Splošni vestnik. Ustanovitev bosenskegai deželnega šols^ega sveta. Iz Sarajeva poročajo z dne 13. t. m.: Predsednik deželnega sveta, dr. Mandič, je sklical vse člane deželnega sveta k seji, na kateri se ustanovi poseben boseniski deželni šolski svet. Znamenja ob dohodu vlakov. Ker so Se v zadnjih sed!mih letih, odkar se je odI^ravil običaj, da ije1 ^okonDotiva dchod vlaka na postaje naznanila z žvižganjem, opetovano pripetile nesreče ravno zato, ker je izostalo to znamenje, od oktobra t. 1. dalje žvižganje zopet uvedejo. Iz odbora »Vseslovanske časnikarske zveze«. XI. kongres slovanskih časnikarjev v Pragi dne 30. junija 1912 je sklenil, naj bi se XII. kongres vršiJ v Ietu> 1913. Zvezin odbor je določil za XII. kongers slovanskih časni'karjey zgodovinski in krasni Kraljevi Gradec, katerega mestni občinski svet je bil odboru na uslugo s pozornostjo, lastno vsern Čehom, kadar gre za slovansko1 stvar. Priprave za kongres so bile že v polnem teku, ko je na Balkanu izbrufanila vojna mied zavezniki. Odbor »Vseslovanske časnikarske zveze« je razpravljal v svoji zadnji sejd dne 18. julija o temi, da li bi kazalo, prirediti kongre.s tudi vzpričo velike krize, ki jo1 je v sloivariski idejij povzročila ta vojina, ter sklenil, odgoditi za letos nameravani kongres na prihodnje leto, nadejajoč se, da se slovanska kriza do tega časa pojasni in vsi slovanski činitelji spoznajo za potrebno, da se vrnejo na krepak temelj načel slovanske vzajemTiosti, ki; je bil podan in proglašen na prveTn kcngresui stovanskih časnikarjev v Pragi leta 1898. Izmed teh načel je prvo: »Slovani ne bodo v bodoče netili novih sporov med sabo, stare spore, 'katerib novo pokoljenjie ni zakrivilo. marveč jih je prevzelo1 kot dedščino, pa bodo reševali med sabo potem miirnih dogovoirov in pogajanj takoi, da bosta obe sporni strani imieii korist. nobena pa škode.« Odbor »Vseslovanske časnikarske zveze« sporoča to vsem v zvezi združenim dru'štvom slovanskih časnikarjev ter jim kliče: Na stiidenie leta 1914.! — Josip Holeček, predsednik; Prokop Vavfinek, ta-jnik. V katerem stanu ljudje najdlje žive. Neka pariška zdravnica je na podlagi življenjepisnih podatkov o velikih možeh dognala, da nafdalje žiye slikarji. Tako so živeli slavni slikarji: Peruggino 78 let, Albani 82. Bellini 89, MichelangelO' 89, Tizian 100, Van Dyck 78 let itd. Za slikarji žive najdlje duihovniki, potem pa modroslovci. Najkrajše življcnje je življenje — uoiteljev.