Boji ob Soči Mehčali', pogum m ns-trajno do konca! Dogodki zadnjih dni so na mesto tako u-plivali, da je mnogi zapuščajo, ki prej nato-niti mislili niso. Odkar so bili Lahi po svo-jem velikanskem bombardiranje prešnji petek, kakor poroča nas generalni štab, v bližini našega mesta vrženi nazaj, pa pričenjajo divjati. Sovražni streli so prišli v ulice naše Gorice. In to je ljudi preplašilo, da so mnogi zgubili pogum, še nadalje o-siati v mestu. Ampak po našem prepričanju pravega, zadostnega pov.oda k temu nimajo, /at; se obrača dne 26. junija načelnik mestne uprave conte Dandini na prebivali tvo s pozivom, naj še nadalje o-stane mirno, naj še nadalje s svojim vedenjem kaže zaupanje v hrabrost naših čet in modro vodstvo naših armad. Poziv je tak; lep, da ga v celoti na tem mestu priobčujemo: SOMEŠČANI! Že trideset dni se nahaja zahrbtni sovražnik pre durmi Gorice in skuša vdreti v naše mesto. A brezuspešni sc vsi njegovi napori, da bi predrl železni obroč, katerega mu je naša izkušena in zmagoslavna armada postavila nasproti. Polni zaupanja morete lahko gledati v bodočnost, sovražnik ut bo postavil nikdar svoje noge na tla našega mesta. Vsled vojnih dogodkov se dogaja, da padajo v mesto sovražne krogle in ni izključeno, da se to ponovi. Vabim Vas in poživljam, da ohranite tudi v bodočnosti premišljeno in zaupanla polno zadržanje, kakor ste to doslej občudovanja vredno pokazali. Obdržite tudi v naprej doslej izkazani moški, neustiaše-tii pogum, katerega se na pristojnem mestu v polni meri upošteva. Tele pa me ne oprošča dolžnosti, da Vam najtopleje priporočam, da upoštevate vse one previdnostne odredbe, katere zahteva brezpogojno v sedanjem času varnost Vaše osebe. Brez nujnega vzroka naj nihče ne zapusti svoje liiše, v njih pa 1/ dite najraje v onih prostorih, ki leže v operacijskemu polju nasprotni smeri. Najdene nerazpočene izstrelke mora se pustiti nedotaknene tam, kjer se nahajajo. ker so nevarni za življenje ter se mora v vojašnici na glavnem trgu (vejjas-nica na Travniku) naznaniti prostor, kjer so se isti našli. , Pred vsem pa pazite na svoje otroKe in prepovejte jim, da se brez potrebe ne potikajo po cestah. Gorica, 26. junija 1915. C. kr. vladni komisar: Dandini m. p. V naše posebno zadoščenje čitamo v pozivu, kako prijetno iznenadenje so imele vojaške oblasti ob pogledu na nastopanje in hladnokrvnost, ki so jih o-P117 o v a I e v našem ljudstvu, luko jc! lo prihaja odtod, ker smo mi popolnoma prepričani, da Lah ne pride nobenkrat v Gorico. Kar povdarja grof Dandini, to je bila ž tprej naša zavet. I kihih pa smo jo. ko smo gledali in ko gledamo še vedno na navdušenje in hrabrost s katero odhajajo naše čete dan za dnem k sovražni fronti. Gorice ne bodo Lahi imeli nikdar; Ce pa prihajajo sovražni streli v mesto* šrapneli in granate, naj prihajajo; Čujte nas someščani, čujte nas žene in dekleta: Ak« imamo izbirati, tedai stokrat boje, da prihajajo v mesto samo italijanski šrapneli, kakor pa da bi prihajale italijanske vojaške bande v imenu tiste kulture, ki tepta poštenje in zvestobo! Naša naloga je, da se posledic sovražnih strelov branimo. Načelnik mes,-ne uprave nam podaja zadevne nasvete. Izvršujemo jih previdno in hladno. V Gorici smo doma! Someščani! Kaj je hujšega v sedanjih časih, kakor begati brez doma med stisko in draginjo v tujini po syo-tu? Doma ostanimo in kljubujmo' do skrajnosti ob strani našega hrabrega vo- jaštva sovražniku! Tako bomo ob strani istega hrabrega vojaštva mi prvi, ki bodemo mogli vživati globoko in prekipevajoče \ eoeije, da je sovražnik vržen nazaj, naš dom pa in mi sami osvobojeni in prosti! Sv. Oče in vojska. Odkar je Italija napovedala Avstriji vojsko, se nahaja sv. Oče v silno mučnem položaju. Njemu kot glavarju katoliške cerkve pritiče, kakor je za vsakega r: zvidno, popolna prostost v občevanju z vladami različnih držav, s škofi in verniki ali člani katoliške cerkve sploh. Te prostosti pa sedaj ne vživa več. Italijanska vlada mu jo je svojevoljno tako omejila, na, sploh odvzela, da je položaj sv. Očeta zelo podoben onemu, v katerem se je nahajal Pij VII. za časa Napoleona I. Papež ne more več občevati s svojimi verniki. On tic more prosto in poljubno občevati z vladami onih držav, ki so ž njim v diplomatski zvezi. Italijanska vlada mu jc obljubila, da lahko s škofi v Italiji dopisuje brez cenzure a vendar je papežev državni tajnik prejel od patriarha v Benetkah pi; mo, čegar pečat je bil vlomljen. Tudi je že prejelo vatikansko sodišče za zadeve, ki spadajo v zakrament sv. pokore ln se torej tičejo* največjih tajnosti vesti in srca, več zasebnih pisem, ki so bile -odprta. Zastopstvo avstrijske vlade pri papežu je moralo Rim zapustiti, ker mu laška vlada ni dala prav nobenega 'jamstva, da bo moglo res neovirano občevati med sv. Stolico in avstrijsko vladi na Dunaju. Vse te okolnosti postavljajo sv. Očeta. ki je po Kristusovi volji kot glavar katoliške cerkve popolnoma neodvisen od vsake svetne vlade tu na zemlji, v zelo mučen položaj najbolj krivičnega vsako prostost omejujočega jetništva. Vsega tega je kriva italijanska vlada. Poleg tega je sv. Oče izročen strupenim sumničenjem in napadom cerkvi sovražnega časopisja. Sv. Oče je seveda strogo nevtralen. Njega neizrečeno bol!, da se narodi, ki pripadajo katoliški cerkvi, morijo drug drugega. Njihov duhovni oče je. pa mora gledati, kako se drug drugega ugonabljajo. Vsak takoj razume, kako ga mora to boleti. Vsak tudi razume, zakaj sc je ravno on, edini on, toliko trudil. da bi se narodi med seboj pomirili, da bi se vojne grozote med njimi umilile, da bi v aj Italija ostala nevtralna. On ie pač skupni oče vseh narodov, ki pripadajo katoliški Cerkvi, Sedaj mu pa očitajo, kakor da bi bil med sebt j dogovorjeni, da ni nevtralen. Svobodomiselno in socijalistično časopisje v Avstriji in Nemčiji ga skuša sumničiti. da drži z Angleži in Belgijci; v Italiji, na Francoskem in drugod ga pa opisujejo kot prijatelja in pristaša Avstrije in Nemčije. Na take nizke iu grde napade sv. Oče ne more odgovarjati; gotovo ga pa vse to boli. ko je vendar že dostikrat javne sam povedal, kaj je v Sjcdanji brato-n orni vojski njegova iskrena želja, kako njegovo stališče. Lepo je pred osmimi dnevi, sredo 21 t. m., pri slovesni zahvalni službi božji povodom zmage pri Lvovu sam dunajski kardinal knezonadškof dr. Piffl v cerkvi sv. Štefana v tem oziru govoril: »Katoliški možje! Kot škof protestiram slovesno proti onemu sistematičnemu napadanju, ki zlobno dvomi nad nevtralnostjo sv. Očeta. Samo ljudje, ki jim v glavi manjka ali ki niso dobre volje, bodo na taka sumničenja nasedali; katoličani z lastpo pametjo jih bodo s pomilo vanjem na njih razšir-jevatelje same zopet zavračali!« Ko vidimo, v kako težavnih razmerah se sv. Oče nahaja, je naša toliko lepša in večja dolžnost, da mu popolnoma zaupamo. Častimo ga s prepričanjem, da hoče vsem, tudi nam, najbolje. Naša ljubezen in naša molitev veljaj tudi njemu, ki ga vidimo v sedanjih težkih razmerah tako ob Krnu in samega sredi razburkanih valov ne samo svetovne vojske ampak tudi velikega sovraštva, ki dviga svojo glavo in svojo pest vedno bolj ravno proti njemu.... / Svetovi a vojsk n. Vo ska z Italijo. Vsled splošnih neuspehov na bojišču proti Avstriji preveva celo Italijo malo-dušen duh. Vsi časniki po celi Italiji skušajo pomirjevalno uplivati na ljudstvo ter izgovarjajo svojo vrhovno vojaško vodstvo enkrat z vremenom, drugič pa s teni, da so naše postojanke preveč utrjene. Sedaj jim je pa prišel posebno v želodec naš Tolmin, o katerem piše laški list »Secolo«, da je pravcati Pžemisl! Ta; še le en mesec dolga vojska ima pa v gospodarskem o-zii u veliko hujše posledice, kot jo je imela pred enim letom v istem času svetovna vojska na naše gospodarsko življenje. V Italiji so že itak finančne razmere zelo slabe. tozadevno se celo ruski državljani izražajo zelo slabo o laški moči, ko pravijo, da to vojsko zna lahko odločiti tudi laška nepripravljenost v denarnem oziru. Bogatini so vsled strahu, da jim vlada nekako ukrade denar pod naslovom vojnega posojila, spravili svoja bogastva večinoma v Švico. Kmetijskim pridelkom so pa cene grozno padle. Kvintal pšenice je stal pred vojsko 45 lir, sedaj pa 35 lir. In če pomislimo, da se še ta denar večinoma steka v že|>e veleposestnikov, si lahko mislimo posledice na manjše kmete, ki pa so že itak po večini v najemninskem oziru svojih gospodarjev. Revščina je bila v Italiji že prej doma, in ko so je vsled vojske onih desetisoč laških delavcev razkropljenih po vsem svetu vrnilo brez sredstev domov, je revščina še veča. in ta revščina bo lahko imela grozne posledice. Naj slede še uradna i>oročila o brezuspešnih bojih Italije z Avstrijo. Dunaj 27. Ob Sočinem prekopu pri Tržiču je bil včeraj juž. od Zagrada odbit sovražni napad. Na drugem delu Soče, kakor na drugih frontah so bili samo topovski ognji. Dunaj 28. junija. Na italijanskem bojišču je sovražnik miren; vršijo se samo topovski boji. Naše morsko letala je obstreljevalo včeraj sovražni opazovalni zrakoplov ter ga prisililo, da se je spustil na zemljo. Danes je obmetavalo isto topolski park Italijanov pri Škocjanu v Furlaniji z bombami ter prizadjalo ogromna razdejanja, ob enem je v Sdobbi poškodovale neki parnik, ki se je z zadnjim delom potopil. 29. junija. Na italijanskem bojišču se tudi včeraj ni zgodilo nič posebnega. Sovražnik je zelo tratil munieijo pri obstreljevanju mostnega čela pri Gorici. Avstrijsko-ruska vojska. Poledice ruskega poraza v Galiciji uplivajo zelo neugodno na notranji polo-žaj ruske države, kjer so bili zadnji nemiri v gotovi zvezi z porazom ruske armade. Pa tudi v ministerstvu ruskem ne vlada več ono soglasje, kot v začetku vojske. Notranji minister Maklakow je moral odstopiti, ravnotako govore tudi najuovej-še vesti o vojnem ministru Suhomlinovv-u; oba sta bila huda pristaša vojne proti Avstriji in Nemčiji. Da celo zunanjemu ministru Sazanovvu je stolček zelo omajan in pričakovati je, da bo moral tudi on odstopiti. Med tem pa zasledovanje ruske armade v Galiciji prav dobro napreduje. Sicer se Rusi branijo z obupom, a naše čete jih \ ržejo vedno nazaj. Zasedle so že v srednji Galiciji mesto Halicz ter mesto St rumilovva. Severno od Ravvaruske so naše čete že prekoračile rusko mejo in zavzele mesto Tomaszow. Seveda je bilo pri teni zasledovanju ujetih veliko Rusov. Samo druga armada, ki je zavzela prejšnji teden Lvov, je zajela od dne 21. do 2f>. t. m. 14.100 mož, 71 častnikov in uplenila za Podgoro. 26 strojnih pušk. Zavezniška armada pod generalom Lissingen se bije ob Drijestru ‘ii je zajela do dne 26. t. m. 3500 ujetnikov. Na nemško-ruskem bojišču se vrše boji v okolici Oglenda in Prasznysz, kjer Nemci odbijajo ruske napade. Dne 26. t. m. je bilo tukaj ujetih 600 Rusov iu zaplenjene 4 strojne puške. Na frariccskc-nernškem bojišču so Nemci odbili dne 28. t. m. dva huda po-nočna napada Francozov ob cesti Son-ehez-Noulette. V argonski gozdovih st? zgubili Francozi več pozicij, za katere se sedaj bijejo hudi a za Francoze brezuspešni boji. V Vogesih so Nemci zajeli pri Metzeralu neko višino in ujeli pri tem 50 Francozov iu eno strojno miško. Sicer se pa na tej fronti vrše še vedno boji j)odre-jenega pomena. Na turškem bojišču se ni zgodilo ta čas ničesar bistvenega. Večinoma se vrše boji pri Seddil Bahr-u, ki se pa vedno končajo neugodno za Angleže in Francoze. Na kavkaškem bojišču so Turki priza-djali Rusom zeio težke zgube in jih vrgli nazaj. Srbi in Črnogorci prodirajo še vedno v Albanijo. Črnogorci so zasedli Sv. Ivan v Medui. Iz bojev na Ktiiu. Vojni dopisnik »Reichsposte« (18./6. 1915), poroča po besedah očividca-bojev-nika sledeče o bojih na našem Krnu: Kolikor vsem, so poskušali Italijani konec maja s precejšno močjo vdreti do Kobarida ob Soči. Naši obmejni opazovalni oddelki so se — kakor jim je bilo naročeno po malih praskah umaknili. Sovražnik je prekoračil mejo — patrulje so prišle do blizu Bohinjskega jezera. — Raz višin Krna so bili Italijani vrženi 1. jun. nazaj, nakar so se odigrali na Mrzlem vrhu boji, ki so prav tako končali z umikanjem sovražnika. V lažje umevanje sledeče: Boji so se vršili na levem bregu Soče, na južni strani 2245 m visokega,' piramidi podobnega K r n a. — Ce gledaš z vrha gore na južno stran, vidiš pred seboj na desno odrastek, ki se pri vasi Libušnje zavije še bolj na desno in polagoma konča ob kobariškem mostu pri Soči. V tem odrastku se dviga ravno pod Krnom 1602 m visoki Kožna k, s kojim izgine na to stran značaj visokih gora. Na levo pa vidiš osire 'n strme grebene, ki se obrnejo proti jugu in znižajo v obliki srednjega gorovja. i'u imamo med Volarjo in Tolminsko, Sieni e — na juž. strani tega ob Soči kup A*l r z l i v r h 1361 m visok. Na južni Ki nu nasprotni strani se dviga Matarjujevo pogorje vsporedno s Sočo, ki teče po do-liii, katero tvorita Krnovo in Matajurjevo pogorje. Med tem gorovjem na desno m levo z vrha Krna je razvita od Soče proti vrhu se dvigajoča planota, (kri je na južni strani precej složna, tako da konj prav lahko dospe na vrh. Izmed tamkaj se nahajajočih vasic je vas K r n najvišja ter se nahaja v višini 890 1008 m. Za dan 3. jun. je bil odrejen napad. Mi smo ta dan ležali za višino pri sv. Luciji. Topovi sc gromeli blizu nas in na Mrzlem vrhu. Sovražnik je pošiljal svoje vroče pozdrave tudi proti nam, a čutili jih nismo. Po dežju se je svet zopet ogrel, le noči so bile mrzle. Zvečer srn; se dvignili, da izmenjamo nekaj bataljonov na M r z 1 e m v r h u. Bili so v ognju že več dni in tako počitka potrebni. Šli smo po slabem kamenitem kolovozu navzgor. I >a *mo se tnogli ogibati, so poskrbeli pijoui-rji. Okrog polnoči smo došii na določeno mesto. Mati narava sama je napravila ui kritja-vsporedne čeri preko drugače zelenega hriba. Prošli dan je bilo nekaj žrtev. Mrtve smo sprejeli mi v zaščito, ranjence pa — kar jih še ni bilo odrešenih — s spravili odhajajoči tovariši domov. Poprej ko so odšli, so nas še podučili. Tam spodaj za onim padajočim br-dom kakih 300 m pod nami so Italijani varuje jih gozd. Na Kol o vratu (nam Št, 21F . = „\«vi i/.liaeja : = dokler bo mogoče in za časa vojske ob sredah in sobotah ob 8. urah popoldne, Leto VI. ===== „N«vi Čas44 stane : ===== 8 vinarjev, dokler je vojska v naši deželi. Prodaja se v Knjigarni K. T 1). in po trafikah. ---------- Oglasi po dogovoru.----------- Upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče. Lastnik : Konsorcij >Novega Časa« v Gorici. V Gorici, 30. junija 1915. nasproti) sovražna artilerija. Spodaj na cesti onstran Soče težki sovražni topovi (ino/narji). Sovražne prik c ptoti vasi Krn in raztresem proti vrlin gore Krn. Na K o ž 1 j a k u imajo tudi gorsko arti lerijo. Nadalje so nam še rekli: Sovražnik obdeluje zjutraj cele ure naše postojanke s topovi, ko misli da smo oslabeli ukaže alpinom naskok. Patruljira iu opazuje dobro. Najraje napada po noči, da nima preveč izgub. Tako tovariši --nato so odšli. Noč je bila mrzla, časa za počitek le malo. K sreči je sovražnik miroval. Tako je napočil dan 4. junija. Na S e baterije so otvorile ogenj z Mrzlega vrha. Ob-streljevale so italijansko artflerij in intanterijo. Kakor so nam to var. napovedali, je začela odgovarjati težko sovražna artilerija.. V zraku neznansko zatuli in 20 korakov na levo se med velikim pokom zarije v zemljo prvi sovražni pozdrav. Na mestu se dvigne 30—40 !n visok dim. Dru- • gi ‘trti jc padel desno od nas in vsi nadaljuj so končali kot prvi. Ves ta as le bil na moji levi v isok teman dim, zdaj razsvetljen po blisku, zdaj razpršen po eksploziji. Ob počeli je bobnel neprestano grom — odmev. Sobice je skoraj otenme-lo. Zapazil st m vseeno, da je sovražnik sprožil strojne puške, če se je kdo le premaknil. Če je kdo na pr. poskusil premc-niti prostor, že je zaropotalo pod nami in krog nas so švigale krogle. Četrt ure potem, ko so zaceli bruhati svoj ogenj težk sovražni topovi, so začeli streljati tud lahki s Kožljaka nam v desno. Sedaj jc ;> krog nas tako tulilo, cvililo, žvižgalo in šumelo od sovražnih krogel, da bi bi! v hipu ob roke, če 1 i jo stegnil izza skale To je trajalo od pol 8. do pol 12. ure. Sovražnik je silno tratil strelivo. Iztrebili sr na nas 15(> večjih in najmanj toliko manjših strelov iz topov, a vseeno je bilo pri mojem bataljonu le šest mrtvih in neka ranjenih. Toda tudi za te smo se maščevali. Sedaj so nas Italijani smatrali zrele za naskok. Ogenj njihovih topov je utihnil in že smo v ideli, da sta približno d v: bataljona alpinccv zapustila svoja kritja in šla proti našim p- stojankam. Iz globo čine so se Tuli slabotni klici »Savoja«, napadalni klic sovražnika. Kmalu nato smo (.tvorili ogenj in prisilili sovražnika, da se je pomaknil proti levi. Petkrat so napadli in petkrat so morali nazaj v svoje postojanke. Ko je po 2ii pop. pričelo močim deževati, so Italijani zgubili veselje do napadov iti ob pol treh je bilo vse končano. Značilno za dober duh naših S 1 o v a-k ( v je dejstvo, da kakor hitro so spoznali dobro učinkovanje svojega ognja, ii-ni bilo več mogoče obdržati v kritjih. Ne meneč se za ogenj strojnih pušk, ki j-h jc vedno ogrožal, so se popolnoma dvigni i in stoje streljali na alpinee kot na zajec. Zal, da so morali to nekateri drago pla čati. Drugače mi nismo imeli izgub, sovražnik pa silno. — Ko so Italijani izgini . v gozd, so' zopet pričeli delovati topov: na Kožljaku. Težki so se oglasili le parki at. kroti večeru je nastal mir, nakar so nas izmenjali drugi vojaki. Dne 6. junija so Italijani izgubili tudi vas Krn in so morali nazaj čez Sočo. Pri prehodu čez napravljen vojaški most jim je naš ogenj zadal najtežje izgube. To so bili tedaj boji'v miš m »'Planinskem raju« ob grobu Simona Gregorčič . Toda boji se nadaljujejo. Boji pri Pinvoh o-skrbo ali za Rdeči križ, da tako dokažejo svojo domoljubno čustvovanje. — Kaj dela laški kralj Viktor Emanuel III. Laški listi kar zaporedoma1 poročajo, kako rad deli laški kralj po vseh bojih poljube majorjem, poročnikom, tudi patruljam. Pri neki priliki je prepoljubi! kar eno Do k mpanijo! Ni skoraj vojnega poročila, kjer bi ne nastopal tudi laški kralj, ki poljube deli. — — N vkv if. mcat.a. Na obletnico nesrečne Smrti dne 28. t. ni. rajnkega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove visoke soproge vojvodinje Hohenburške se je vršila v stoiniei tiha žalna maša ob navzočnosti vojaške in civilne oblasti. Slovesna zahvalna maša ob priliki zavzetja mesta Lvova se je na veličasten način vršila dne 29. t. m. v stolni cerkvi v Gorici. Prevzvišeni knezonadškof je ob veliki navočnosti občinstva imel sveto mašo, koji so prisostvovali tudi vse civilne in vojaške oblasti, ki se nahajajo v Gorici. \ velikem številu je bilo zastopano vojaštvo, nato okrajno glavarstvo, deželni odbor po sodnem svetniku Dominka, zastopam. je bila tudi mestna uprava po vladnem komisarju grofu Dandirii, Rdeč! križ, finančna in davčna uprava. Le deželnega glavarja dr. Faidutti-ja ni bilo. »Goriška zveza« se je začasno preselila v Ljubljano in sicer v prostore Zadružne zveze, na kateri naslov naj se bi a -govolc obračati članice-zadruge v svojih uradnih zadevah. Tja naj pošiljajo odvišen denar, tam tudi vdt be izplačila na tekoči račun. Za zadruge-članice pa, ki se nahajajo v bližnji okolici mesta Gorice in za koje bi bila zveza z Ljubljano vsled lokalnih in časovnih razmer onemogočena, se nahaja v Gorici urad Goriške zveze še vedno odprt kot po navadi, kjer se v slučaju, da ne obstoji denarno-poštna zveza z Ljubljano, sprejemajo tudi vplačila ter po možnosti tudi izvršujejo izplačila na tekoči račun. Tozadevno opozarjamo posebno begunce, da se izplačuje v Gorici na hranilne knjižice Goriški zvezi pridruženih posojilnic gotovi znesek. Kmetovalce v ckolici mesta opozarjamo, da ima Goriška zveza v svoji zalogi v Gorici na razpolago še naslednje blag : perocid, žveplcnokisli amonijak, ki nadomestuje soliter, superfosfat in še nekaj žvepla ter krvne hrane za prešiče »Lukullus«. Draginja v mestu. Tekom zadnjih tednov je p; stala v Got ici draginja simo občutna. Nekateri predmeti so poleg tega tudi popolnoma zmanjkali, dasi so za vsakdanje življenje nujno potrebni. Masti s: n. pr. ne vdobi več, zadnja se je prodajala 1 kg a K 6. Slanine ni nikjer; manjka petroleja, : 1 je, kar ga je, neznansko drago; maslo se prodaja 1 kg K 9, mleko liter 56 do 60 vinar., jajca komad 20 do 24 vin., turšična moka kg po 60 vin. druge moke sploh ni vdobiti; sladkor se prodaja kg IX' K 1.04 krompir kg po 10 vin.; kruha sploh ni vdobiti, če ga hoče kdo doma napraviti, mu manjka »fece«, ki se v Gorici že par tednov ne nahaja. Riža ni nikjer, srti tudi ne, meso se more le izjemno vdobiti in še tedaj po takih cenah, da je za navadne družine popolnoma nedosegljivo. Življenje v mestu pa tudi drugod postaja res od dne do dne silno težko. Je sicer tukaj komisija za. aprovizacijo mesta, toda tiste oblasti, ki bi se morala v prvi vrsti brigati za deželo, ni in je noče biti. Rač bi vlada morda lahko deželnemu odboru namignila, naj pride iz Dunaja na Goriško nazaj. Tu naj skrbi, tu naj dela, za to ga naše bedno ljudstvo s svojimi žulji vzdtžuje! Radi neupravičenega višanja cen na tukajšnjem trgu kakor je morem spoznati iz druge notice je izdal g. vladni komisar c« ute Dandirii sledeči razglas: Vsled ponavljajočih se pritožb o višanju cen na tukajšnjem trgu, se na podlagi odredbe c. kr. glavarstva določa do nadaljnega sledeče: Spodaj navedeni pridelki se smejo prodajati samo na pokritem trgu v mestu in po naslednjih določenih cenah: Zeleni fižol 1 kg po 28 vin., krompir 1 kg po 14 vin., kapus 1 kg po 16 vin., Zelje 1 kg po 18 v, Solata 1 kg po 24v, radie 1 kg po 14 v, Zelišče za juho 1 kg po 24 v, čebula 1 kg po 1 K, Česnik 1 kg po 56 v, kolerabe 1 kg po 7 v, Špinaža 1 Kg po 14 vinarjev. Buče po vin. 5, kumare po vin. 14, breskve po vin. 90, hruške po vin. 50, slive po vin. 40. Oni, ki bodo dražje prodajali, bodo takoj izključeni iz trga ter se bode proti njim postopalo na podlagi* obrtnega reda s strogo kaznijo1. Cc bi pa prodajalci ne vozili blaga na trg, bode vojaška uprava primorana blago na domu s silo zaseči. Ta razglas jc zelo hvalevreden in tipajmo, da bo tudi kaj izdal, čeravno se še danes cene pridelkom na trgu neprimerno večje, kot jih določa ta razglas.