljubeče dejal.
Ničesar zdaj ni odgovorila, prevzeta od minulega, doživetega.
Spoznala sta večno hrepenenje človeka. Njegove besede so padale v pozni mrak.
Dospela sta objeta do čolna in tedaj se je tiho priplazila v njo trezna misel, ki se je obotavljala kot sramežljiva sopotnica minulega in ostala neizgovorjena. - Kako bo zdaj? Misel pa se ni odvrnila v besede, zaplavala je po jezerski gladini in se z njo objela. Karkoli že bi rekla, vsaka beseda bi lepoto spremenila v vsakdanjost, studenec najslabšega napoja bi se skalil.
In petem sta še naprej molčala, ujeta v barve najlepše mavrice, sanje in resničnost, nikoli enako doživeto, za slehernika enkratno, prvič doživeto v življenju.
Odvezal je čoln, naravnal vesta in gladina vode je umirjala misli obema.
Na pomolu je mrgolelo ljudi. Kdo le bi zaznal njihove skrite misli, nagnjenja, dobroto ali zavist, sovraštvo ali čiste želje. Vsak izmed njih v mirnem ali razburkanem valu življenja podoživlja v preteklosti sedanjost, v sedanjosti želje preteklosti, v jutrišnji dan.
Ob pogledu na to množico se je Andreas nasmehni!
M - Štev. 51 (2050)
18. december 1981
Šibke piati močnega spota
Z<2^(2/ iO WOJ^Z MCTHOgoČZ /M	7720rd-
;o zardJZ ^o/czw o^dt/ v ^o$te/;Zf Č/ove^ /?Z ^o^d; fer;e/; pre; prZjdzrr! w rdZMW6"Ud;oč rnož se spreTHeTM f Jr22Ž;Ms^fgd r/rdMd. ZdJovo/jen M/ z rro^eno stMr)o, n%;?7MM; s MwZw se^o;. OJ o^o/Zce zd/^revd vso pozornost zn s^z*^, Jo-/<ro pzz Hdfo vrdčd s s/<2^z'zz*z. NereJ^o se zgoJZ, Ja se za ra Jz /'o/ezn/ s^r^a oJzzos, /zz ;e M, Jo-^/er ;e zzzoš^ž zJrav, Jo^d; zzeoporeeerz. Psz-Z*o/og przporoeaz ^o/rzega zrzoš^ega ;e tre^a razazzzeZz zzz przzzzerrzo zo/ažzZz. Njegova szrzzojza je zzazzzreč sazzzo zzzazzzezzje g/o^o^e zzotrazzje zze-gotovostz.
Peter je Jožzve/ rzesrečo, za Jva teJtza je zrzoraj v jzo/tzžsnžco. Afžzz^a, zzjegovo Je^/e, ga je jzoJz/o rejzzo o^zs^ovat.
Vsa^ Jazz 7HK je zzosz/a easopzse, saJje, trzJz rože zzz ^a^šzzo Jro^zzzo presezzečezzje za zzazzze-če^. Potezzz pa jo je Peter /epega Jzze grJo zza-jzra/J.* „Za^aj zzze zzaJ/egajes s to ^razzzof Na žžvce zzzž greš. 5aj tž zzž tre^a AoJztž rta oNs^e, ta Jz jz rez tejze jzozzz ozJraveJ."
Nzzz^a je jzJa zzepopzszzo ažaJjezza. Že/e/d je Petra /e zzajjzo/jse. PaJa jz; zzza po^aza/a, ^o-/Z^o ;'Z pozzzezzž zzz ^a^o ga pogreša, ^^rjze/o jo je za zzjegovo Jojzro počatje. Vse zzjezzo rav-zzazzje je žzzzeJo ezz sazzz zzazzzezz.' po^dZdf; jazzta, Ja ga zzzza reszzžčzzo raJa žzz Ja je prrprav/jcrza z zzjzzzz Je/ztz zze /e Jojzro, azzzpa^ taJž z/o. Za-/zaj jo je aža/z/f Naj zzza je storz/a?
Naj se je zgoJZ/o z zzjzzzz, ^o je /*;/ vezzJar veJzzo przjazerz /a /ja/zeef
No zzzoš^z z/zo/z, zzastopzjo za zzjegovo Jražž-co tež^z čas/ prezz^ašzzje. Zzv/jeaje v Jvoje je v zzevarzzost/, z/ast/ če traja se/e ^rate^ čas zzz se partzzerja s/a/zo pozzzata, saj zze vesta za vse s/a/zost/ zzz rrapa/ze Jrag Jragega. Prej je /z//o vse /epo ^ot v /ja/zezezzs^/ zgoJ/z/ s jz/zzzs^ega p/atzza, potezzz pa se zzezzaJozzza pokaže ž/v-/jezzje z Jrage strazzz. Vse je zzovo, zzezzzazzo. Navzzotežje je porasezzo. Ozz, ^Z je M Jot/ej zzzočazz, je pot/szzjezz v po/ožaj sZ/z^ejšega, rze-zzzočzzega. Pcž/zo se sprtjazrzt' s tezzz, Ja je oJ-v/sezz oJ taje pozzzočZ, Ja zze zzzore sazzz s/zr/zett za svoje Jo/zro. /zz ^er se počatZ potzszzjezzega v ^ot, oJgovorZ z zzapaJozzz. Vzgojezz je /z// v preprzčazzja, Ja zzzora /z/t/ zzzos^z veJzzo zzzočazz Zzz zzeoJvzsezz, potezzz pa zzzora zaraJt zzoge v zzzavca a/z zaraJz' zzavaJzze azzgzzze ča^att' zza tajo pozzzoč.
Do svoje JražZce /pa zzaj ^o to Je^/e a/Z žerzaj gojz zzzešazze o/zčat^e.
Po ezz/ strazzZ jo prav seJaj zzaj/zo/j potre-/zaje; že/z' s/, Ja zzza Jo/tazaje, /zaTzo ga Zzzza raja Zzz z^a&o jz ^/ja/z svoj/ sz/z^ostz ve/Z^o po-zzzezzz. Po Jragz strazzz pa zzza zzz všeč, Ja je zzjazz oJzzos zzezzaJozzza poJo/zezz oJzzosa s/zr/zrze zzzatere Jo zze/<og/jezzega otroka. Noče jZ /zztZ /zva/ežezz, zzoče zzZ/za^z/z o/zčat^ov Jo/žzzostz. Zato je gro/z Zzz sztezz.
Po/rzt zzzoš^Z so zzezzzogočzz včastZt so zzapa-Ja/zzZ, včasz/z preza/ztevzzZ, včasz/z vase zaprt/, včasz/z ^rZvzčzzZ Zzz po/zzz' očzt^ov. /zz &aj zzaj štor/ žezzs^a/
Naj/zo/j pazzzetzzo ravzza tzsta, ^Z zzzos^o szt-zzarjezzje z /zo/zzzš/ze poste/je g/aJ&o pres/zsz. ^z^ozZ ezzo a/zo zzoter, s&oz/ Jragega vezz. Po zzezzzogoče /z/tje vezzJar zz/ prava poJo/za zzzo-s^ega, ^z ga ozza /ja/zz. Porej je zzaj/zo/jse potrpet/ Zzz počakat/, Ja /zo/ezezz zzzzzze, pa zzaj gre za grzpo, azzgzzzo a/Z zzogo v zzzavca. S tezzz, Ja
Ko kupujemo novoietna darita
Novoletno razpoloženje so nam prvi pričarali aranžerji. Trgovine in izložbe so odeli v praznični dekor. Brez dvoma nam mesec december prinaša precej dela ne samo na delovnem mestu, kjer hitimo s poročili, pripravljamo inventure in podobno, ampak tudi v zasebnem življenju. S preudarkom se bo treba lotiti priprav, ki jih zahteva konec leta.
Najprej moramo misliti na čestitke. Poslati jih moramo staršem — če jih ne bomo mogli obiskati — sorodnikom in prijateljem. Nikakor ne smemo pozabiti svojih predpostavljenih, ki so sedaj na drugih delovnih mestih, če ste med letom sklenili nova poznanstva, potem vključite tudi te znance v seznam. Ne pozabite na zdravnika, ki vas je zdravil in drugih oseb, ki jih po svoji presoji vključite v seznam tistih, ki jim boste poslali novoletne čestitke. In še to si zapomnite, da ženska ne čestita prva moškemu, ampak šele odgovori na njegovo čestitko.
Druga stvar so darila. Nakup daril nam prinese precej veselja, pa tudi nervoze. Ko opazujem kupce v trgovinah, imam včasih vtis, da se naglo bliža „konec sveta". Ljudje kupujejo, kupujejo... kar brez glave. Ali ne bi bilo pametneje, če bi kupovali preudarno?
Najprej premislimo, kdo pride v poštev za obdaritev. Potem poglejmo, kaj je na razpolago v trgovinah. Najbolje je, da pri takih ogledih pustimo denar doma, sicer nas bodo spretni aranžerji zapeljali v nepredviden izdatek. Nakupa pa tudi ne odlagajmo na zadnji dan, ker takrat ne bomo dobili tistega, kar želimo.
Ni potrebno, da je darilo drago. Veliko veselje bo napravilo samo tisto darilo, ki bo izpolnilo skrito željo. Vse leto ste bili v stiku z osebami, ki jih boste obdarovali. Nešteto želja je bilo izrečenih, takrat bi morali prisluhniti, da bi lahko zdaj kupili
M2K ne za?MfrZ He?nogočfg% veJfH;R, ?M7?rrfč rM/Zm/je po&gže, ^o/Z^o ;Z /e Jo njega. Če zna Zz^azovatZ /ja^ezen Zn j^r/*, ne Ja /n za to ra^oj za/?teva/a povračZ/o Zn za/nja/o, /?o wo%ega /?o/n/^a na;/aže prepr/ča/a o Z^re-nosr/ suoj/Z? ČM^tev. Nernara /m raJZ on re prej koncern /*o/ezn/ pre/*o/e/ o^čat/j/^o!:, /J ga Je-/a ra^o s/tnega, Zn se /?o pos^aZa/ nje; za/wa-/ZrZ za we, ^ar štor/ zanj.
Taksna za^ua/a je /a/?^o ra JZ pre/z^asnZ ^amen.
Če Z?o ona reZJa „Da, res sem ^ožrtfoua/-na", j/ /'o zamer//. Najpametneje ra^na r/sta, ^Z se pretvarja, Ja je vse s^apaj naj/*o/j sa-moamevna stvar na sveta. „Danes s/ /'o/an t/, jatr/ /a/)Z:o z^o/Zm jaz, pa m/ Z?os vse /a/;^o povrn//."
OZ* poste/jZ Z-o/nega s/tnega Zn zahtevnega moshega postane žensh/ jasno, hater/ spo/ je v resn/cZ močnejs/.
prav tisto, kar bo najbolj primerno.
Začnimo z darili za može. Popelin srajca je primerno, vendar ne vselej najboljše darilo. Zatecite se v svet moževega „konjička" in poizkusite dopolniti, kar mu še manjka. Če je kadilec, mu lahko kupite vžigalnik ali ustnik iz jantarja. Ni drag, pa zelo lep. Kaj pa nova pipa? Pipo bo težko izbrati. Kupovanje pipe je obred, rezerviran za moške. Kaj pa garnitura hišnega orodja za tiste, ki upoštevajo načelo „naredi si sam"? Marsikateri mož skrbi za domači bife. Kaj če bi mu kupili kakšne posebno lepe kozarce? Če boste darilo izbirali v drogerijah, potem jo, lahko izberete tam električni brivnik in kolonjsko vodo, na primer „Tabac".
Predpostavimo, da bo te vrstice bral tudi mož in želel zvedeti, s čim lahko obdaruje ženo. Bo znal izbrati zanjo kolonjsko vodo? Težko, razen če bo naletel na dobro prodajalko, ki mu bo znala svetovati pravo. Če boste darilo izbirali v drogerijah, potem dodajte še nekaj šilingov za toaletno torbico, ki jo najbolje napolnite s serijo kozmetičnih preparatov.
Primerne bi bile tudi tople copate. Če bi ji radii kupili škornje, mora žena z vami. Torbica je že pri vrhu želja. Prav tako kučma in krznen ovratnik.
Tudi s knjigo ali gospodinjskim koledarjem boste ženo razveselili. Odločite se lahko še za namizni prt, set garnituro, žezvo za kavo, garnituro kuhinjske posode, voziček za na trg, odcejalnik za posodo itd.
Za dedka in babico kupite kaj toplega. Ruto, šal, rokavice, garnituro toplega perila. Ali gugalni stol. Ali nov predposteljnik. še bolj kot za ženo, bo voziček za trg pri-
POSKUStTE
KROKET) S S)ROM
$ dkg margarine, Z jajci, 5 dkg :ira, so), m"!* katni orešček, V* kg krompirja, jajce, moka, nastrgan sir za paniranje in maščoba za cvrtje.
)z margarine, jajc, nastrganega sira, soii in nastrganega muškatnega oreščka vmešamo rahlo zmes. Dodamo kuhan, otupijen in pretiačen krompir. Ma hitro pognetemo testo. )z njega oblikujemo kratke, za palec debele ktobasice, jih paniramo v moki, jajcu in nastrganem siru ter rumeno ocvremo v vreli maščobi. Dobro odcedimo in še vroče ponudimo.
meren za babico. Razveselila se bo tudi ekonom lonca ali aspiratorja za čiščenje preprog, da se ji ne bo treba pripogibati-Tudti odcejalnik za posodo ne bo odveč v njeni klasični kuhinji.
Hčerko, ki se je poročila z dežele v mesto, obdarujte s peharjem domačih pridelkov. Za tiste, ki rade hodijo v gledališče ali na ples, dobite male torbice v obliki kuverte. Veliko veselje lahko napravite tudi s toaletno torbico ali sodobnim nakitom, če rada bere, bo izbor najlažji v knjigarni.
Sin bo vesel šala (svilenega, volnenega ali kašmir šala) ali kravate. Lepo darilo za mladeniča je tudi plošča z glasbo, ki mu je všeč.
Izbira za najmlajše je velika. Raznovrstnih igrač je skoraj preveč in premisliti morate, da boste izbrali tako, ki bo napravila največje veselje, ki bo primerna otrokovi starosti in ki bo nanj tudi vzgojno vplivala.
Darila za ožje sodelavce in prijatelje morajo biti le simbolična: bonboniera, miniaturna steklenička njihove najljubše pijače in podobno.
Posebno poglavje je zavijanje in dekori-ranje daril. Pa za to je še čas. Najprej srečen nakup.
Kako proti prehtadu
„če se nahod zdravi, traja sedem dni, če se ne zdravi, pa teden dni." Ta pregovor še vedno velja. Navaden prehlad povzročajo virusi, proti katerim sodobna medicina: nima zdravila. Oboleli navadno pije čaj z limono in leže v posteljo, da se spoti. Potenje in čaj z limono telesu vsekakor pomagata v boju proti povzročiteljem nahoda.
Toda vsa ta sredstva na žalost ne odstranjujejo neprijetnih znamenj bolezni. Danes imamo sredstva proti spremnim pojavom prehlada, kapljice ali pršilo za nos. Ta sredstva zmanjšujejo oteklino nosne sluznice. To pomeni, da lahko zopet dihamo skozi nos. Hkrati pa zmanjšujejo nevarnost, da se zamaše izhodne odprtine sinusov. Sinusi so izpolnjeni z zrakom in s sluznico obložene lobanjske votline, če nahod zamaši izhodne odprtine, sluznica nabrekne in povzroča glavobol. Je pa tudi nevarnost, da se nakopičena sluz okuži in da se sinusi zagnojijo. Zdravljenje gnojnih sinusov je do-gotrajno. Toda če se s kapljicami v nos zmanjša oteklina sluznice in omogoči prehod sluzi, ni te nevarnosti.
So pa tudi tablete proti nahodu. Jemati jih je treba v predpisanih časovnih presledkih. Če jih vzamemo takoj na samem začetku nahoda, sluznica sploh ne oteče in se nos ne zamaši. Usta v resnici postanejo suha, toda to je laže prenašati, kakor da iz nosu stalno teče. če sredstva vzamemo pravočasno, tudi nos ne bo postal rdeč.
Le še eno pomembno navodilo! Uporabljajmo samo papirne robčke in zavrzi mo jih po enkratni uporabi. Drugače je nevarnost, da se vedno znova okužimo s svojim lastnim nahodom. Toda uporabljenih robčkov ne mečimo kamorkoli. So namreč vir okužbe, zato je najbolje, če jih sežgemo ali pa vržemo v stranišče.
H++++*
dekletu, nemi dih vetra mu je vrnil njen smehljaj.
Vrnila sta čoln. Redkobesedni čolnar ju je hitro odpravit, gneča je bila še vedno velika in vsak zase sta se prerivala do ograde.
Vabeči glasovi mesta so ju spet ovili, nobene stiske ni bilo več v srcu. Polagoma sta dospela do dijaškega doma.
..Nasvidenje!" se je lahkotno odbil pozdrav s starega zidovja hiše in poljubil jo je v slovo.
..Neizmerno rad te imam," je spet dejal, kot bi v teh štirih besedah objel vse štiri strani neba in jih poveza! z njuno srečo.
O
Naslednje dni sta vsak zase hrepenela po svidenju, on v merkurjevem trušču očetove blagovnice, ona v šoli. Tam se je svoboda misli mnogokrat lepila od dejanj, ki so včasih daleč zaostajala za žgočimi resnicami vsakdana. Spoznala sta vsak zase ob svojem delu tudi težo življenja v obmejni pokrajini: razsežnosti natolcevanj, o nevarnosti južnih vetrov, o nevarnosti naprednih hotenj. Le malokdaj sta mogla stvari razčistiti s tistimi ljudmi, ozkimi v svojih nedokazanih trdtivah, temnih v natolcevanju do soljudi prvobitne narodnosti na tem koščku zemlje, nekoč odtrganem od materinega telesa. Te stvari se marsikdaj in marsikje niso dale razčistiti, povezovati in uravnavati tako, ko da bi sedanji čas moral povsod in ob vsakem času utrjevati misel — vsi smo ljudje in povezani drug ob drugem.
Mladi obeh narodnosti so odklanjali nestrpnost. Bili so prijatelji. Nekdanje dvojezične šole so ustvarjale sožitje, učenci so se spoznavali v obeh deželnih jezikih. Stari zaslepljeni veterani so zastrupljali svoje okolje, rasla so nasprotja.
Obljube, zavite v meglo, so leta polnile občasne
stolpce časnikov, ob istem času zasramovani in ponižani slovenski jezik pa je kljub vsemu ob mladem pokolenju znova vzbrstel in se ovijal ob stebru človeške strpnosti in pravičnosti.
„Ne mržnja in nasilje," je mnogokrat dejal Andreas ob kopici razpravljanj in pogovorov ob prodajalnem pultu v očetovi trgovini, ko je ogorčenje ob ukinitvi dvojezičnosti krajevnih tabel segla do vrhunca.
„Sei gescheit, Andreas. SchluB mit dem s!owenischen Madel!"
Tedaj je sin strmel v očeta, hladno in kljubujoče. Vrgel je zavitke kave od pulta do police in branil dekle.
„Kein Wort mehr, oder ich gehe," je zagrozil očetu.
Potem so prihajali očetovi vrstniki.
„Ne bomo več kupovali pri tebi, sin Andreas je odpadnik, ni član Heimatbunda, hodi s slovenskim dekletom, ko bi bila vsaj windisch," je zacmokal oholi Postmann, ki je vsak dan zvrnil svoj šilček „Sliwowitz" in z njim poplaknil od šovinističnih besed omrtvičeni jezik.
„Slowenisch je bila njena mati in ded. Oče pa je bil naš, vsi Fahnentragerji so bili na pogrebu. Le mladi so se izrodili," je še dejal in zaripel zakašljal. Besede in nestrpnost so mu jemale sapo.
Andreas je včasih molčal, še večkrat pa ostro ugovarjal.
Močan je bi) vpliv ..echter S!iwowitz" v njihovem natolcevanju.
Pa se je sosed Kurt Richter spomnil na preteklost, na vojno in nevidne partizanske puške, katerih krogle so tako iznenada zadele v sovražnika, in jezno je porinit prazno Šilce od sebe.
Andreas je ugovarjal. Oče je na tehtnico vrgel utež, da se je zamajal podstavek, sina pa ošinil z jeznim pogledom.
„Da, da," je umiril Andreas tehtnico in segel v besedo sosedu. „Pozabili ste, da so se na tem koščku zemlje Slovenci edini uprli nacizmu in da so se samo partizanski odredi borili proti Hitlerju."
„Ja, ja, die Linken, die Linken ..." je zahrope! od astme betežni Postmann in se prijel za gornji žep rjavega suknjiča. Tam je nosil železni križec nacistične vojske, d heimatbundovski slavnosti ga je imel takoj pri roki in s' ga s ponosom pripel.
„Vojna je opravičljiva le, kadar je kak narod n^P^ den," mu je kar ostro zabrusil Andreas. Med tem je oče za pahnil vhodna vrata trgovine, četudi še ni bil čas zapiranja-„Und die Fluchtlinge von unten?" je zvijačno prista^ svojo besedo Herr Kurt Richter. Pri tem je dvignil svoj § ' palnik in se prav od blizu zapičil z očmi v Andreasa, je zamahnil z roko, odložil delovni plašč, se obrnil k pr^ pirljivcu: „Dreck ist Dreck," ga je zavrnil in zapusti! P<ad' žigalce narodnostne mržnje. Ob tem se je domislil, mu je nekoč stari puškar na široko pripovedoval o dnev' -ko so ob porazu vojne segali v roko partizanom tudi SepP Semmering, Franz Tontschitsch, Kurt Richter in blagf
vali mir.
V kuhinji je mati pripravljala čaj. Vsede) se je P°j^ vrtno lopo in v sebi razmišljal. Vojne se rodijo iz Pd^.^^ nosti in podžiganja narodnostnega sovraštva, upC' bede, krivic in zatiranja. In globoko je žele), da bi ne več vojne, četudi jo spoznava le ob pripovedovanju hs ^ ki so se iz krvavega klanja rešili. Ob tem ga je bolelo. ^ tu, na tej zemlji zalivajo trnje in osat, sončnice pa se mijo ob neizpolnjenih pravicah do druge narodnosti.
/Da/jf

Probiemi pri uresničevanju dvojezičnosti
če je bilo na nedavnem posvetovanju o dvojezičnosti v Ljubljani 9ovora o problemih pri uresničevanju dvojezičnost na narodnostno mešanem območju Slovenije, potem se je treba zavedati predpostavk takih problemov. Gre namreč la probleme, ki nastajajo pri uresničevanju ustavno in zakonsko sprejetih načel in ki ravno tudi kanejo na prizadevanje za uresničevanje teh načelnih izhodišč. Slovenija namreč ne samo da je narodnostne pravice zagotovila v 250. in 251. členu slovenske ustave pod naslovom „Posebne pravice italijanske oziroma madžarske narodnosti in njunih pripadnikov", temneč je tudi poskrbela, da so jih na institucionalni ravni sprejeli in konkretizirali v številnih občinskih statutih prizadetih petih občin na Oba-
in v Pomurju, v drugih zakonskih določilih in dogovorih, ki konkretno določajo obveznosti posameznih institucij in organov.
Seveda pa pri konkretnem izpolnjevanju konkretnih obveznosti iz različnih vzrokov nastajajo problemi, ravno posvetovanja o teh pro-biemih pa kažejo tudi, da prizadevanje za vsestranski razvoj narodnosti, niso prazne besede.
Kaj konkretno pomeni, da sta italijanski in madžarski jezik v narodnostno mešanih območjih enakopravna s slovenskim na vseh Področjih javnega in družbenega življenja?
V	občinskih statutih je glede te-9a določeno, da morajo vsi državni organi, podjetja, družbenopolitične in samoupravne organizacije itd. poslovati s pripadniki narodnosti v njihovem jeziku in to potovanje tudi zagotoviti z nastavitvijo ustreznih kadrov. Prav tako morajo sodišča in drugi upravni organi izdajati svoje uradne akte Pripadnikom narodnosti v obeh jezikih. Obvezni so dvojezični pečati, Prav tako raznorazni formularji. Javni napisi morajo biti dvojezični, enako javni razglasi in odloki občinskih skupščin. Delovne organizacije morajo v svojih aktih urediti Ovajanje dvojezičnosti.
Institucionalna dvojezičnost je to-^ej normativno urejena, prav tako je pripadnikom obeh narodnosti zagotovljena vzgoja in izobraževanje
V	njihovem jeziku. Vendar pa pri Uresničevanju teh načel prihaja do težav predvsem pri prevajanju iz enega v drugi jezik, deloma zaradi kadrovskih problemov, deloma pa faradi tega, ker se teksti tudi v slovenščini pogosto pojavljajo šele v žadnjem trenutku. Drug problem pa je, da se pripadniki narodnosti v skupščinskem delu pogosto ne poslužujejo svojega materinega jezika, v prvi vrsti zaradi terminoloških težav, toda ta pojav kaže tudi na "določen pomanjkljiv družbeni status jezika narodnosti.
V	pravosodju določajo dvojezično poslovanje zakoni. Načeloma je Postopek v tistem jeziku, ki ga uporablja stranka. Enako so tudi zapis'
V	sodnem registru dvojezični. Ugotovili so, da je na vseh enotah rednih sodišč na narodnostno mešanem področju zagotovljeno dvojezično poslovanje. Na posameznih področjih sodstva (sodni register, zemljiška knjiga, sodnik za
prekrške, uprava javne varnosti) je deloma možno samo ustno komuniciranje v jezikih narodnosti, deloma pa so dvojezični tudi raznorazni obrazci.
Še največ pomanjkljivosti je zapaziti v organizacijah, skupnostih in delovnih kolektivih, ki prihajajo pri svojem poslovanju v uradni stik s strankami. Tam stanje glede dvojezičnosti ni povsem zadovoljivo. Deloma so zadeve norma-
za dvojezično poslovanje krijejo iz republiškega proračuna. Pomanjkljivosti pa so predvsem v organizacijah združenega dela.
V Sloveniji si zato prizadevajo, da bi rešili predvsem vprašanje prevajalskih služb in kadrov za dvojezično poslovanje, jezik pa skušajo razvijati vzporedno z razvijanjem ekonomskega in družbenega sistema. Seveda ohranjajo tudi značilnosti narodnostno mešanega
Na narodnostno mešanih območjih tako v Pomurju kot na obali so javni napisi dvojezični
tivno urejene, pa zaradi finančnih in kadrovskih težav niso dosledno uresničene, deloma pa primanjkuje tudi še normativna urejenost. Predvsem predstavlja težavo pismeno komuniciranje.
Vzgojo in izobraževanje v jeziku obeh narodnosti urejajo razni zakoni, v javni razpravi pa je ravnokar tudi osnutek zakona o posebnih pravicah pripadnikov narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Predvsem pouk je zagotovljen, posamezne pomanjkljivosti pa so pri tiskovinah in obrazcih na šolskem področju, ki so deloma samo slovenski. Problem predstavlja tudi metodika dvojezičnega predšolskega dela.
Vsekakor pa se v šolah na narodnostno mešanem območju v Pomurju in na Obali prizadevajo za posebno „vzgojo za sožitje", ki jo skušajo tudi integrirati v učne načrte in ki zajema predvsem zgodovino, zemljepis, jezikovni pouk, umetnostno, glasbeno in družbeno vzgojo.
Na področju vidne dvojezičnosti je pri poimenovanju naselij, ulic in trgov zagotovljeno soodločanje samoupravnih skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov narodnosti, ugotovili pa so nekatere nedoslednosti, ker npr. razne napise postavljajo različna cestna podjetja. Nekaj nepravilnosti opažajo tudi pri napisnih tablah organizacij in ustanov, težave pa so tudi pri razglasih, obvestilih in opozorilih za kulturne in športne prireditve, če gre za izvajalce izven narodnostno mešanega področja. Deloma pa tudi hišni redi v stanovanjskih stolpnicah niso dvojezični.
Moč je ugotoviti, da je v zadnjih letih bilo veliko narejenega na področju institucionalnega uresničevanja dvojezičnosti. Najdosledneje se dvojezičnost uresničuje v upravnih in državnih organih, ki stroške
območja in ustvarjajo vzdušje, ki omogoča dejansko sožitje dveh narodnosti, npr. tudi z zagotavljanjem stikov z matičnim narodom in s politiko odprte meje. Eden bistvenih zaključkov pa je tudi, da dvojezičnost ne sme biti samo insti-tuiconalna, temveč tudi individualna, in to ne samo pri pripadnikih narodnosvti, temveč tudi pri večinskem narodu.
BOŽiČNi KONCERT)
Priredite)): K)ub Movemkih Mudentov v Gradcu in Katoiilka pro:veta v Smor-jeti v Rožu
Kraj: Farna dvorana v Smarjeti v Rožu v nedeijo 30. 13. ob 14.30 uri NaMopa: Melani peviki ibor KSS Grade
Prireditelj: K!ub šiovetukih Mudentov v Gradcu in KPD „Smihei"
Kraj: Farna cerkev v Smiheiu v nede-tjo !0. H. 1981, ob 19.30 uri NaMopa: Meloni pevtki ibor KSS Grade in Sulki molki zbor.
HODL DE BODL aii DVE VEDRi VODE
#	v nedeijo !0. 1!. 1081, ob 14.30 uri v Kuiturnem domu v Dobrii va:i. Prirediteij: SPD .Srce" v Dobrii va:i.
#	v nedeijo 30. 13. 1981, ob 19.30 uri v farni dvorani v Ptiberku.
Prirediteij: Farna miadina v Piiber-ku. Gottuje .Oder miadje" Korol-ke dijalke zveze iz Ceiovca.
BOŽiČNiCA
Prirediteij: SPD .Kočna" v Svečah Kraj: pri ADAMU v Svečah, v nedeijo, dne 37. 13. 1981, ob 18. uri.
Sodeiujejo: otroika igrahka jkupina, miadinzka inMrumentaina škupina, miadi recitatorji, molki pevjki zbor in tamburali iz Loč
Melani pevski zbor .Podjuna" v Pii-berku vabi na
SILVESTROVANJE
v četrtek 31. decembra 1981 ob 30. uri v dvorani Schwarzi v Piiberku.
Za pies igra ansambei
.Pianinzki sekstet"
PR!RED!TVE
BOŽiČNiCA
Prirediteij: SPD .Jepa-Balko jezero" v Ločah
Kraj: Pulnik v Ločah
Čas: nedeija 30. 13. 1981, ob 19. uri
Na sporedu bo: adventne in božične pesmi [pojeta cerkveni pevski zbor ter otroški pevski zbor), tamburalki ansambei iz Loč pod vodstvom Erike Wroiich, meditacija g. mag. Peter Sficker
Otroci vabijo na božično igrico TRiJE PASTiRJi
na Štefanovo, 36. decembra 1981 ob 10.30 uri [po drugi mali) v kuiturnem domu na Radiiah.
Veseie božične praznike in uspešno novo ieto žeii Siovensiko prosvetno drul-tvo ..Radile"
Katoiilka prosveta in Zveza katoiiških izobražencev vabita v okviru feoioške-ga tečaja na predavanje
KAKO KRŠČANSTVO PREOBRAŽA ČLOVEŠTVO v torek 33. 13. 1981, ob 19.30 uri v Siomikovi dvorani Mohorjeve hile v Ceiovcu, I0.-Oktober-Straf]e 3S. Predava: dr. Aiojzij Šuitar, nadškof in mefropoiit.
Po predavanju razgovor.
Športno drultvo DSG Sete vabi na vsakoletni
PLES
ki bo na Stefanovo 34. 13. 1981, s pričetkom, ob 18.30 uri v farnem domu v Seiah.
igra znani ansambei .MODRiNA" iz Siovenije.
Siovensko prosvetno drultvo .Borov-ije" vabi na
BOŽiČNiCO
v soboto 36. decembra 1981 [Štefanovo) ob 14. uri v gostiini Polta v Bo-rovijah.
Spored obiikujejo: molki zbor SPD .Borovije", trio Oraže in mešani kvintet SPD .Vrtača iz Siovenjega Piajberka
Prisrčno vabijeni!
OBČNi ZBOR Kuiturnega društva .Peter Markovič" v Rožeku bo v nedeijo, dne 30. decembra ob 19.30 uri pri Antoniču na Reki. Poročiiom in voiitvam novega odbora bo siedii fiim „NA KLANCU" [po noveii tvana Cankarja), ki ga bo predvajaia Siovenska prosvetna zveza.
Siovensko prosvetno drultvo .Vrtača" v Siovenjem Piajberku vabi na
DRUŽABNi VEČER
v soboto 36. decembra 1981 ob 19.30 uri v gostiini .Foita" v Siovenjem Piajberku.
Siovenska prosvetna zveza vabi na ogied miadinske igre Pavia Goiie
.JURČEK'
v Cankarjevem domu v Ljubija-ni, v torek 39. decembra 1981 ob 16.30 uri popoldne.
Odhod z avtobusom iz Gasome-tergasse 10 ob 14. uri popoidne. Cena prevoza in vstopnice znala 110 šiiingov.
Prijave na SPZ, te).: 0 43 33 -33 S 94 aii 0 43 33 - 33 1 08
Siovensko prosvetno drultvo .Rož" v Šentjakobu v Rožu vabi na
PLES
na Stefanovo, v soboto 34. decembra 1981 ob 19.30 uri v kuiturnem domu v Šentjakobu v Rožu.
Za bavo bo skrbei znani ansambel .Dobralki kvintet"
Prisrčno vabijeni!
PRODAM
enonadstropno stanovanjsko hišo z vrtom v Žeiezni Kapii.
interesenti naj se javijo v uredništvu našega tista.
RADIO-TELEViZIJA
ORF - KOROŠKi RADtO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, t8. 12.: 14.10 Koroški obzornik — Sestanek s tamburaši iz Loč.
SOBOTA, 19. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 20. 12.: 7.05 Duhovna miset — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 21. 12.: 14.10 Koroški obzor nik — Poje mešani zbor 3. P. Gallus.
TOREK, 22. 12.: 9.30 Za našo vas — 14.10 Koroški obzornik — Glasbena skrinjica — Otroci, poslušajte!
SREDA, 23. 12.: 14.10 Koroški obzornik — Božične skrivnosti (poje Anton Feinig) — Cerkev in svet.
ČETRTEK. 24. 12.: 14.10 Koroški obzornik — V pričakovanju svetega večera.
H		JUGOSLAV) JA
H		PETEK, 18. 12.: 8.50 TV v šoti — 17.10 Poročita — 17.15 Pa-
dia z neba — 17.45 Domači ansambii:	Tržaški narodni ansambei —
18.15 Obzornik — 18.25 V senci energetske krize: Energija iz odpadnih surovin — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.23 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Martin Eden — 21.00 Ti dnevi, ta leta — 21.45 V znamenju — 22.00 Iskanja, slovenski film.
SOBOTA, 19. 12.: 8.00 Poročila — 8.05 Giasba za cicibane — 8.30 Potovanje škrata Spančkolina — 8.40 Jelenček — 9.10 Pisani svet — 9.40 Hanzova pot, dokumentarna oddaja — 10.15 Po sledeh napredka — 10.25 Jedrska revoiucija: Atom pred vojno — 10.55 Srečno, tujka,— 11.45 Poročila — 15.45 Naš kraj — 18.00 Košarka —
17.30	Modra voda, bela smrt, ameriški fiim — 19.05 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 39 stopnic, angleški film — 21.45 Zabavno glasbena oddaja — 22.40 TV Kažipot — 23.00 Poročila.
NEDELJA. 20. 12.: 9.50 Poročila — 9.55 Ziv žav, otroška matineja — 10.45 Ko sem bi! vojak — 11.10 TV kažipot — 11.30 Narodna glasba — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 15.30 Poročila — 15.35 Carigrad, dokumentarna oddaja — 15.55 Srečanja v studiu — 16.50 športna poročila — 17.00 Težki začetki, ameriški film — 18.10 Sestanek v nebotičniku — 19.10 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30
Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Manj strašna noč — 20.55 Tabu — moč navade, dokumentarna oddaja — 21.25 športni pregled — 21.55 V znamenju.
PONEDELJEK, 21. 12.: 10 00 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Ciciban, dober dan
—	17.45 Burleska — 18.05 Za zdravo življenje — 18.15 Otrok in igra — 18.55 Obzornik
—	18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Slavnostna akademija ob Dnevu JLA in 40-letnici razvoja oboroženih sil SFRJ
—	21.35 Ali se med seboj dovolj poznamo
—	22.40 Poročila.
ilčemo pomočnico za otroiki vftec „Nal otrok", !0.-Oktober-Straf;e 3$, 9030 Ce iovec. Nastop siužbe možen ! 7. januarjem 1983, ptača po dogovoru. intere!entke, ki imajo !mi!ei tudi za vzgojno deio, naj polijejo pismene ponudbe na na:iov vrtca.
TOREK, 22. 12.: 10.00 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Potovanje škrata Spančkoli-na — 17.30 Praznični dnevi siovensko fot-kiore — 17.55 Nihče kakor jaz — 18.30 Obzornik — 18.40 Mostovi-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost — 18.55 Knjiga — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik
—	19.55 Vreme — 20.00 3LA danes — 21.05 Ženske z obate — 22.35 Poročita.
SREDA, 25. 12.: 10.00 TV v šoti — 16.10 Poročita — 16.15 Košarka — 17.45 Romantika proti ktasicizmu — 18.15 Okrogti svet — 18.25 Obzornik — 18.40 Batet za vsakogar
—	19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj
—	19.26 Zrno do zrna — 19.55 Vreme — 20.00 Posebna obravnava, jugostovanski tiim — 21.35 Miniature — 21.45 V znamenju.
ČETRTEK, 24. 12.: 10.00 TV v šoti — 17.15 Poročita — 17.20 Jetenček — 17.50 Pravice otrok, tanzanijski fitm — 18.30 Obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Giasbeni četrtek — 21.35 625 — 22.15 V znamenju.
tzdajatetj, zaioinik in tastnik: Zveza sto-venskih organizacij na Koroškem; gtavni urednik: Rado Taneiič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo: 9020 Cetovec/Kta-genfurt, St. RuprechterstraBe 19/!V (Sindok), tetefon 84 9 24, teteks 42086; uprava: 9021 Cetovec/Ktagenfurt, Gasometergasse 10, tetefon 32 5 50 - Tiska Zatoiniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Cetovec - Borovtj*.
!z spominov na teta pregnanstva ^
Aprila leta 1942 so hoteli hlapci tisočletnega rajha dokončno rešiti vprašanje koroških Slovencev. Takrat je doletela tudi mene in našo družino trnjeva pot pregnanstva. Z atom in mamo smo imeli samo eno uro časa, da spravimo stvari skupaj in da se poslovimo od dragega doma, preden da odidemo v temno in neznano prihodnost. Zmeda in strah sta opravila svoje in že smo morali vstopiti v črn avto, ki je čakal pred hišo. Z grozno slutnjo v srcih nas je odpeljal v neznano. Najprej smo prišli v taborišče v Žrelcu, kjer je bilo zbirališče vseh koroških pregnanih družin. Razmere v tem zbirališču so bile strašne in za danes marsikaterega neverjetne. Na nas je vplivala izselitev obupno. Povsod si videl samo objokane in potrte obraze. Drugi dan ponoči pa so nas natovorili na celovški postaji v vagone in šlo je s strahom naprej v neznano. Po štiriindvajsetih urah vožnje smo prispeli na prvo postajo križevega pota pregnancev, v Schwarzenberg. Med potjo so nekateri morali izstopiti že v HesSelbergu. Nas so nastanili v klo-štru v Schwarzenbergu in vsaka družina je dobila svojo celico za bivanje. Hudo nam je bilo po domu v tem mrzlem tujem svetu. Po kakih štirinajstih dneh so nas razporedili na delo v različne kraje. Med taboriščniki so bili tudi Ogrisov! pd. Miklavževi iz Bilčovsa.
Kmalu sem spoznala človeka sotrpina, ki se je od drugih v marsičem razlikoval. Bil je srednjih let, dobrega videza in videti mu je bilo, da je nadpovprečno brihten. Predstavljala sem si ga kot učitelja med učenci. Zanimali smo se, kdo je ta mož in od kod je. Kmalu smo zvedeli, da je iz Bilčovsa. Razmere v taborišču so bile obupne. Nihče se ni brigal za nas in še manj za naše otroke oziroma otroke pregnancev. Po nekaj časa brezcilnega tavanja in obupa se spominjam tovariša Ogrisa, s kakšno vnemo in vero v bodočnost se je lotil dela, ki za takratni čas res ni bilo lahko. Videl je obupane in potrte sotrpine, ki so obupano tavali sem in tja. Začel nam je vlivati vero v življenje, v prihodnost in v samega sebe. Zlasti je bodril tiste, ki so bili najbolj potrti in na pragu propada. Stalno nam je vlival pogum in pravil, da bo kmalu bolje, da bo Hitle-rizem propadel ter da se bomo spet vrnili na svoje domove. Prepričeval nas je, da mora zmagati pravica, samo potrpeti je treba. V spominu imam še sedaj Maksa Grila, ki je bil že brez volje do življenja in na robu propada. Ogris mu je posvetil vso skrb, ga bodril in mu dal ponovno iskro življenja in zaupanja v sebe ter ga prepričal, da bo samo tisti preživel, ki bo vztrajal in imel vero v sebe in v prihodnost. Takšnih primerov pa ni bilo malo v taborišču. S svojo vero v zmago in pravico je rešil marsikaterega pred propadom. Seveda so mu nekateri tudi ugovarjali, češ „Vi pa že veste, da bo Nem-
čija propadla, saj nič ne veste in podobno". Ostro je tovariš Ogris preganjal pesimizem in paničarstvo. Postal je simbol nas vseh in vsi smo spraševali, kaj pravi Ogris. Vedno smo od njega slišali samo bodrilne besede ter da mora pravica zmagati. Zmagali bomo, vrnili se bomo spet na svoje domove, je vedno zatrjeval tovariš Ogris. Skrivaj je poslušal tuja radijska poročila in bil dobro obveščen, kakšna je situacija na fronti. Imel je tudi velik zemljevid tisočletnega" rajha, v katerega je vsak dan sproti vtikal bucike o napredovanju osvobodilnih armad. Poglejte, tu sto že Rusi in tam že Angleži in Ameri-kanci. Ne bo več dolgo pa bomo doma. Verjeli smo mu, imel je prav. Z vsakim dnevom je raslo novo upanje, posebno so to čutili starejši pregnanci. Morala v taborišču se je dvigala in ljudje so imeli več volje do življenja. Tovariš Ogris pa ni vlagal svojih moči za obstanek samo starejšim pregnancem, temveč je posvečal pozornost in skrb tudi mladim. Začel je, seveda kot pomožni učitelj, zbirati mladino, jo učiti petja; pisave in branja. Mladina se je po daljšem tavanju — ko ni bilo možno obiskovati kake šole — rada odzvala tovarišu Ogrisu in mu z veseljem sledila. Ogris se pa ni zadovoljil s takšnim poučevanjem mladine in je šel kratkomalo h komandantu taborišča Fik-u, da bi legalno poučeval otroke pisanja in branja. Preteklo je nekaj časa in komandant mu je to dovolil. Tovariš Ogris se je lotil dela s polno paro. Otroke je bolje učil kot marsikateri učitelj. Učil jih je ljubiti materino besedo.
Po daljšem času smo pregnanci dobili tudi dovoljenje — saj smo stanovali v „kloštru" — da gremo ob nedeljah tudi lahko k maši. Tovariš Ogris pa je tudi tukaj pokazal svojo sposobnost in korajžo. Ker je bil organist je večkrat sedel na koru za orgle. Po maši pa je vsakokrat v. bodrilo izseljencem zaigral „Hej Slovani, svet se trese . . ." Tako smo šli domov močni in navdušeni. Radi smo hodili v cerkev, že zaradi tega, da smo lahko tudi slišali tisto našo bodrilno pesem, Hej Slovani. . .
Dobro, da ni bilo izdajalcev med nami, da bi prijavil Ogrisa Gestapu. Tovariš Ogris je bil, kot mnogi pregnanci, globoko veren človek in je iskal pač tudi v cerkvi svojo duševno hrano. Seveda so nas od kraja menihi, pa čeprav so bili katoliki, postrani gledali in bili nejevoljni na nas, misleč kaj so kaj pripeljali za ene zločince. Ko pa je preteklo nekaj časa pa so menihi spoznali, da smo tudi ljudje in pater Guardian je bil prav vesel, če so pregnanci pomagali napolniti cerkev. Tudi v cerkvi, v molitvi je bil prisoten nemški šovinizem. Pater Guardian je molil Zdravo Marijo, seveda v nemščini takole: Deutsche Mutter Gottes, bitte fur uns ... Ko so naši izseljenci slišali t<o čudno „žebranje", jim to ni šlo v glavo. Protestirali so pri patru,
da Marija ni samo mater božja Nemcev, temveč tudi drugih narodov. Od takrat naprej pa pater ni več molil Deutsche Mutter Gottes, temveč samo Mutter Gottes. Ko smo po-bliže spoznali eden drugega, smo postali dobri prijatelji. Končno so postali tudi menihi antifašisti, saj so bili tudi žrtve hitlerjevskih oblastnikov — zaplenjeno je bilo njih imetje, njih delo pa močno omejeno.
Od Nemcev domačinov seveda nihče ni vedel, kaj je Ogris zaigral na orgle ob koncu maše. Tudi pozneje, ko smo bili prestavljeni v taborišče Frauenaurach, je tam pridobil nekega študenta, žal se njegovega imena ne spominjam več, da je mladi rod učil glasbo. Med izseljenci so bili tudi Prušnikovi in med njimi tudi mali in nadarjeni muzik, danes učitelj glasbe, Vladimir Prusnik. Tudi njega je učil slovenske pesmi in tudi on je zaigral na harmoniko „Hej Slovani.. ." Vladimir je bil še majhen, dosti manjši kot harmonika, pa je igral z vso močjo to upanja polno našo pesem.
Šele danes se v polni meri zavedam kaj vse je tvegal tovariš Janko Ogris, ko je bodril svoje sotrpine, jih podžigal, učil in jim vlival poguma. S svojimi dejanji in s pesmijo „Hej Slovani" pa je tvegal celo svojo glavo, samo da bi dajal in vlival sotrpinom pogum in vero v zmago. Zaupali smo mu in ga spoštovali. Med izseljenci v našem taborišču je bil on človek, ki mu ga ni bilo primera. Nikdar nismo slišali od njega besed obupa, temveč vedno le besede poguma. Tovariš Ogris mi bo za vedno ostal v najlepšem spominu kot vzornik — človek zaupanja in človek, ki ni poznal strahu. Tvegal je veliko, samo da bi ostali močni in da bi preživeli strahote vojne. Bi! je osebnost, ki je držala celo taborišče pokonci.
Tovariš Ogris, pogrešali Vas bomo v našem boju za obstanek na naši zemlji. Veliko takšnih mož — junakov kot ste bili Vi — bi potrebovali tukaj na Koroškem, neustrašnih, stanovitnih in z zaupanjem v lastne sile in v lastno moč. Mož, ki bi imeli korajžo kot Vi, ko ste se upali peti in učiti v času največje tiranije človeštva v Hitlerjevi Nemčiji, pesem Hej Slovani... in druge naše pesmi. Mož, ki se ne ustrašijo, če se je treba postaviti po robu krivici in ki imajo samo en obraz, danes ko vendar živimo, v svobodi.
Tovariš Ogris hvala Vam za vse. Bili ste mi v pregnanstvu svete! lik, vzornik in upanje. Takšnega Vas bom ohranila za vedno v mojem srcu.
Alo/emT	roj. Longar
Grablje pri Pliberku
Spet se je oglasila kruta smrt v našem kraju in iztrgala iz naših vrst Terezijo Kralj pd. Travarjevo Trez-ko.
Pred kratkim še polna energije in skrbi za druge, jo je zadela kap. Vsa prizadevnost zdravniške pomoči je bila zaman.
Pokojna izhaja iz znane Travar-jeve družine. Vse svoje življenje — 72 let je preživela na rojstnem domu. Vsa njena skrb je veljala domu in domačim. Vse svoje življenje je delala na domu in tam pustila svoje moči, skratka delala je za hišni blagor. V svoji skromnosti, dobroti in skrbi za druge, pa je žal prevečkrat pozabila nase, čeprav je tudi sama bila potrebna pomoči. Njena velika skrb je vedno veljala domačim, da bi bili zdravi in srečni. Tako si pokojno dostikrat srečal, ko je nosila zdravila za svoje brate, sestro in druge, da bi ostali zdravi oz. da ne bi zboleli. Rada je pomagala drugim, nase pa na žalost pozabljala. Pri vsej njeni prizadevnosti pa je njeno plemenito srce bilo preobremenjeno in mnogo prezgodaj prenehalo biti. Po smrti bližnjega se šele zavedaš, kaj vse si zgubil ter da pokojna ni bila samo teta, temveč oseba, ki je vse svoje življenjske sile razdajala v blagor svojih domačih.
Njeno truplo smo ob veliki udeležbi žalnih gostov položili v poslednje počivališče na libuškem pokopališču, da se tam spočije in v miru spi večno spanje.
Svojcem izrekamo naše globoko sožalje.
Tržaško slovensko gledališče gostovalo na Koroškem
S petimi predstavami po koroških cerkvah je od 5. do 8. decembra gostovalo Slovensko gledališče iz Trsta. Vsakoletno predstavo v celovškem mestnem gledališču je tokrat nadomestila nenavadna uprizoritev, ki je deloma nagovorila popolnoma ..netradicionalno" publiko.
Himnična trilogija - kakor avtor sam imenuje svojo tragedijo -ima za osnovo svetopisemsko zgodbo o obsodbi Kristusa. Od tod naslov drame: Proces. Pisatelja v prvi vrsti zanimajo človeški značaji in njihov odnos do dobrega in zla, gledajoč skozi prizmo koristoljubja.
Ivanu Mraku je zato primarni problem človekova vest, njegova odgovornost predvsem pred samim seboj. Osebo Kristusa čutimo samo v ozadju kot preizkusni kamen človeškega bivanja. Silno impresivno je zato Pilatovo umivanje rok — njegove krivde voda ne more oprati.
Ta tema še danes ni izgubila na svoji aktualnosti. Kot pravi avtor: ..Pilatova krivda je v procesu najtežja." Čeprav bi mogel, n i preprečil zla. Ali ni tudi danes tako, da si rečemo ob vseh mogočih norijah vojn in oboroževanja, ki jih delajo države ali posamezniki: jaz nisem kriv, tako so odločili drugi. Vest in odgovornost — danes vse prevečkrat izgovorjeni s posmehom — oboje vse preradi zavrnemo na tuja ramena.
Igralci tržaškega gledališča so svojo nalogo opravili z globino in močjo, ki je presunila. Odlična režija Maria Uršiča in enostavna, a zato toliko bolj učinkovita scena Marjana Kravosa ter vzdušje v za gledališko predstavo nenavadno okolje — vse to je pripravilo izjemen gledališki dogodek na Koroškem.	c o
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob težki izgubi, katera nas je zadeia v petek, 11. decembra 1981 s smrtjo našega očeta in deda
Janka Ogrisa
pd. Mikiavža v Biičovsu
izkazati svoje sočustvovanje s števiino udeiežbo, izrekamo našo prisrčno zahvaio.
Posebna zahvaia veija domačemu župniku Leopoidu Kassiu za pogrebni obred in ostaiim duhovnikom.
iskreno se zahvaijujemo govornikom Zveze siovenskih organizacij, Narodnega sveta koroških Siovencev, Siovenske prosvetne zveze, Zveze siovenskih zadrug, Zveze siovenskih izseijencev, Enotne iiste, Koroške enotne tiste, Zvezne gimnazije za Sio-vence in domačega prosvetnega društva „Biika" za posioviine besede z živim prikazom živijenjske poti dragega pokojnika.
Prav tako izrekamo prisrčno zahvaio domačim in radiškim pevcem za pesmi žaiostinke ob odprtem grobu.
Biičovs, 16. decembra 1981
Vsi Mikiavževi
Krška škofija ima novega škofa
Krška škofija ima novega škofa. Nasledstvo dr. Josefa Kostnerja je postalo aktualno, ker je le-ta sporočil svoj odstop. Po dolgem ugibanju je stvar sedaj jasna: papež Janez Pavel tl. je za novega škofa Krške škofije imenoval 45-letnega dr. Egona Kapellarija, ki je pred tem opravljal dušnopastirske dolžnosti na graški univerzi.
Prejšnji četrtek se je novi škof Ka-pellari, ki bo svoje dolžnosti kot predstojnik Krške škofije prevzel 22. decembra, predstavil zastopnikom koroških javnih občil. Obrazložil jim je svoje predstave in zamisli, kako bo v bodoče vodil škofijo. Ob tem pa je poudaril, da se bo sprva seznanil z dosedanjo obliko poslovanja in da bistvenih sprememb v teku enega leta od njega nihče ne sme pričakovati. Povedal je, da bo skušal biti odprt do vseh, zlasti do tiska in da bo vedno povedal svoje mnenje, pri čemer bo upošteval tudi mnenje drugih. Menil je, da nihče ne
Opozarjamo vse ijubitelje sto-venske knjige, da si iahko BREZPLAČNO iZPOSOJATE KNJtOE v Siovenski študijski knjižnici. S$K ima svoje prostore v dijaškem domu Slovenskega šolskega društva, Tarviser Straf)e 16, telefon 8Ž 9 68.
Knjižnica posluje v ponedeljek in torek od 10. do 18. ure, v sredo, četrtek in petek pa od 8. do 16. ure.
SSK dobiva nekako od I. 1974/ 7S ves obvezni izvod SRS. Poleg tega zbiramo tudi t.i. avstrijsko slovenico. Knjige so zelo različne vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam ter poklicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi Vas nekatere zanimale.
Veselimo se Vašega obiska!
Slovenska študijska knjižnica Tarviser Strahe 16 90Ž0 Celovec
KRATEK IZBOR KNJIŽNIH NOVOSTI SLOVENSKE STUDIJSKE KNJIŽNICE
H PALMER Lili: Objem ima svoj čas, psihološko-ljubezensko-pustolovska zgodba, 2 dela H ŽELJEZNOV Dušan: Onstran Urala in Kavkaza, potopisni in drugi dnevniški zapiski,
380 str.
]) Vse o šivanju, krojaški A-Z za domačo rabo, 504 str., il.
H VIDMAJER Janez: Zelišča, čaji in kozmetika, 325 str., il. H Smučanje, enciklopedični priročnik, 219 str., ilustr.
H TOKAREV S. A.: Vera v zgodovini narodov sveta,
417 str., ilustr.
ZA MLAJŠE BRALCE
] MILNE A. A.: Pu in njegovi prijatelji, otroška igra,
48 str., ilustr.
]] ARHAR Vojan Tihomir: Pastirček Jani, otroška slikanica, [16] str., ilustr.
H GRAFENAUER Niko: Pedenj-ped, otroške pesmice,
[24] str., ilustr.
sme biti ekskomuniciran zaradi svojega gledanja, saj se po njegovem 1°.." ko srečujejo kristjani raznih grupa*-'!'
Ta izjava pa je seveda bila (*^* kakšen izziv za vprašanje zastopr"** našega lista novemu Škotu dr. Kape' lariju, namreč, ali bo on preklical ječasno ekskomunikacijo bralcev S! venskega vestnika? Tozadevno je Ka* pellari odgovoril, da tega problem" ne pozna in zalo ne more dati ko^ kretnega odgovora, da pa se bo tej zadevi informiral in da je kasne) tudi pripravljen, se posebej z ure niki našega lista o tem pogovarjaj Dodal pa je, da ne kaže starih P'°^_ sov na novo obnavljati. Zastopnik **** šega lista mu je odvrnil, da bo, ** zadeva ekskomunikacijo bralcev S) venskega vestnika, našel dosti grad'^ v arhivih škofijskega ordinariata, s"'., pa tudi mi nismo za obnavljanje s!"' procesov, vendar zahtevamo popra -krivice, storjene našim bralcem — l*"J, izjavo, v kateri katoliška cerkev P' klicuje ekskomunikacijo, ki še da**s velja.
V prepričanju, da bo novi Škot ** ške škofije dr. Egon Kapellari za° ^ voljivo rešil to vprašanje, mu žejj mnogo uspeha pri vodenju Krške ^ ^ tije v kateri prebivajo pripadniki °v narodnosti — slovenske in nemške.
MARIBOR - POHORJE
Priprave za svetovni poka!
v ženski konkurenci
3. in 4. januarja prihodnjega !e^ bo v Mariboru, na Pohorju tekrro* vanje za svetovni pokal v žensk konkurenci. Priprave za ta smučal ski cirkus so v polnem teku. 0*" ganizacijski odbor in tudi P°^' mezne komisije, predvsem tehm ' na, so imele doslej že več sestal' kov: na njih so razpravljali o vse podrobnostih organizacije.
Organizacijski odbor je razp° slal vabila vsem pomembnejši smučarskim zvezam. Pričakovati i ' da bo 3. in 4. januarja zbrana e pohorskih smučiščih elita svete nega ženskega smučanja. Mari&° _ sko tekmovanje bo tembolj P^ membno, saj bo Maribor eno tekmovanj, na katerem si , skušale tekmovalke zbrati kar ^ai ugodnejše FIS točke pred sveto nim prvenstvom v Schladmin9 ' Častni pokrovitelj bo kot zvezna konferenca Zveze stične mladine Jugoslavije.
* Im r .
tek*!!!
za Zlato lisico, nastopilo okrog tekmovalk iz vsega sveta.	p
V zvezi s to tekmo je Gozo ^ gospodarstvo Maribor uredilo ^ razširilo cesto, ki pelje od spe nje postaje vzpenjače do srednl^ ga dela tekmovalne proge. tev te proge je pomembna dobre priprave tekmovališč (sp^ njih).
ka^
social
Po sedanjih podatkih bo na -horski tekmi, ki je znana po tel ^