Štev. 2 7 Trbovlje, 9. julija 1955 Leto Vlil Globoko v jami kopljejo zasavski rudarji dragocen premog, ki ga prodajajo širom po domovini .iQa)a oltajDi .*dbc» doc'.a lističi'- i««k deiuvotfc i)udi • Urejuje In odgovarja orednUkl odbor — Odgovorni — Tiska Mariborske tiskarna v Mariboru - Nastov uredništva in opravei •Zasavski tednik« Trbovlje l. oprava rudnika — Račun pri podružnici Narodne banke * Trbovljah 6I4-T-I4* — Li»t izbaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din. četrtletna 100 din mesečna 40 din — Posamezne številka 10 din - Rokoptei tnirajc MtJ v uredništvu naikasneje vsak torek dopoldne Je Ub ne vračamo m mm-. fit&MŠ " v;'v * Zasavje |t praznoval« V VSEH ZASAVSKIH REVIRJIH — TRBOVLJAH, HRASTNIKU, ZAGORJU. SENOVEM, KRMELJU IN GLOBOKEM SO NADVSE SVEČANO PROSLAVILI DAN RUDARJEV — V ZAGORJU IN HRASTNIKU SO BILE CELOTEDENSKE PRIREDITVE — RUDARJI VSEH ZASAVSKIH RUDNIKOV SO BILI ODLIKOVANI — ZAKLJUČKA PRAZNIKA 200-LET-NICE RUDNIKA ZAGORJE SE JE UDELEŽILO NEKAJ TISOČ LJUDI — V VSEH ZASAVSKIH RUDNIKIH SO BILI NAJSTAREJSl RUDARJI NAGRAJENI Trboveljski rudarji so svoj največji rudarski praznik 3. julij, dočakali kar se da najbolj praznično. Na večer pred zgodovinskim dnevom so se zbrali v dvorani Delavskega doma na slovesni akademiji. Oba govornika tov. Jože Piki, tajnik RO rudarjev, ter tov. Dušan Bole, CK rudarjev, sta v svojih govorih očrtala vso tisto slavno pot trboveljskega rudarja v dneh borbe s kapitalizmom in v boju z okupatorjem ter njegov veliki delež v povojni izgradnji socialistične domovine. ■— Po teh govorih so bili na Ukaz predsednika Republike FLRJ tov. Tita odlikovani tova- snel tudi na magnetofonski trak. — Akademijo so izvajalci zaključili z »Internacionalo-Po akademiji so bili v restavraciji »Turist« na Vodah vsi rudarji z nad 35 let službe pri rudniku pogoščeni. Šest rudarjev. ki delajo že več kot 40 let pri rudniku, je dobilo lepe ročne ure v spomin. -t. Ves teden, od 26. junija do 3. julija 1955 so Zagorjani prihajali na letno telovadišče TD »Partizan« in zavzeto sledili bogatim prireditvam ondotnih »Svobod« in gostujočim skupinam iz drugih krajev. katerim je odlikoval rudnik Zagorje z Redom zasluge za na. rod I. stopnje. Ob zvokih in petju radarske himne je razvil nov lep radarski prapor in ga izročil v varstvo trem radarjem. Z Redom dela I. stopnje sta bila odlikovana Ivan Klukej in Leopold Juvan. Medtem pa je Lojze prebral pozdravno pismo predsednika Ljudske skup-ščane LRS tov. Mihe Marinka, kj ga objavljamo na drugem mestu. Nato so k Dnevu rudarjev in 200-letnici rudnika čestitali še predsednik Sindikata rudarskih (Nadaljevanje na 2. strani) Tov. Dušan Bole, član CK ZKS predaja odlikovanje tov. Zupančiču visoko •tši radarji Alojz Ribič, ravna-rudnika Trbovlje-Hrastnik ta Franc Hančič, jamski nad-*ornik z Redom dela I. stopnje, Anton Hudarin, Leopold Goljuf In Franc Naglič z Redom dela ______ H. stopnje — z Redom dela III. drami »Romeo In Julija« stopnje pa Je bilo odlikovanih dragih kvalitetnih nastopih. Se dolgo bodo Zagorjani govorili o kvalitetnem koncertu rudarske godbe na pihala, mogočni uprizoritvi igre »Velika puntarija«, ki jo je igralo nad 120 rudarjev, Shakespearovi In -________________infl. - — v J® rudarjev rudnika Trbovlje- celoti se ^ vseh prireditev ude. Hrastnik, prav tako s Kolajno ležllo Md 18 000 Zagorjanov, nadaljnjih 39 rudarskih Ce n|koII| 80 toUrat Zagorjani lavcev. dokazali, da cenijo take in po- V umetniškem delu prirealtv dobne prireditve. P* sta združena pevskega zbora . trgala ra7Stava 200 let »Slavček« ln »Zarja«. " Mestni "rkester ter člani gledališča »Svobode-Center« izvedli izbran Program. Spored sto pripravila tovariša Milko Rak In Janez Mohor, glasbeno pa ga Je dopolnil in vodil tov. Jože Skri-nor. Pevci so prvič izvajali staro rudarsko pesem »Mi knapi« P° zapiskih Janeza Mohorja in Kl&sbi Radovana Gobca. Med cs(alin» sporedom revolucionarjih In partizanskih pesm, so rifnl gledališke skupine »Svo-"Ode-Centcr« uprizorili z glos* hCr>o spremljavo dramatiziranega Cankarjevega »Hlapca Jeme-ki Je napravil na vse globok vt*s. To umetniško prireditev Je Radio-Center Trbovlje po- Delenacija Zagorja pri Mihi Marinku . I' Julija je tov. Miha Martn-,J' sprejel delegacijo Zagorja. clegacijo go sestavljali sekre-~r mestnega komiteja ZKS ,^50rle' tov. Ludovika, predalnik mestne občine Zagorje yVl Uukač, direktor rudnika ^r”rJe tov. ing. Zabovnik, p^-drjk rudarske godbe tov. m i snar’ zastavonoša novega i. lorslcega prapora tov. Medija sekretar rudniškega komlte-^v. Eberl. sk^'CR:al1 *° Prinesli zagorjan-slai'!U r°jaku in ljudskemu po-!e.u Pozdrav rudarjev z ne-*^kegd slavja. hvain Mirlnk° se Je toplo za-l,r : Za Izkazano pozornost In kom ^»voljstvo nad pote-l)n,.„ Priredi1,ev In svečanosti ho niamUda|tjeV’ kl Sc Jih °*eb' Je r JPoKri udeležiti. Potem se henn-(.'n>Va,j'1* 1 o druž- Zaaavj," lK>dar‘kih razmerah v razvoja rudnika, je privabljala na tisoče obiskovalcev. Po cele ure so rudarji postajali pred razstavljenim gradivom in v mislih pohitel desetletja nazaj spominjajoč se neštetih stavk, uporov in delovnih zmag. Mnogi rudarji so svoje občutke napisali v spominsko knjigo; stotine podpisov nazorno kaže. da so bili prav vsi ljudje zelo zadovoljni z razstavljenim gradivom. Nekateri so zahtevali, da b) se vse razstavljeno gra- vem borcev. Praznovanje je trajalo polnih štirinajst dni. Vsak dan je bilo več prireditev, ki so bile nadvse dobro obiskane. Glavno praznovanje je bilo v nedeljo, 3. julija, na letnem telovadišču »Partizana«. divo preneslo v muzej, ki bi še poznim rodovom pričal o razvoju Zagorjanskega revirja in njegovega življa. ... IN V NEDELJO! Komaj se je dodobra zdanilo, že je rudarska godba pohitela proti Kisovcu in Lokam in naznanila ondotnim rudarjem, da se pričenja zaključni dan praz. n o vanja. Medtem pa so se v rudniški čitalnici zbrali člani delavskega sveta rudnika na svoje slavnostno zasedanje. Ob tej priložnosti je predsednik DS Alojz Grabnar spregovoril o dragocenih pridobitvah naše revolucije in razvoju rudnika. Predsednik upravnega odbora Miro Draksler pa je 67 rudarjem razdelil nagrade. Ur<> kasneje se je iz Lok približal slavnostni sprevod, v katerem so bili zastopniki vseh zagorjanskih organizacij, klubov in društev. Pri Borišku so se sprevodu priključili rudarji iz Toplic, Zagorja in gostje. Vsi skupaj so krenili na slavnostni prostor pred dom »Partizana«. Ondi je predsednik Pripravljalnega odbora, tov. Alojz Zu. pan pozdravil zastopnika predsednika Ljudske skupščine LRS Mihe Marinka — člana Izvršnega sveta LRS — tov. Franca Popita, Okrajnega sekretarja ZKS Viktorja Kovača, predsednika sindikata rudarjev Alojza Diccclja, tajnika sindikata rudarjev Jožeta Pikla, tajnika Centralnega odbora sindikata rudarjev Ivana Zadravca, predsednika Okrajnega gospodarskega sveta Viktorja Burkeljca, načelnika Okrajnega gospodarskega sveta Maksa Černeta, sekretarja mestnega komiteja ZKS Zagorje Franca Ludovika, predsednika Mestne občine Alojza Lukača, podpredsednika trboveljske Mestne občine Slav. kn Borštnarja, predstavnika radarskega sindlkalta Belgije V. Becota tn vse zborovance. Burno pozdravljen je spregovoril tovariš ing. Stone Zabavnik, direktor rudnika Zagorje in v svojem govora orisal bogato zgodovino tega najstarejšega slovenskega rudnika. Zatem je tovariš Franc Popit v krajšem govoru osvežil spomin na težke rhzmere pred desetletji značko, ki so bile v 1* namen in 45 zagorjansltim radarjem natisnjene, izročil odlikovanja Reda dela I.. Dramska skupina »Svoboda I« II. in III. stopnje ter diplome jc naštudirala opereto »Včasih dela. Prebral je ukaz predsed- se zgodi«. Obisk je bil na pre-n!ka republike tovariša Tita, s mieri 18. junija kakor tudi na Pismo predsednika Ljudske skupščine Slovenije Mihe Marinka zagorskim rudarjem Dragi tovariši rudarji Zagorja! Zelo mi je žal. da mi letos zdravje še ne dopušča osebno prisostvovati Vašim svečanostim od 200-letnici obstoja rudnika in skoraj 100-letnici nastanka prvih radarskih kulturnih organizacij. Spremljam Vaše slavje z občutkom velikega zadovoljstva in z iskreno željo, da bi tudi naši tovariši širom Slovenije praznovali svoj praznik v veselju in zadovoljstvu nad našimi skupnimi uspehi. 200-letnica obstoja rudnika objasnjuje, da so radarski revirji bili in so še nosilec naprednih revolucionarnih idej in vrelo novega življenja. V njih se je skoval nov človek, prežet z revolucionarno zavestjo, ki je postal nosilec in pobomik teh idej. Ob vztrajnosti in zvestobi vsega našega ljudstva, predvsem delavskega elementa v njem, smo pod Titovim vodstvom skovali naše socialistično družbene odnose, nov pogled na svet miru in napredka. Sprejmite moje iskrene čestitke ta tople pozdrave. Ljubljana, dne 1. julija 1955. MIHA MARINKO Občinski praznik v Hrastniku v Štirinajstih dneh je bilo 28 Športnih m kulturnih prireditev — RAZVITJE GASILSKE ZASTAVE — ODLIKOVANJE ZASLUŽNIH RUDARJEV — ODLIČNO PRIREJENA GOSPO DARSKA RAZSTAVA Letošnji občinski praznik ponovitvi 1. julija presenetljiv. »Včasih se zgodi« so ponavljali Hrastnika je bij povezan z rudarskim praznikom in Dne- I Pionirska dramska skupina g im- na prostem, na telovadišču nazijc Dol je uprizorila otroško »Partizana«, kjer Je bilo okrog igro »Tanček«, dramska skupina 2000 gledalcev. Igralce je ©b-»Svobode — Dol« je naštudirala člnstvo za kvalitetno prireditev »Talce«. Nastopili so gojenci nagradilo z burnim aplavzom, glasbene šole, lutkovna skupina' Vse kaže. da jo bodo morali »Svobode I« je pripravila lut- še ponavljati. I kovno igro »Sovji grad«. 28, ju- Taborniki so 19. junija odprli nija je bil koncert pevskih zbo- tabor tabornikov »Rodu temne-■ rov, pionirska dramska skupina ga hrasta« v Dovcah. Sodelovali ^Leto^so pričeli Hrastničani je uprizorila spevoigro »V brat- so taborniki Zasavja ta tudi praznovati svoj občinski in ru- skem objemu« in »Pastirček in drugi gostje Ob tej priložnost, darski nraznik že 18. junija. V princesko«, dramska skupina so razvili tudi svojo zastavo, ka-štiri naj stih dneh praznovanja »Svoboda II« pa dramo »Opera- terc pokrovitelj je tov. Sergej je bilo 28 športnih in kulturnih cija«. To so bile kulturne prire- Kraigher. Pri tej prireditvi je prireditev ki so bile tako ob- ditve, katere so morali na željo sodelovalo preko 250 tabornikov iskane, da Hrastničani še ne občinstva ponavljati. Opereto in okrog 1500 ostalih ljudi. so »Rudar« (Nadaljevanje na 2 strani) Tov Mavricij Bore, tajnik RS ZSS predaja tov. Jeriču Red dela 1. stopnje pomnijo. Vrcdn<^ je omeniti to, da Je bil vstop na vsako prireditev brezplačen, oziroma * Netrni na poti skozi Zasavfe V DOBOVI JE »MODRI VLAK« STAL SKORAJ POL URE Nad trt tisoč ljudi ** je zbralo na zaključku jubilejnih svečano* tl rudn ka Zagorje. Predsednika indijske vlade, velikega prijatelja jugoslovanskih narodov je vodila Pot tudi skozi Zasavje. Prijetno presenečeni so bili prebivalci Dobove, ko se je »modri vlak« ustavil pri njih v Dobovi. Takoj po prihodu je visokega gosta pozdravil podpredsednik SZDL zasavske skupnosti komun tov. Kolar in mu želel dobrodošlico. Predsednik Nehru se jc ljubeznivo zahvalil za dobrodošlico. pionirji pa so mu izročili šopke cvetja. Lep šopek cvetlic so pionirji poklonili tudi tov. Edvardu Kardelju. Snidenje Dobovčanov z našim Iskrenim prijateljem jim bo ostalo še dolgo v lepem spominu. * Tudi v dragih krajih vzdolž poti do Zidanega mostu in Za- NASIM BRALCEM Prihodnja številka našega Zasavskega tednika bo v celoti posvečena razvoju in rasti planinstva v Trbovljah. Številka bo izšla na dvanajstih straneh. V tej številki prinašamo zanimive ln bogate podatke o delu in uspehih planinstva v Trbovljah. Štev. 29 pa bodo cenjeni bralci prejeli že v sredo ali četrtek. 21. Julija tudi na 12 straneh. Uredništvo gorja so velike množice ljudstva nestrpno pričakovale dragega gosta. V Trbovljah se je zbralo nad 2000 ljudi z godbo na čelu. Trboveljska železniška postaja ln Cementarna sta bili vse v cvetju in zastavah. Zal se vlak spričo točno odrejenega prihoda v Ljubljano ni mogel ustaviti. * Ko s0 ljudje v Zagorju zvedeli, da bo v torek 5. julija potoval predsednik indijske republike Nehru skozi Zagorje v Ljubljano, se jih je na zagorski železniški postaji zbralo okrog 1500. Kljub dežju so ljudje vztrajali na svejih mestih in pričakovali vlak z visokim gostem naše Jugoslavije. Rudarska godba Iz Zagorja je medtem zaigrala revolucionarne koračnice iz NOV. Ko pa je prispel pričakovani vlak. je bilo na postaji zbrano občinstvo razočarano. Vlak se ni ustavil niti se ni pri oknu pojavil predsednik Nehru. Mladina le z zastavicami Indij e In naše države mahala mimo hitečemu vlaku, rudarska godba pa ’» Internirala indijsko državno himno Ljudje so razumeli, da se vlak nt mogel ustaviti. v»r «e Imel že precHšntn •»»morU «-o načrtu, ko bi moral orieneti v Ljubljano ob strogo določenem času. Zasavje je praznovalo °i®10SL¥,!r^0Y.1!2h? (Nadaljevanje s 1 strani) delavcev Slovenije Lojze Olacci tajnik Centralnega odbora sindikata rudarjev FLRJ Ivan Zadravec ln zastopnik rudarskega sindikata Belgije V. Beoot in drugi Pred zaključkom tega velikega in slavnostnega zborovanja so poslali še pozdravne brzo. javke predsedniku republike tov. Titu. predsedniku Ljudske skupščine LRS tov Mihi Marinku. članu Zveznega izvršnega sveta tov Franco Leskošku podpredsednici Ljudske skupščine FLRJ tov. Lidiji Sentjur- čevi in predsedniku Izvršnega sveta LRS tov. Borisu Kraigherju Se dolgo je zbrana množica ostala na slavnostnem zborovanju In se pomenkovala o doživetem Tudi popoldanskega slavja se je udeležilo veliko Uudi in vsi gostje Na športnem prostoru TD Proletarca in »Partizana« so bile zanimive športne prireditve ln letalski miting. Dolgo v noč so rudarji pre. pevali na prostoru TD »Partizana« ln slavili svoj velik; dan Se precej časa se bodo spominjal) tega velikega dogodka. Slavnostni dan Senovo že dolgo ni tako slovesno razpoloženo pričakovalo svoj rudarski praznik - 3 julija — kot letošnje leto To še tembolj, ker je bil letošnji Dan rudarjev združen s gasilskim slavjem V Senovem so vsem rudarjem tov Lojze Več-ko. prav tako je prinesel iskrene pozdrave senovškemu rudar, skemu kolektivu iz trboveljskih revirjev tov Dominik Kužnik. Nato je ob sodelovanju rudarske godbe sledila slovesnost namreč v nedeljo odprli svoj podelitve odlikovanj za delo novi Gasilski dom. razvili gasilsko zastavo, istočasno pa praznovali 25-Ietnico delovanja gasilskega društva 2e na predvečer praznika so po bližnjih hribih zagoreli kresovi, skozi Senovo pa se je v večernih urah vila baklada Na sam rudarski praznik pa je v zgodnjih jutranjih urah budila delavska godba Senovo ter oznanjala domačinom praznik rudarjev in gasilcev. Okrog 8 ura zjutraj se Je pred upravnim poslopjem rudnika zbrala s kore tisočglava množica rudarjev ln vseh osta lih, med njimi predstavniki množičnih organizacij ter oblastni in politični zastopniki. V Senovo so prihiteli tudi gostje iz Krškega in Trbovelj da v imenu svojih delovnih kolekti vov in ljudske oblasti pozdra vijo senovške rudarje In gasilce ob njihovem lepem prazniku Slovesnost je odpri predsednik rudniškega delavskega eve-ta, ki je dal besedo direktorju rudnika tov. Ivanu Cviklu. Leta je v svojem govoru podčrtal delovne uspehe -senovških rudarjev zlasti pa v letih po naši osvoboditvi. Pomemben referat o pomenu praznovanja Dneva rudarjev ter o boju naših rudarjev v minulosti ter 0 zmagah ki so jih fzvo'evail naši rudarji po osvoboditvi »e imel zvezni poslanec domačin — predsednik senovške občine tov Karel Sterban. Prav prisrčno je pozdravil v imenu okrajnega ljudskega odbora predsednik okraja Krško tov. Tone Zupančič Čestital je rudarjem k njihovim dosedanjim uspehom ter jim želel mnog0 uspehov tudi v nadaljnjem prizadevanju Za sindikat rudarjev Je Izročil pozdrave Tragičen dogodek vRadečab V okolic Radeč organ: Ljudske mlict aretirali včeraj 26-letnega Vilije Horvata de lovca iz Saetruža pri Krap.ni zaposlenega pr Grad su v V v-len ju. Za Horvatom je bila Izdana tiralica. ' ker je oobegn 1 z vlaka med prevozom v bolnišnico za duševne bolezni. Na postaji LM v Radečah se je Vili Horvat na doslej neoo-ja-ojen način polaat. nabite pištole tei se zmuznil v dežurno sobo Ko je stopil za njim dežurni m ličnik Janez Oblak doma iz Žirov pr Skofj Lok., ga je Horva, ustrelil Ob ak je b J tokoi mrtev Nato se je podivjani bl-znež oziroma zločinec zabar kadlral v sob- n z nabito pištolo prežal na vako gar, ki b se mu skušil prib.i-žati Kapetan I klase Stanko Radoševič ki ie b:l v Radečah na dopustu, je tvegal; po zkusiJ je Horvata pom nt- ter ukrotiti Horvat je bi *koma pomeri nanj in ga zadel naravno I v srce Radošev č. je obležal mrtev. Na pomoč $o pokhcalt skunlno vojakov n vod Ljudske milice. Horvat je osta' zabarikadiran v *®bi Po strelja ji ju na obeh straneh in metanju ročnh bomb je končala tragičen boj tohn čna napaka pištole Ko je Horvat uvidel, da je orožje odpovedalo, se ie ranjen zavlekel v sobi «,a omaro Tri so ga pripadnik Ljudske milice prijel- Liudie ki so ‘e zbral .v Radečah, ‘o hoteli Horvata linčati, vendar so m Včniki to prepreč'1’ In odpeljali ranjenca v bo'n Snico v Celje, kjer bodo zdravnki tudi ugotovil' če s pa de v umnboln.co ali pa je podivjan zloč nec najzaslužnejšim članom rudar- skega kolektiva. Odlikovancem — 35 po številu — le pripel odlikovanja predsednik krškega okraja tov Tone Zupančič ter jim k temu visokemu priznanju še posebej čestital Med ostalimi odlikovanci so prejeli Red dela II. stopnje tudi direktor rudnika, tov Ivan Cvikl, glavni inženir rudnika, tov. Tone Koželj ter rudarski nadzornik in zvezni poslanec, tov, Karel Sterban, ostali odlikovanci pa so prejeli Red dela IH. stopnje ln kolajno za delo. Ob 11. uri dopoldne pa je bila v kabinetu rezervnih oficirjev v Senovem podelitev praktičnih nagrad najzaslužnejšim in najstarejšim članom kolektiva, to je rudarjem ki so pri rudarskem delu že nad 30 let. Te rudarje je rudnik tudi pogostil. Ob desetih dopoldne so v Senovem slovesno odprli svoj novi Gasilski dom in razvil) gasilsko društveno zastavo V popoldanskih urah se je razvila v Senovem Uudska zabava, ki sn se je udeležili z gasile) mnogoštevilni rudarji ter tako v uri letnem razpoloženju zaključili svoj praznik. K mun bo imela svoj sedež v Trbovljah Trbovlje bodo postale še večji center našega Zasavja. Treba b0 rešit) mnoge pereče probleme; eden izmed teh pa je tudi pomanjkanje primernega gostinskega obrata. Ze ob prvem načrtu razvoja la predvidena V gostinski panogi kot prva stvar gradnja odnosno preureditev primerne stavbe v hotel. To ni le zahteva posameznikov ln trboveljskih gostincev, marveč gospodarska, turistična in kulturna nuja. Sredstva, ki so Jih zbrala go- Z občnega zbora Zveze zadružnic okraja Krško in Trbovlje Se rež izobmzetrsfnecici delo in v Krmelfu Tudj v Krmelju smo praznovali rudarski piazmk 3 jul:, nari-v=e slovesno Ze v -oboto popo! dne se ie naš rudar-k kraj odpravljal na to slavnost Ruda. il so postavni 24 metrov visok mlu j čez cesto pa napravili ičen slavolok Raz hiš ,0 zaplapolale na rodne in državne zastave Poseh llo iepo pa ie bi! urejen prosto pred spomenikom padlih borcev V nedelio dopoldne se je po prihodu gostov zastopnikov okraja Krško in Trbovelj bi žnjih in dalinih kole-kt vov podjetij in tovarn iz Slovenije in Hrvat kp orčela v Domu -Svobode« *1.» ve>na akademiia Moški zb'” -Svobode- le zape' Adam čevo -Rudarsko pe«ern* nato pa le r» - - ... konc* ue krp Ja Ob no| «v«r»:h je proizvajalcev LRS tov. MavricU ustavijo in ga ne pustijo prej razstavo, ki je ostala odprta do 3, Julija Vhod v razstavne pro store je predstavljal rov In prečni jamski odkop V pritličja Je razstavljalo Rudarski društvo. Njihov razstavni prostor Je bil zelo zanimiv Ta jr prikazoval od zaščitnih oblek Ho najsodobnejših zaščitnih pripomočkov in pr’prav ter orodja. Na steni je visela najstarejša rudarska razstava ki je obenem zan je bil tudi razvoj oroenje nega podjetja Tiato prvo pevsko društvo leta 1913 ter najstarejši steklarji med njimi: Giitz, Omerzi. Sano ln Pare! Prikazan je bil tudi izvoz saj Steklarna Izvaža svoje .zdelke daleč naokrog tako na Malto v Grčijo. Turčijo Ciper Sirijo Švico Anglijo in na Danske. Ob steni so visela priznanja ki Jib je Steklarna dobila za svoja pri- najstarejša rudarska zastava ne zadevanja 1948 1949 in leta le v Jugoslaviji temveč tudi na 1950 Balkanu Razvita je bila leta " Tovarna kemičnih izdelkov je 1870 Na stenah so visele slike razstavljala vseh svojib 24 lz-ki prikazujejo prvo prazndva- delkov. od raznih kislin natri-nje 1 maja hrastnlšklh rudar- Jevega sulfata kromovega ga- jev leta 1912 prvi rudar- luna barv žveplenih barvil do |n dn .' ski štrajk leta 1889 ln gladovno dnkovega klorida Sedaj izde- bi'-« v sejni dvorani Občinskega liudikeita odbora slavnostna seja Okrog devete ure Je n riše' enrevod s rudnika z g”dbo na čelu In zastavami fi«ni »Partizana« taborniki člnnl »Svobode- ter de'ovni kolektiv na letno telovadišče nreri gimnazijo nrav tak »nrevod je nri-šel iz Spod-’Jega. I?ras‘ni'ta Kemične tovarne In Steklarne Na slavnostni tribuni so bili predsednik LOMO tov Stanko Brečko pred«edn|k »bora proizvajalcev LRS tov Mavrici j Bore sekretar OK ZKS Trkov IJe tov Janez lesenšek tajnik OT O Trbovll-’ tov Ivan *orn predsednik 1OMO T-hnvije tov Dular zastopniki ZB ke«« pozdrnvh navzoče in če-t'tai Vres nl^anrm k njihovemu obč'--kemu nraznlkn ter razde-VI 33 rudarjem odlikovania- v Imenu občinskega odbora ZB te navzoče nazdravil tov Jako-nič lr> drugi. Gasilci sn razvili svojo zastavo naprej, dokler ne pride k njim in jih poboža. Tako žive naši mladi prijatelji! To, da so hvaležni organizaciji Zvezd borcev in ljudski oblasti, ni ni,ti treba posebej omjnjati. Kajti vse. kar jim damo, smo jim dolžni dati! gasilcev ost a'ih gasilske stavko leta 193» Na sliki Je prvi kapelnik rudarske godbe ki je bila ustanovljena pred 100 •eti Jernej Puncer Veliki, slika prikazuje prvo žičnico v Hrastniku. k) Je bila obenem prva v Evropi leta 1864 Ta žičnica je tekla od Steklarne preko »8plc-berga- na Ojstro po k. ter* so prevažali premog do Save V miniaturi so prikazali Južno polje hrastniškega rudnika kjer se vrši šlrokočelno odkopavanje z najsodobnejšo mehanizacijo (verižnimi transporterji) 'Po tem načinu delajo v rudniku Hraat- Iujejo v Kemični 17.8-odst tri-natrljev sulfat katerega pridelajo na leto 700 ton S tem krijejo vse potrebe po tem proizvodu v naši državi Ves razstavni prostor Je bil opremljen z lepo fotografijo hrastniike kemične tovarne Razstavljene P* Slavnostni govor Je imet predsednik LOMO tov Brečko v katerem Je podal obširen zunanjepolitičen pregled nadtlje je govoril o desetletni povojni graditvi o delavskem samouprav- M. JSL M_______J IJanJu V nadaljevanju svojega stopnje sta prejela še tov. Ma Predsednik gasilskega društva tov Jakob Klemen je govoril o Huda 2* St! 0*110 razvoju društva v Hrastniku, nato pa je predsednik LOMO tov Brečko kot pokrovitelj, razvil novo zastavo. Staro zastava katero je 48 let nosil tov. Kač se je poslovila od nove ter Zastopnik republiške zveze tov. Zorčič je nagradit zaslužne gasilce in to: tov. Jakob Klemen je prejel za neutrudno udejstvovanje v tem društvu in požrtvovalno delo Red I. stopnje tov. Lo,’ze Ilof-bauer Red II stopnje. Red III. govora Je tov predsednik dejal; Formiranje bodočih velikih ob- tlja Koristnik in Franc Stušek. Zatem Je pozdravila in Cesti- i? ©src ca Dne 30. junija se je ob P01 deseti ur) zvečer pripetila na avtnj cesti Samofcior—Bicgma huda prometna nesgv^Sa, ki 'e terjala človeško življenje. Šofer ZTP »Posavje« Brežice Alojz Cerovšek z dvema uslužbencema tega podjetja je iz dosvdaJ še nedognanih vzrokov zadel v prvem večernem mraku na V0' polnem a ravni cesti ob vprežni konjski voz in se nato prevrni* v 2 metra globok obcestni J®' so bile 6e številu- kolajne late, čin pomeni velik korak nanrei tala odlikovancem še zastopnica rek. Pri tei nesreč) jc bil hudo srebrne In bronaste, priznanje Kolumbijske komisij«; še iz časa Avstroogrske ter več priznanj In predhodnih zastav, ki so Jih prejeli Na razstavi Je bila zastopana še Ljudska Hvalnica In oblačil v eradhvl sorlaltzma ln socialistične družben« ureditve Z Okrajne gasilske zveze tov. Vida Guček Prečltano Je bilo le po- ustunovltvlio komun bo dana zdravno pismo tov Lidije 8ent- nik šele dobro leto na Ostrem nica * okusnimi oblekami, kro- porast °produkcljeU v^ctfmš ££%!& Šmarne "go* »o dosegi) 100-odst. produkcijo, spodlnjska šola pionir k) kro v lanskem letu pa že 322 -odst ieg Dola nato kleparski čevljarski sodarskl sedlarski ln drugi Izdelki Krasna poMMva tako kuhinjska kot sobna Spini lega mizarstv • In oosamesnlb moj«trov tov M’r'«a 'lovačn In drugih. Svoje ličae sliLe je rai- prlložnort sodelovanja vsega našega prebivalstva v unravlrinju oblasti To pa noment nemsjun zaunnni« našega ob*astvenega ln političnega vod»tva v najširše ljudske množice N-fli Mu^je *e strinjajo z bodečo Jurc ki ga Je poslala iz Beograda. Hrastničani so svoj letošnji obč,ln«kl praznik ki jc bil povezan s proslavo 10. obletnice osvoboditve Dnevom rudarjev In Dnevom borcev — lahko rc- ureditvlio kar nameni mob:lu ln na vprežnem vozu po čud”e111 nakVučjtt ostala nepoiš,1todovi' na. Materialna škoda na aV^T mobtlu in vc-zu premoga rn‘“' jonsko vrednost. Gornji primer nas rosno or°' minja na previdnost tudi na moderno urejenih in ravnih 0V tnlh cestah. Lado Smrtkar: Zemljo je poljubila (Spominu Hlebčeve mame iz Brestanice) Imel sem prijatelja, zdaj ga ne vidim nič več. Bil je doma ii zasavsk h revirjev, visok in plečat. sama moč in vedrina, tak kot ljudje iz zemlja tam doli. Beino je bilo prvo srečanje, skoraj bežna kasnejia srečanja, vendar zaupljiv pogled in košat smeh sta bila tako prepričljiva, da te le na mah pridobil zase Nekega majskega večera je bilo. Brala sva Puškina hi Še zdaj se spomtniam zadnjih vrstic: nekaj besed. Povedala jih je s pri- polj, ki so jih hlepeče gledale tajeno grozo in obupom hkrati: »... samo, da bi umrla doma ...« Po vojni smo se vrnili. Bili smo veseli, or skati smo, peli pozno v noč in se slednjič od napora, prestane groze in poti utrudili. Materin obraz pa je bil vso pot nasmejan; bila je vedra in lahkotna, kot da j- bije v prsih nova mladost $ potisočerjenimi močmi. Očt so se ji iskrile v do- »... ose tiho, majska noč prihaja tlej nepoznanem ognju Tov. Franc Popit, član Izvršnega sveta LRS, razvija novo rudarsko zastavo ob priložnosti 200-letnice zcgorjonskega rua niia in jo predaja dvema rudarjema. I brez glasu ...« Bila sva na gradu in mesto pod nama je žarelo v luči, kot da bi se kosalo z nočjo, ki je okovalo v nebo morje zvezda. Začel je pr pooedovati: »Med vojno smo bili v Nem* čl ji, fašisti so na« pognali. B'j i smo o tujem svetu, kjer nas je neprestano glodala misel na domovino Svojih največjth zakladov se zaveš šele takrat, ko jih zgubiš Tudi mi smo šele v tujini spoznali, kaj je domovina. Nismo bili sami; cele trasi iz Zasavja so bile tam in smo doživeli to usodo. Slovenske besede skoraj ni bilo slišati, pesmi pa še celo ne Kadar smo jo zaslišali, se nam je zdelo, kot da slonimo na domačih podbojih in sanjamo o sreči In svetli prihodnosti, k: pride Moja mamo je ob lakih trenutkih vselej jokala in med solzami je komaj Izvila iz sebe Prišli smo v zasavsko dolino. Vlak je drvel mimo travnikov in naše na vse ugasle oči. Se nekaj kipov in bili smo zopet doma. V vlaku je nastala gneča, toda moti je ostala in se prva prerinila k vratom Ko je vlak ustavil, je planila na tla, pokleknila in poljubila domačo zemljo. Oči so ji zalile solze, dvigniti se ni mogla več...« Zadnjič sem slišal, da je umrla. Njena želja se je izpolnila Zemlja, ki jo je tako ljubila, jo je sprejela In lahek ji je sen v njenem naročju, sredi zasavskih travnikov in žit... Glasbeni šoli v Zagorju je treba dati finančno podporo. Zaključek k Zaradi priprav za občinski praznik v Hrastniku je osnovna šola na Logu končala pouk že 18. j um ja, spričevala pa so učenci dobili po slovesnem zaključku šolskega leta, dne 24. junija. Učenci vseh šol eo se zbrali okrog svojih pionirskih zastav na dvorišču nižje gimnazije. Tamkaj so s programom, ki eo ga izvajali učenci in učenke obeh osnovnih šol, ter s petjem pionirske in državne himne zaključili dela polno šolsko leto 1954-55. Odlični učenci in dijaki so prejeli knjižna darila, ljudski odbor mestne občine pa je obdaril z denarnimi nagradami vse prosvetne delavce v Hrastniku v priznanje za njihovo uspešno delo. Na osnovni šoli na Logu je bilo v devetih oddelkih 373 učencev in učenk. Vse leto je manjkal na šoli en učitelj, pa tudi v ostalih razredih je bilo med letom več zamenjav. Od 373 učencev je izdelalo razred 312 učencev, zaostalo pa je 58 učencev. Neocenjeni so ostali zaradi bolezni trije učenci. Dosežen je. bil torej prav lep uspeh, saj je izdelalo pouk 85 % učencev in učenk — od teh 60 učencev in učenk z odličnim uspehom, torej kar 16 % Sola se še borj z raznimi težavami tako na Primer z nadštevilnimi oddelki. Pomanjkanjem učnih moči in uč'l, prav tako manjka na šoli Prostorov za ročno delo, telo-vadnica itd Učiteljski kader pa je bil ob nadzorovanju pohvaljen ter si bo tudi prihodnje žoUko leto prizadeval, da dose-Ze čimvcčje vzgojne in učne »spehe. Delo je zaključil tudi šolslr *rtec v centru pri Rošu. Prejš-n)o nedeljo je bila v prostorih ^ica razstava Izdelkov ciciba-*J°T» ki obiskujejo vrtec. V dveh učilnicah so starši Lahko ob •"^stavljenih izdelkih ocenili "speh dela obeh vzgojiteljic ~ y tretji, največ ji sobi pa je pouka v Hrastniku vrtec razstavil učila, didaktične igre, lutkovni oder za ročne lutke in telovadno orodje. Razstava je bila izredno dobro obiskana ter so jo starši zelo pohvalili. Popoldne so gojenci vrtca priredili javen nastop na odru telovadišča TVD »Partizana«. Starši so zasedli vse sedeže — bilo jih je skoro pet sto — in so navdušeno ploskali mal m izvajalcem. Javni nastopi so priča resnega dela naših šol in vrtcev. Tudi gospodinjska šola v Hrastniku je končala šolsko leto z razstavo izdelkov svojih gojenk. Te so bile na splošno sicer na šo lak nekoliko premlade in so zato bile nekoliko teže kos obrežni učni snovi, so pa na razstavi pokazale, da so kljub temu lepo napredovale Prav lepi so bdi izde>’k,i raznih slaščic, konservi-ranega sadja in sočivja ter šiviljski izdelki. Ob tej pisani razstavi je gledalec dobil vtis neke utesnitve. Sola nujno potrebuje za uspešnejše delo vsaj še eno učilnico. Učenci in učenke, dijaki in dijakinje odhajajo sedaj na počitnice. Želimo jim mnogo sonca, zadovoljstva in razvedrila, da se jeseni, polni zdravja in novih moči in volje vrnejo v učilnice — k uspehom pa jim česttamo! Jože Kenk Glasbena šola v Zagorju, ki je kmalu po osvobodilo: začela e svojim delom, je tud: letos uspešno končala šolsko leto V štirih razredih je btlo SO učencev. Glede na strogi kriterij je pri izpitih delalo prestopni izpit 30 gojencev, kontrolne izpite pa je delalo 29 učencev. Ena učenka pojde na srednjo glasbeno šolo v Ljubljano. Med letom so gojenci te šole sodelovali pri vseh važnejših javnih prireditvah. Razen tega pa s0 imeli ti učenci v juniju tudi svojo javno produkcijo. Ta je bila dobro obifkana, kar je znamenje, da se zagorsko občinstvo zanima za delovanje in napredek svoje Glasbene šole Sola ima sedem učiteljev, ki vestno opravljajo " svoje delo, čeprav jim pomanjkanje nekaterih godal zavira uspešnejše delovanje. Stara glasbila so že obrabljena ter potrebuje šola najmanj dvajset novih ati vsaj uporabnih godal. Tudi šolski prostori so že pretesni Ljudski odbor mestne občine je šolo po svojih močeh podpiral tn ji tudi pomagal nakupit! 1 In strument Večje število bivših učencev te šole že aktivno sodeluje v godbi na pihala toptiške »Svobode«. Ta godba namerava ustanovit tudi mladinsko godbo, ki bo do bila potreben kader ‘z vrst učencev zagorske Glasbene šolt Glasbeni šol: v Zagorju je treba zaradi tega nuditi vso moralno m finančno podporo, kajt le ob taki podpori se bo lahko boli uspešno razvijala. Odličnjaki brežiške gimnazije so debili nagrade Pred kratkim je btlo v Brežicah spet vse ž.vo, zlasti pa v gimnazij: in v Prosvetnem domu. Dijaki brežiške popolne gimnazije so se zbrali, da pregledajo uspehe in pomanjkljivosti v minulem šolskem letu ter g: napravijo načrt za prihodnje leto Večina razredov je precej popravila šolski uspeh prvega polletja, saj so ga nekateri razredi izboljšali celo do 20 odstotkov. Najboljši je bil 4. a razred, ki ga je izdelalo 88,89 odstotkov dijakov. Zaključne proslave gimnazije se je udeležil tudi tov. Kolenc, predsednik mestne občine, 6; je devetnajstim odličnjakom šole izročil za nagrado hranilno knjižico z vloženo vsoto 1000 d -narjev. Čestital je najboljšim dijakom k uspehu ter izpodbudil ostale dijake k pridnemu učenju, saj potrebuje naša družba izobražene ljudi. Poudaril je, da morajo bit: dijaki najbolj disciplinirani in dobri državljani. Ko je pevski zbor odpel mladinsko in pionirsko himno, so dijak: odšli v gimnazijo po spričevala. Tamkaj so so vsi skupaj s starši ogledali lepo urejeno risarsko razstavo ter razstavo ročnih del brežiških dijakov. B. J. Tudi JLA našim radar em Vojak Lado Frelih, Trboveljčan, ki služi v JLA v Somboru v Bački, nam je poslal pismo, katero pa prejeli, da prejšnji številki. Tovariš Fre. lih nam piše takole: »Namenil sem se, da vam pošljem prav lepe pozdrave iz prelepe Bačke. Hkrati se vam zahvaljujem, da ste tako skrbni za nas vojake, ki služimo kadrovski rok. Zahvaljujem se vam za »Zasavski tednik«, ki ga redno prejemam vsak pone-deljJk. Nič mi ni žal, da sem list plačal za vse leto. Prijetno mi je, ko berem novice iz naše delovne zasavske doline. Res je, da sem kot vojak daleč od doma, vendar ko berem naš tednik, si predstavljam, da ži- vim med starimi prijatelji v Trbovljah. Ko bi starši, ki imajo svoje sinove v Armiji. ve-smo žal prepozno deli, kako prijetno je, če nji-bi ga objavili že v hov sin dobi vsak teden časopis iz svojega kraja in bere domače novice, bi jim list gotovo naročili, da ga berejo pri vojakih. Sudaj pa vsem delovnim ljudem v Trbovljah in v ostalem Zagorju čestitam k Dnevu rudarjev, 3. juliju. Želim, da bi tudi v bodoče tako pridno gradili kot do sedaj in da bi imeti še večje uspehe. Tudi mi v Ar. mi ji se trudimo za čim večje uspehe v naši vojski. Pozdravljam vse delovne in napredne ljudi v mojem rojstnem kraju, v Trbovliah!« — Z dobro volfo k uspešnemu koncu Cim bolj se je šolsko leto na osnovni šoli v Brežicah bližalo kraju, tem bolj razgibani so postajali njeni pionirji. Ne samo v pospešenem učenju, tudi pri delu v raznih krožkih je bilo opaziti, da eo pionirji napeli vse svoje moči, da bi bili uspehi vidnejši. Po večmesečnih pripravah eo pionirji v začetku preteklega meseca uprizorili Spicarjevega »Pogumnega Tončka« Prikazali so ga štirikrat za Brržičene, okoličane, součence in za druge šole. V igro, pri kateri so sodelovali člani pionirskega dramskega odseka in učitelji osnovne šole, eo vsi vložili veliko truda, tako za dolgotrajne vaje kakor tudi za pripravo zahtevne scenerije igre. Ta je uspela v kolektivnem delu ob krepki podpori tov. D^glerie Skoda ie le, da igra ni bila bolje obiskana, saj je zaslužila večjo pozornost. Zadnjo soboto in nedeljo pa je šola priredila v dveh učilni- cah razstavo šolskih izdelkov m je postala že tradicionalna. Letos so bila na razstavi tudi učila, ki jih učiteljstvo uporablja pri pouku Za dosego večje nazornosti pri pouku je učiteljstvo samo izdelalo veliko pripomočkov. ki učencem olajšajo učenje. Izdelki posameznih pionirskih krožkov so vzbujali veliko zanimanje, kar priča številen obisk te prireditve. Dne 24. p. m. pa so so pionirji — zadnjič v tem šolskem letu — sežli v veliki dvorani Prosvetnega doma Sola je pripravi'a kratko zaključno slovesnost. Na njej je nastopil pionirski pevski zbor z vrsto drobnih pesmi in deklamatorji Pover-jenica pionirske organizacije ie podala obračun dela v krožkih, povedali so pa ob tej priložnosti o raznih težavah v delu med letom in se pogovorili o razvedrilu v bližnjih počitnicah S skromnimi darili so se pionirji spomnili svojih voditeljev na katerih visi že več let vse delo v krožkih. Nato je predsednik mestne občine naglasil v svojem nagovoru lepo sožitje med oblastjo In šolo, kar je dalo vidne uspehe. Razdelil je denarne in knjižne nagrade ter izrekel zaslužene pohvale Upraviteljica Sole se je v imenu otrok zahvalila predsedniku in odbornikom za bogata darila, kakršnih šola doslej še ni prejela. Vodja znamkarskega in šf bovškega krožka je povedal še to in ono iz podrobnega dela v pionirskih krožkih ter izpodbudil učence k nadaljnji vztrajnosti. Prisrčna slovesnost bo pionirjem brežiške šole ostala gotovo še dolgo v lepem spominu. Z S. F pozabie: vsak naročnik »Zasavskega tednika” je zavarovan V četrtek ponoči se je vrnila mlcdnska godba »Svobode Center« Trbovlje iz Severne Francije. Mladinska godba je bila gost slovenskih izseljene evi z Meerlebacha, ki ga vid le na slik:. Kaj več o potovanju m sni denju mladih godbenikov z našimi izseljenci vam bo pripovedoval urednik našega lista. 50-letnica Industrijskega gasi Is ker-?, društva Tovarne kem čnih izdelkov v Hrastniku Prostovoljno gasilsko društvo Kemične tovarne v Hrastniku bo v nedeljo, 17 julija, slavilo 50-letnioo svojega dela Istočasno bo društvo razvilo svojo pivo zastavo pod pokroviteljstvom tovarniške uprave. Spored bo naslednji: Ob 13. uri bo zbirališče gasilcev, gostov in godbe na pihala pri gostilni Loger ob hrasta:-ški železniški postaji, od koder se bo razvil sprevod gostov in domačinov z godbo na čelu na slavnostni prostor pri Kemični tovarni. Po pozdravnem govoru in kratkem opisu zgodovine gasilskega društva bo sledilo razvitje društvene zastave nato pa zabijanje spominskih žebljičkov v zastavo. Po tej slovesnosti bo ljudska zabava. Ob slabem vremenu bo spominska prireditev v kino dvorani »Svobode II« v Hrastniku. Na to slavje vabimo vsa gasilska društva okraja Trbovlje kakior tudi ostalo občinstvo k čim večji udeležbi. Prostovoljno gasilsko društvo Kemične tovarne v Hrastniku ■*°že Stok Korotant (Nadaljevanje) V NOČNEM VRTINCU Sekretar Tone, ki je kretal s štabom bataljona, d le Hho zažvižgal, in že so sc približali koloni ^mačini, brata Butja in Kladnik, ki so čakali in nvezi' Aktivist Tone jih je določil za vodiče »t razPoredil — vsakega k eni skupini. Naprej! u,,,^.olga kolona partizanov se je pomikala po Majcnih gozdnih stezicah še bolj tiho in pre-Usr10.' Po enourni hoji pa se je predhodnica Prisl s na robu R°zda nad Rečico. Samo tenak sam Uh’ *n ie komandant molče usmerjal po-Bleli ‘nc skupine v napad in zavarovanje. S po-anJo skupino je tudi sam izginil v temno noč °b P°i enajstih ponoči sc je tretja skupina t«m,zanov prikradla na cesto Laško—Rečica in dovni?°ftavlla '/-ascdo Toda borci niso bili za-Se l]ni sami s seboj, zato so se hoteli utrditi v biii r'POro na cest1, In brž 50 trije smuknili P> se v eosP°darsko poslopje po vozove. Tam Ugrahu . J® Postavil po robu nočni čuvaj. Pri ustrelili1 bil uporni mož ranjen, konj pa voza i Nato 80 partizani zvekli na plan dva P* sta h Z J^lma zabarikadirali cesto, sočasno vezal-, , a borca prestrigla telefonsko žico, ki je Hk La^° 8 Hudo jamo in Rečico. Papad1^1 s postavitvijo zasede je bil izvršen tudj na d vo^a^n*co verkšucev v Rečici, kakor “ uva kilometra oddaljeno stražarnico v Hudi jami. Prva skupina jc takole izvršila svojo nalogo: Domačin Ivan Kajina, ki je bil vodič prve skupine, je po skrivnih poteh, neslišno in neopazno, pripeljal partizane v dolino. Na čistini pred nemško postojanko v Rečici so borci legli v travo in sc začeli plaziti proti vojašnici v obliki klešč. Ko je nemški stražar, sprehajajoč se pred vojašnice sem in tja, prišel na vogal utrdbe, so se Silasovi borci potuhnili k tlom.. Nemški stražar je napravil šc nekaj korakov trenutek posta; in spet odškornjal proti druge mu vogalu vojašnice. Tedaj so sc borci spel potegnili iz trave in plezali dalje. »Pššštl« je nenadoma za šuštel eden od partizanske trojke, ki sc je potuhnila v travo, nat, pa bliskoma planila pokonci in naskočila stra žar ja, mu zamašila usta, ga razorožila in od vedla na varno v bližnji zaklon. V trenutku, ko je spretna trojka ugrabila stražarja, se je udarna desetina jurišačev pognala izza nasprotnega vogala proti vhodu in naglo vdrla v vojašnico — ko strela z jasnega Prvi verkšuc, na katerega so naleteli naši jurišači, je hotel zgrabiti za svojo puško, da b se uprl. V tem pa ga je eden od naših borcev prehitel in ga krepko mahnil a puškinim kopitom po glavi. Nemec je bil na mah ves krvav To je bilo jasno opozorilo vsem verkšucem, da sc nima smisla upirati. In res! Nihče več ni segel po kakršnem koli orožju, ki so ga imeli ob sebi. Medtem ko so partizani pobirali iz omar, s sten in po tleh razno orožje, strelivo in opremo, so verkšuci nemo trepetali v smrtni grozi, kaj bo z njimi. Marsikomu so v blaznem strahu popustile vse funkcije telesa. Zato ni čudno, da je začelo strašno smrdeti po vojašnici. Eh, kaj ho- čete, strah jih je zgrabil prav v srce. Zbiranje vojnega plena je bilo zanimivo za vsakega partizana. Marsikomu je 'prišlo v roke orožje, o katerem. je do tedaj le sanjal. Tudi modema oprema je bila mnogim borcem le tiha želja. Zdaj pa je bilo vsega tega veliko. »Heja. hejo!.. Mitraljez je že naš!« je iznenada zakričal srečni partizan, ko je izza omare privlekel skoraj novo strojnico. Borcem so od nepopisane sreče izstopile vesele oči. Mi- Mira Poprašek-Janja in kurir Seko na poti iz Savinjske doline v Revirje jeseni 1944 traljez, strojnica, mitraljez .. so ponavljali drug za drugim in se že počutili močnejše, nekateri celo nepremagljive Ko so borci začeli nositi vojni plen iz vojašnice na varno, se je iz okna podstrešne sobe upravne zgradbe oglasil komandir nemške postojanke Franz Hauber, ki se Je samo pet minut pred partizanskim napadom vrnil iz obhoda straž v svoje stanovanje. Mož ni slutil o napadu, zato je kot običajno prižgal luč in odprl okno. Ko pa je z onstran ceste zaslišal v sobo ropot, je radoveden, kaj se tam dogaja začel glasno spraševati: »Was ist dort? Wer schreit und klirrt in d er Stellung? Was ist geschehen? ... Waehe, Wache. Wache!...« Nemški komandir seveda ni dobil nobenega odgovora. Zato je bil takoj na jasnem, kaj se je zgodilo v njegoyi vojašnici, se povlekel v notranjost zgradbe in molčal. Dva partizanska ostrostrelca, ki sta bila v zasedi nad samo upravno zgradbo z nalogo, da užgeta na komandirja postojanke, sta v dvomu, da nemška govorica na oknu ni Hauberjeva. omahovala toliko časa, da se je sovražni podoficir umaknil na varno. In kako se je potem končala zgodba o komandirju postojanke? Prebrisani Franz Hauber se je v stanovanju pripravil na protinapad in molčal. Molčal je tudi takrat, ko so ga Silasovi borci pozivali, naj odloži orožje in pride ven Za odziv na partizanski poziv so mu zagotavljali življenje. Ko pa le ni bilo nobenega odgovora iz hiše, so mu zagrozili, da bodo zgradbg zaminirali in mu zavili vrat Tudi tokrat nič! Vse je bilo tiho, ko da nemškega komandirja ni v hiši, ali pa da je posta! mutast. »Zaminirajte vrata!« je naposled ukazal komandant Silas. Med borci jc bilo veliko takih, ki so kar i? rudnika odšli k partizanom. Tako med njirm ni manjkalo niti minerjev. Trije borci so urno zagrabili za delo m vrata «o bila kmalu zaminirana. (Nadaljevanje sledi) Kme omlet. oglejte si poljske poizkuse Vsak razumen kmetovalec ve. da so okoliščine m činitelji. ki vplivajo na uspeh ah neuspeh pridelovanja raznih kmetijskih rastlin, in uporabljanje raznih načinov obdelovanja in gnojenja, tako različni da ni mogoče dajati za umno kmetovanje nobenih »receptov* ki bi lih lahko posplošili V kmetijstvu moramo vsako stvar najprej preizkusiti. kako se bo obnesla v posameznih krajih, na raznih vrstah zemlje in drugih danih okoliščinah Ker se ,ahkr. zgodi da z neko novotarijo morda usremo — lahko oa tudi ne do. lamo najprej po kuse v nvlem da se v primeru neuspeha obvarujemo večje škode Pravzaprav bi moral delati poskuse vsak kmet sam. preden začnv uporabljati neznana gnojila alj golit- novo sorto kafere koli kmetijske rastline ali obdelovati zemlio na drugačen način kot doslej ali uporabljati nova sredstva za zatčrin rastlin Ker pa je s poskusi v kmetijstvu mnogo dela .saj je treba meriti poskusne parcele tentati seme in pridelek, posebej spravljati, mlatiti in shranjevat: pridelek vsake poskusne parcele ter vse podatke zapisovati, da lahko nazadnje ugotovimo uspvh poskusa, se takih poskusov ioti le redkokateri kmetovalec sam temveč navadno le pod vodstvom kmetijskih strokovnjakov To je pravilno zaradi tega. ker moramo delati poskuse po določanih strokovnih predpisih, če hočemo dobiti pravilen odgo. vor na vprašanje, ki ga s poskusom rešujemo Ce hočemo n. pr. ugotoviti katera sorta je za naše razmere najboljša moramo gojiti pod Istimi pogoji vse sorte, ki jih primerjamo — torej: na isti zemlji, ob enakem gnojenju in istočasno posejano nadalje mora biti seme enake kakovosti in pridelano na istem kraju. In ker vemo. da vsakoletno vreme močno vpliva na uspeh posameznih sort rastlin ali vrst gnojil in gnojenj, na razne načine obdelovanja itd — moramo vsak poskus delati več let zaporedoma na isti zem Iji z Istim semenom če hočemo da bomo s poskušanjem dob’H pravilen odgovor na vprašanje ki smo ga hoteli s poskusom rešiti. Poskusi so torej zamotano in dolgotrajno delo. 'tendar so potrebni, saj pravimo' .Kdor ne Poskuša — ne vč!« Zato delajo kmetijski strokovnjaki zadnje čase vsepovsod in tudi v trboveljskem okraju vsako leto več poskusov na poljih, travnikih, sadovnjakih in še z drugimi kmetijskimi rastlinami V našem okraju delajo letos n. pr. trj poskuse s primerjanjem pet vrst ozimne pšenice: kadolške (osinka). Tasilo Montani a. Pod gorka (vse tri So golice!) in domače «nrf p Za posku- se so posejali na sledečih mestih: na ekonomij: v Loki pn Zidanem mostu pn Alojzu Skopor-cu na Jagnjenici pn Radečah Ih pri Martinu Topoietu na Ojstrem pn Trbovljah Dosedanji razvoj teh poskusov kaže. kako potrebni so, saj vidimo da tujih pa čeprav še tako hvaljenih sort ne kaže kar tjavdan kupovati m z njimi zamenjavati naše domače sorte Tako je n. pr uvožena sorta kado ške pšenice okužena s prašno snetjo. ki je naše domače sorte skoraj ne poznajo prav tako jo močno napada rja Druge tuje sorte — Tasilo in Montania — uspevajo le ob močnem gnojenju z umetnimi gnojil; medtem ko znajo naše domače sorte fPod-gorka m domače seme) jsoiskati hrano tud: globlje v tleh Ker zdajle v teh tednih pšenica cvete in dozoreva, vabimo vse napredne kmetovalec, naj Sj enega ali drugega teh poskusov ogledajo! Ne bo jim žal poti in časa' Morda bi kmetje iz posameznih okolišev organizirali skupen ogled s pomočto svoie kmetijske zadruge' Vsi poskusi so na lahko dostojanih In dobro vidnih mestih ob ce- stah ah v njihovi bližan. Posamezne sorte so označene • tablicami. da spoznamo posamezne sorte Na poskusnih poljih preizkušajo hkrati itirj razne načine gnojenja v jeseni m spomladi. samo spomladi in brez uporabe umetnih gnojil Na več mestih v okraju eo tudi poskusni posevki uvoženega semena ozimne rži, sorte »timavška rž«; na Dobovcu, v Cemšeniku, v Gorah itd Opozoriti moramo tudi na po. s kuse z raznimi sortami krompirja. ki jih letos delajo v vseh kmetijskih zadrugah trboveljskega okraja. Vsaka zadruga je namreč izbrala po en.ga člana ki preizkuša sedem sort krompirja, od teh1 je šest takih, ki so v našem okraju najbolj razšlir4en»: Acker=egei. Vekara-9«. Vo'tman D-nela, Frlmele, Oneida istan etomačd) zraven pa novo slovensko sorto belega krompirja. Id še nima imena, temveč jo doslej označujemo le s številko 927'3 Tudi opazovanje teh poskusov v času rasti cv tenja in spravljanja bo zelo poučno za vse kmetovalce posameznih oko- lišev Zato naj ae vsak napreden gospodar pozanima pri domači kmetijski zadrugi kdo pri njih dela poskus s krompirjevimi sortami - nato pa naj gre večkrat pogledat Tudi s tem se bo veliko naučil! Zanimivi so tudi poskusi z gojenjem najzgodnejše sorte krompirja, ki se imenuje Al bona ln je OZZ dobila manjšo količino semena te sorte iz Kopra ter jo razdelila po okoliših, kjer bi kazalo uvesti pridelovanje zgodnjega krompirja za naša industrijska središča Kdor se zanima, lahko pri domači zadrugi povpraša za naslove pridelovalcev te sorte in si poskusne nasade ogleda — samo čim prej ker bo ta sorta kmalu godna za izkop. Poleg teh poskusov z žiti in krompirjem raznih sort pa delajo v našem okraju letos šc številne druge poskuse' t raznimi umetnimi gnojili in nač’ni gnojenja na posameznih kmetijskih rastlinah in travnikih, pa tudi v sadovnjakih ln vinogradih Uspehe teh poskusov bomo seveda svoj čas objavili ali pa jih morda prikazali na kakšni kmetijski razstavi v letošnji jeseni — zanimivo m poučno pa ie tudi ogledovanje no«kusnih parcel v času rasti Kdo: se za kakršnega koli teh poskusov zanima nat pox-r»raša za naslove noskusniknv pri domači r.adrii-g1 ali pa pri Okrajni zed—.*ni zvezi t. B Tndi kleti je treba čistiti Pomembno delo II nrctv i sli c zadruge v Brc £ ie c h Pred kratkim Je bil v novih društvenih prostorih Kmetijske zadruge v Brežicah pomemben sestanek, ki so se ga uddežllj predstavnik OZZ Krško tov inž. Milkovič, za DOZ tov Mesesnel tn za komunalno upravo tov Toplišek Sestanek je bil v glavnem namenjen vprašanju gradnje gnojišč In vprašanju kolektivnega zavaro. vanje goveje živine Graduia gnojn čn h jam .n grez nic pri naših kmeti iških go spodarstvih te numo potrebna Iz poročil ln diskusije posnemamo da se tako strokovnja. ki vodstvo kmetijske zadruge kakor tud- «aml kmet |6 zave-da-o nujnost: reševanju tega važnega vprašanja Z gradnjo so dobmh gnojišč in gnojničnlh jam rešujemo na eni strani izredno kritično stanje sanitar. no-higienskega položaja na vasi na drugi stram pa prido. bi mo z njim: kvalitetni gnoj in gnojnico Na novih gnojiš«! zt/ramo In ohranimo hlevski gnr4 - gnojnico, saj lahko le ne *in znatno pripomoremo e bo naša zemlia Iz- boljša,0 n dajala obi' nejše ln kvalitetnejše pridelke Vsekakor le numo da pobijamo zaostalo mišhenje da se hram gnoj v lamih polne gnojnice ali da se gnoj stalno poliva s čimer pa se le-ta le Izpira oziroma gnije namesto, da bi Corel Lepo urejena gnojmčna jama da toliko dobre gnojnice in kvalitetnega gnojila, da bodo kmetovalci imeli uspešen nadomestek za umetna gnojila. Naši kmetovalci se tega že zavedalo ter so sklenil, da bodo letos grad.li nad trideset sodobnih gnojišč Graditelji bodo dobili 50-odstot-ni regres za cement, ostali ma. terial in delo pa bodo sami prispevali Pri pravilni uporabi teh gnojišč »v bodo stroški za izgradnjo teh objektov v najkrajšem času izplačali. Nadalje Je že v teku akcija za kolektivno zavarovanje goveje živine. To zavarovanje je velike koristi za živinorejce, ker sc zavarovalna premija zniža od 4 na 1.8 oziroma na 1,6 •/». Pogoj za kolektivno za. varovanje pa Je. da kmetje zavarujejo vsaj 75 •/» živine, ki jo imajo. Tako zavarovanje, ki je drugod ie vpeljano, je vzbudilo med člani brežiške zadruge precejšnjo zanimanje. Ker je vsekakor koristno, ga bodo km e. tovalei sprejeli Posebna ugodnost pri tem zavarovanju je, da bo vsa zavarovana fivna no dvakrat na leto pregledan# po veterinarju in bo DOZ dal na razpolago brezplačno razni tn-st rumen talij — pripomočke za preventivne mere Km *t: jska zadruga je dala lam živinorej- skemu odseku za pomoč živino, reji nad 100 000 dinarjev Z živinskimi razstavami plemenskega Olaga nakupom Ooijše in odpornejše plemenske ž;vtnc. z umetnim o emenjevanjem in uspu' sobitvijo živinske ambulante v Brežicah bodo člani brežiške KZ izpopolnili svoio živinorejo kj pomeni važen vir dohodkov kmetijskega gospodarstva Da pa bo Kmetijska zadruga v Brežicah še bolj povezana s svojim članstvom m mu nudla pomoč, je vpeljala vsako ne. del jo kmetijsko posvetovalnico. Na teh posvetih bodo kmetijski strokovnjaki in napredni kmetje svetovali in pomagali vsem ostalf m kmetovalcem v vseh vprašanjih kmeti'skv» proizvodnja in drla. Društvo kmeti1sk'h inženirjev in tehnikov ter ostali izvedenci so že ob'.'ub'li sodelovanje in pomoč V novih dni. štvenih prostorih so uredili kmetl'sko knjižnico in čitalnico. kler se bodo člani izobraževali ter črpali t oret čno znanje za nadaljnje, še uspešneje d»lo M T. Ali s* poslal naročnino za ,ZiMN m" Brez kleti ne more shajati nobeno kmečko gospodarstvo — ln tudi mestno stanovanje je pomanjkljivo, če nuna vsaj nekoliko kleti Kleti so shrambe s kolikor mogoče enakomerno toplino -skozi vse leto: pozimi tople ali vsaj zavarovane pred zmrzovanjem, poleti pa kar mogoče hladne Največkrat so kleti vkopane v zemljo, ponekod zlasti kjer je nevarnost poplav, imajo tudi nadzemne kleti. Manjša gospodarstva imajo samo eno klet za shranjevanje vseh vrst živil — pri večjih pa je posebna klet za pijačo, posebna za sadje posebna za krompir, posebna za zelje, posebna za zimsko zelenjad ali žimnice ln Še f>osebna za peso, repo in korenje za živino. Klet je shramba, ni delovni prostor Vanjo pridemo le takrat, kadar kaj shranjujemo, ali kadar pridemo po stvari, ki so v kleti shranjene Metle in smetišnice takrat navadno nimamo s seboj m tudi mudi se nam Zato kleti le malokje sproti čistijo, pospravljajo in zračijo. Zdajle na poletje so kleti skoraj prazne lanskega si dja ie že zdavnaj zmanjkalo krompir smo posadili, oa kislo zelje smo pozabili ker je solate dovolj, in tudi na ostanke raznih žimnic Marsikje so tudi že poslednji sod postavili na glavo Zdaj v kleti nimamo kaj Iskati Ali res ne? Prav nasprotno! Zdajle poleti sl moramo vzeti čas. da vsaj enkrat v letu tudi klet temeljito počistimo! Res je to umazano ln neprijetno delo — a potrebno! O tem se bomo prepričali, ko ga bomo opravili Oblecimo zato čimprej kakšno jutro naj slabšo obleko in se oborožimo z metlo in smetišnico pripravimo si kropa in sode — pa se lotimo pospravljanja kleti Kar od kraja! Na prej bomo odstranili vse ostanke živil ki smo jih lani shranili, a lih nismo porabili. Iz kad' za zelje zaudarja ker smo ostanek zelja ali repe pustili v njej Iz zaboja raste lanska redkvica ali koren j ček. Na policah Je še nekaj gnilih jabolk Vse to in še marsikaj sodj na gnoj ali na kompostni kup ali kamor koli — le v klet gotovo ne več! Tudi med krompirjem je precej nagnitega posušenega in neuporabnega drobiža. Preberimo ga in potrgajmo pri tem tudi cime gomoljem, ki ilh bomo shranili še za naprej Gospodinje naj skrbno pregledajo tudi lani vkuhano ln konservirano sadje v kozarcih — marsikaj bo treba zavreči In posodo očistiti. V kleti zaudarja po trohnobi. Saj ni čudno: polna je gajbic in zabojev, polic in ogrodij, kar vse začenja v vlažnem zraku trohneti! Znesimo vse to ven, najprej na sonce, da se pre-suši. nato pa shranimo čez poletje na podstrešju ali kjer koli na suhem 1 Ven iz kleti, na zrak spravimo tudi vso prazno posodo. Kadi od zelja in repe najprej izplaknlmo in očistimo ostankov, ki so se prijeli na steno, nato jih oribajmo s sodno vodo — prav tako tudi vse deske, stiskalnice in kamenje, ki jih uporabljamo pri obtežitvi kadi. Enako je potrebna temeljitega očiščenja posoda, ki jo uporabljamo v kleteh za pijačo: morda smo pozabili kakšen sod umiti, ko je nehalo teči iz njega? Droži so se prisušle in bomo imeli dosti dela da bomo sod temeljito oprali! Treba bo naliti vanj vode in pustiti nekaj časa, da se nesnaga odmoči in šele nato ga umi mo. Kiblice in la-kovnice, pipe in vehe plesnijo — umijmo jih dobro in osušimo! Tudi umite sode in kfdi pustimo toliko časa zunaj da se bolo zares dobro osušili Sele potem smemo spraviti sode nazaj v klet. jih tam požveplamo ir. zabijemo, a odprto posodo shranimo raje zunaj v suhem prostoru do jeseni, ko jo bomo spet potrebovali Tako — sedaj smo k'e* izpraznili vsega razen zabojev s prebranim krompirjem in sodov, v' katerih je še mokrota. Sedaj pa metlo v roke ir, temeljito ometimo strop stene in pod Lep kup smeti in nesnage bomo nametli sirupa j! Našli bomo pri tem tudi kakšno podganje gnezdo in morda tudi luknjo, od koder prihajajo podgane v klet Seveda jih bomo zalili s cementom podgane m pa nastavili past in strupa. Ce ima klet okna. jih bomo odprli, šipe umili, na novo vstavili ubite, morda prebarvali tudi okovje in les. Ce ima pa klet samo lino namesto oken, vsaj to odmašimo, da se bo klet lahko zračila! Tudi kletna vrata so morda potrebna popravila al vsaj ključavnice. Popravimo jih sedaj, ko ni škode, če je klet kakšen dan odprta. Popravimo zdajle poleti, ko je dovoli svetlo, tudi električno napeljavo v kleti, če je kaj pokvarjenega Ce klet nima odtoka za vodo. napravimo ga, če je le mogoče Pravočasno preskrbimo tudi za popravilo ali izmenjavo gajbic in zabojčkov, kletnih ogrodij in polic, ki so trhle in ne bodo več za rabo Ker je pa še dobrega, shranimo do jeseni na suhem. In če Je treba v kak sod ali kad vstaviti novo dogo ali dno, ne odlašajmo do jeseni, ko bi posodo že potrebovali! Ob suhih posebno ob vetrovnih dneh, puščajmo poleti okna ln vrata na kleteh odprta, da se bodo kleti tudi same dobro presušile. Seveda to ne velja za vinske kleti, v katerih je tudi 'poleti pijača — te smemo zračiti samo ob hladnih jutranjih urah. Takih kleti navadno tudi ne belimo, temveč samo od č?isa do časa zažveplamo — vse druge kleti za živila pa čez poletje tudi prebelimo da b) prihodnjo zimo ostala hrana v njih zdrava, da ne bo gnila in plesnela. Gospodarji m gospodinje: vsaj en dan poleti — žrtvujte svoji kleti! T B. Edgar Wallace MELODIJA sin r n »Nič ni, Leslie, nič,« Je odvr. nil Gilbert Potegnil si Je z roko preko oči, kakor da bj hotel pregnati zoprno sliko. »Bojim se, da sem bil precej lahkomiseln. Vi razumete. Preveč sem se zanašal na stričev denar. Moral bi se dati zavarovati.« »To vas vendar ni moglo tako vznemiriti?« je začudeno vpra. šal Leslie. »Me že nekoliko vznemirja,* je otožno odgovoril Gilbert. »Človek nikdar ne ve, kajne...« Zamišljeno Je stal z rokami v čepih in ga gledal »Zelo bi želel. da bi bila ta poroka odložena!« Leslie se je smejal »Skrajni čas je, da se poročite.« Je dejal. »Kakšen nervozen čudak ste!« Pogledal Je na uro »Bolje b0 za vas, če pohitite, sicer boste če izgubil) svojo nevesto. Sp oh pa ni 4.) primeren dan za črne mi. ali. To je dan vseh dni. prijatelj!« Opazil Je v Gllbertovlh očeh mehki Izraz. Bil je vesel učinka svojih besed. »Da, prav imate,« je rekel na kratko Gilbert Standerton. »Pozabil sem na svojp veliko srečo. Nebo naj jo blagoslovi!« Je tiho pristavil. Ko sta zapustila hišo. Je vprašal Gilbert: •Mislim da imate seznam poročnih gostov?. »Da « je rekel Leslie »gospa Cathcart Je na vse misij a. »Ali bo tudi doktnr Barclay-Seymour navzoč?« je vprašal tjavdan. »Barclay-8eymour? — ne ni ga na spisku,« je odvrnil Leslie »to je zdravnik iz Leedsa kajne? Sinoči se Je odpeljal iz Lor-dona. Kaj je pravzaprav resnice na tem da ste oni vcčei pobegnili?« •Imel sem nujen razgovor,* Je naglo odgovoril »poiskati sem moral nekega mota nikakor nisem mogel teg* odložiti Leslie Je opazil da se Je lotil neprijetne stvari in Je hitro spremenil snov razgovora »V ostalem« Je dejal, »ne bom omenil g. Cathcart denarnega vprašanja, doklei ne bosta poročena.« »Tudi Jaz ga ne bom,« Je srdito rekel Gllb-rt. Na poti v cerkev Je le enkrat pretehtal vse skrbi, ki so ga tlačile N| se jlb bal Mogoče ne bo tako hudo kakor Je mislil Vedno se Je nagibal k temu da Je svojim skrbem pripisoval prevelik pomen In Se potem s tem mučil Kolikokrat ». le vnaprej videl nevarnosti in ved -no znova se Je Izkazala njegova bojazen za neosnovano Predolgo Je živet sam Mo* sr mora oženiti pred svojim dvaintride- setim letom Toliko Je sedaj star. Postal Je muhast S tem ne ravno laskavim presojanjem samega sebe se je ukvarjal vso pot do cerkve. Poročna slovesnost se mu Je zdela kakor sanje tesno zasedene cerkvene klopi beto oblečeni zbor pevcev in - Edith. Bila je tako nebeško lepa v svoji porbčni obleki! Ceremonialna vprašanja in odgovori Poklekati Je in vstajanje Mislil je da bo vsi zapustilo v njem neizbrisen spomtr Posebej se Je potrudil da k Izbral primerno skladbo Glede n Je se Je ponovno razgovarlsl « organistom Toda m. koncu poročnega obreda, ko Je v sanjah izpuščal cerkev se ni mogel spomniti nobenega takta Le medlo se je spominjal da 'e bilo nad oltarjem okno ki mu Je manjkala šipa. Ko so se vrnili v nevestin dom In sedli za slavnostno okrašeno mizo. Je zmedeno poslušal govore In glasni smeh ki Je zmeraj znova zadonel kadar Je prispel govornik v govoru do svoje duhovite osti Seda: Je sam vstal Govoril Je s lahkoto In spretno toda pozneje ne bi mogel reči katere besede Je rabil In zakaj so m« ljudje ploskali ali te smehljali Samo enkrat se Je med govorom ozri na nežni obraz ob svoji strani in se srečal s slovesnim pogledom njenih oči ki so danes — tako se mu Je zdelo — manj plašno gledale okoli sebe kakor kdaj Voli poprej Prijel Jo Je za roko: bt*a Je hladna In brezčutna . -Odličen govor « Je dela' Lee Ue. Po zajtrku so ostali v »prejemnici. »Ti sl sijajen govornik!« »Res?« Je rekel Gilbert Počasi se Je spet osveščal Sprejemnica Je bila nekaj resničnega resnični so bili tudi ti ljudje šale govorjenje in dovtipi ki eo leteli od ust do ust — vse to Je pričalo o življenju, ki ga Je poznal Globoko Je vzdihnil In si otrl potno čelo Počutil se jr kot mož ki se je zbudi' po narkozi ki ni povsem učinkovala Lep In prijeten doživljaj toda z nekega drugega sveta In — tako s| Je dejal — to ni bil o: ki Je danes stal pre<* oltarjem Za Javnost naj b, preživela medene tedne v Harrgatu V resnici sta ostala v Londonu. Navidezno sta se z vlakom odpeljala toda samo do Kinga-Grossa. Med vožnlo nista sru-tgovo rila nobene besede Gilbert Je čutu v sebi neko nesoroščenost. ki Je ni mogel premagat) ali odstraniti Nevesta Je M*a kar Je razumljivo, molčeča. Na pravem kraju ln ob pravem času bi si Imela dovolj povedati Videl Je kake se Je njenih oči polaščala stara plašiost In žalilo ga Je. da se Je nehote In nevede zdrznila keda- koli se Je dotaknil njene roke. V Kine-s-Grossu sta Izatonita in se * najetim avtom od"*i.1*la v svoj dom v St .Iohus-Woodu. V hiši ni bilo nikogar ker Je M'o slnfsbnlštvo na donu**u. Sicer majhno st*nov«n<« fr h'1" brezhibno ur*Jeno Gospodinji «o hit) nn Volto *t*Mričo kuhalniki ln vse ostale naprave. ki prihranijo človeku delo. Vse to sl Je lahko nakupil le mlad človek s smirlom za udobnost, ki pa na drugi strani ne zna ceniti prave vrednosti denarja To naj bi bila v medenih tednih ena izmed njenih radosti — tako sl Je vsaj mlsti) G«ih»rt. Rade volje se je odrekla služabnici Sama Je hote a kuhati in streči medtem ko bi težja dela opravljali dve pomožni služabnici ki Ju je naročil za Jutri Toda prav nič ni bil v sei ko Jo Je vodil Iz sobe v sobo In JI razkazoval zaklade svoje hiše. Slutnja prihajajočega trpl!enja mu Je hromila jezik, dušila razpoloženje in ga notranji vezala Edith Je bila sproščena Občudovala in kritizirala Je njegove gospodinjske sposobnosti In se hkrati ob njih nedolžno zabavala Toda napetost st ni umaknila: senca je ležala med njima... Sla Je v svojo sobo. ds bi se preoblekla Sklenila sta da bosta danes Jedli v mestu L**fle Erankfort Ju Je videl v ledenici hotela Princes in se napravil tako. kakor da ju ne pozna. Bila Je ura deset ko ata ec vrnila v svojo hišico. Gilbert Je odšel v svojo delovno sobo. Zena se Je odpravila v svojo soho z obtiubo. da bo prišla h kavi, GVbert je zbrat vse lzo'e kuharsk. sno-sobno-tl In prinravi) dve skodelici črne kave. Po-tavil Ju *e na miz* vrl zofi kjer naj bi sed-la Edith Prišla Je. I* sanj ki Jim Je thčril zapadel. se Je Mtrn zbudil Bil Je «net povcem priseben Omrm-llenost kr se ga J* polastila med poročnim obredom, ga Je zapustila. Vstal Je in ji šel naproti. Najraje bi Jo obješ toda Edith Je togo stegnila riiko se dotaknila njegovih prsi tn K* zadržala. Občutil Je ta njen g *» kot odločno zavrnitev. Zazdelo se mu je, kakor da mu *r°® dreveni ln kakor da ves nlegov strah preteklih dni dobiva določeno obliko strašne resničnosti... Se preden Je spregovoril*. Je vedel vse. kar mu J® imela povedati... Potrebovala Je n»ha1 ča*a «•* Je našla prave besede. Začet'* Je br težak. , »Gilbert,« Je končna rekla, »storila bom nekaj strn'v>nct' nega zato, ker ti nisem že PrCJ povedala...« Povabil Jo Je naj sede n“ Ta trenutek el Je enml5U»j kot majhno romanco kot skl prizor, do čigar, estva'1 ^ pa sedaj ne bo nikoli pr,s' Sani« so se aru*Ue... ... »Ne bom sedla.« Je rcM»j •Potrebna mi Je v*a moč da novem, kar ti moram povedi Ko ne bi biča tako obunno ,lr?” hnpetnn bi bila to nanravii- * rincčl. Namerava’« s-m « n#’ dailcva’a. »toda feb- ni b’1"" . Prikimal Je »Vem« je d 'J skoral nestrpno, »nl«Tn m"" priti Nisem hotel — ttt&’ ge’ nr'ti « se Je popravil. »Tl veš kal tl ml Vm dati?« OdVČ-ro Je pnr'a vil svol' cčl. »Gilbert iaz n IJuMm.« S-et ie prikimal. »SedaJ v,m' Jo rekel. . »Nikoli te nl«*m ljubl'1- ' j obupano nadaljevala. . nisem videla v tebi kal dnT®» Mladina Trbovelj je izvolila svoje komunsko vodstvo Prejšnji torek se je zbralo 83 Trbovljah okrog 3000 mladincev rad- prešibke pomoči starejšega bUa izb:ra kadra posrečena u-delegatov trbove j ke mladne in mladink, v mladto ki organi- strokovnega kadra temu gledal da bomo na drugi konferenci sli da izvolijo novo mlad nsko vod- zacija j.h je pa nekaj nad 1200 Sču, delne pa tud. zaradi cepat- šali več o uspehih dela trboveli-s-tv0 v občim Trbovlje Konfe- — željo pa, da bi zajeli v LMS ljivost; sameg- upravnega od- gke mladine Seveda bomo skoz-renči $Q prisostvovali tov. An- č.m več mladine v podjetjih m enajstčlanskim d:nskega vodstva, marveč tud in rl n m , ^ J t čno-ideološkega deU med ml*- mestnim komitejem mladmske naloga vseh političnih forumor j”,- metnega odbora Soc.a dino Mlgd, ■ s ceT naš;a 4e. organ, zac je stoje odgovorne na- v metinem merilu, v podjetjih _ st cne^ zveze^Razgovora^ to^ pa pr,y $e „„ v povsem zadovoV vi ,u?.ta”ov5h 5olab *« - ?b ” -.Im udeležili zastopniki pr“’ 36 " v .7 J a. nizati! in uveliavlianie mhd n :n f zkulturn h orga- *<*,*,' i™'®”*® .klmitonn cev in mtodink sta prvi pogoj za £tz°ačCjtnrizenU TVD“part“sa^' iiv,jen|u. vendar je vkl,učeno Na konferenc- so delegat, ob- prema,° mladine v organe druž ravnava,i vrsto vprašanj.9* teži jo m. d:nska vodstva v osnovnih organ zac jah in ki jih mo na nadaljnje delo Upajmo da je ključku so na konferenci izvoli prvi pogoj za 25 delegatov za konferenco skupnosti komun. A. K lj-anja Število mladincev v delavskih svetih šolsk h odbor h srcu tud metine mladinsko voj- liud kib odbor°v p°tr°t kvo. Delo terenskih organizacij ",Sk.lh svel,h drud'b "r?3n,h se ni pokazalo koV uspešno, n>ti družbenega m delavskega upravne pr merno za trboveljske raz- I,an'a Je mnogo prema ihno. Te-mere, z izjemo rejona Za avjein mu a° , d* F™1 mla,d "Cj sa" delno na Dobrn Zato s0 zborhni mer' delajo na ;em dahi težili poleg pionirjev njihovih to je dal na razpolago ljudsl sk0 organ zac jo v Strojni tovar- p, na v, lna mes,a delav staršev učiteljskega zbora »udi odbor mestne občine, ki se m n v Trbov’iah kjer dola okrog ske9a upravljanja, v judske od- predsednik mestne občine tov je upraviteljica šole tov Bc ’ i ' bor® nd. tud mlad nci 'f:'- >> ■H*? ‘v 7'; r ||L : . JI*.*- * -t * W- . - a it. * . S 450 mlid ncev Izvolili t>o $j to-varnišk. komite LMS. leda, se Ivan Kolenc ter predstavniki hinčeva toplo zahvalila. o Zma govalci pionirskih krožkov, ša Vsem tem vprašan,em -e kon- družbenih organizacij. Pa pripravlj: io na uftonov tev ferenca posvetila vojo noro - pjcgn ^spored^ pevskih točk* re| lične ^ij/ome^itM S-V°'13 Jspej? kih Prav tako so v teku pr. prave za ustanovitev m'adm- kj sta prv, pogo »a dvig £;v latelistj pa lepe nagrade tkih organizacij v »Mehaniki«, Ijenjske ravni Je bil govo •Splošnem strojnem m zartivu« prav tako o potreb, #eč:ega po- "X, KT'LJ1 vite v”0t mla din skth^or gan i mcM™ °v °Ad^e v re^aci1i r^lo- trgovsk h podjetjih in v Cemen- sklenili, da piouče možnost, tam:. V o ta lih podjetj:h .n ustanovitve osnovnih orgamza- ustanovah pa bodo formirali pu cij LMS v gradben h podjetj h litične aktive LMS, ravn0 tako > ter uvedbo seminarja za mlaoe govorica"tovU^'“ivanka IcodVc društvih kjer deluje mladina. Do voditelje. Mtidma je ob tej pr:- ^ je poudarjla važnr>st in uspe„ tega sklepa so prišit, ker je p-e- ložno ti graja-a odnos »Svobode-velko število mladne, predvsem Center« do Mledn?kega gledal delavske, izven LMS, saj i.vi v šta. Iti je prenehalo z delom za- pevski zbor je pod vodstvom znamkah. Med nagradami tov Marije Mikeln pokazal za- tudi letovanja pionirjev v A do-vol j: v uspeh Tudi plon rji strlji in na morju. ‘ ' M T. se v zanimivi recitaciji poslovili od šolskega leta ter povedni!. kako bodi preživeli počitnice O delu pionirskega odreda je IZ SODNIH DVORAN Z jeKiemm oporjem bodo naši ru darj* prehranili na tisoče kud.č-nih ^metrov lesa Pionirji na h kah so praznovali he 'posameznih krožkov, zlasti Loke pr Zagorju, 19. junija, nik piomrjev je spregovoril obljubi so najmlajši osnovne šopa uspehe šahovskega k-oz ca Jutro je ooeta-lo lep dan 2e uvodne besede pionrkega slav le potiali ptonirj' ki je na raznih tekmah d-segel zgoda, zjutraj So Hud: prebudili ja. Govoril je še tov Moč nikar, S tem se je končal slavnostni odlične rezultate. Lepe uspehe vesel, zvok, harmonike in vzkl,- nato pa :e je jel odv jati ghvni del programa. Marsikoga pa je zaznamuje mala Krista Sepec k, otrok. Pionir,: so n.pravil; del progrrma. privabila tud: razstava k so jo Krško na repub iškem pr^en- lepo okrašena. Kdor je hodil t.-Svoieaa kolena ie okradel SHOO postopal, zaradi česar ga stvenem tekmovaniu pa je za- s ti dan mimo in spraševal, kai progr:ma. movanih šole sektorje, okraja rejše in mlajše k šol,, k, je b.la od?r.' k^to z! če^ razvrati n“ "?n°VCe ki je dosegla orva mesta na tek- budnico in kma u pr-vab.li sta- pionirsk prapor Ponosni so bi- Popoldne je slavnostni prostor li, da imrjo c-voj prapor Ob tej ponovno ož vel P.onirji to stre- n , , .... j* aodišče spoznalo za krivega, sedla II mesto Tudi ostol: mla- vse to pomeni so mu najmkjš. priložno=tJ so tudi ob’iub li da liali z zračnim, niitVami krm»to r^tah^rmo^Svar’ ** X« kazntoo . dejan-e kot „ * Cirila Zo,- p o ve da, L da imajo svoj praJk bodo še bo’j učti.‘' Pokrov" S le^kS^ :mel svoj praznik toda etošni' je bil vse lepši Trbovljah se je moral zagovar. iaži]ce telesne poškodbe po čl. Čič. Darko Bogolin in drugi so Tud: lani $0 najml-jš, na Lokah Jati Stefan F., delavec, stanu- 142/1. kazenskega zakona Po epo napredovali ter mnogo obe- joč v Trbovljah, Nasipi št. 37, navedenem zakonitem določilu ^ajo ker je nekega večera v lanskem bi sicer moral biti Obtoženec ob- °b zaključku pros"ave pa so oktobru vzel v skupnem stano- na kazen vendar bn učene 5n,= na- slavnostm de! proorama Načel, vanju v Trbovljah spečemu so- pa mu je sodtiče glede na tc anovalcu K. I. 8000 din goto. ^ obtoženec doslej še ni b vlne. - ---- tekmovanje zaklju- telj prapora je bil rudn k rjave- čeno. nakar so razdelili nagrade, ga premoga, botra pa sta bila Najboljši tire’ec je bT Andrej tov Borb Slanni’- "in Katica Pstotniki. ki bo odšel na 14- v ~ Er>SS£i I. vzel denar, vendar se je za- je dejanje storil v precejšn-govarjal, da je denar našel pr, razburjenosti, kazen omililo te njegovi postelji m da ga je sa- mu namesto zaporne kazni iz |no spravil ter da je v resnici reklo denarno kaz «i v znesk-imel nam.« denar svojemu eo- 8000 din. Trpeti mora nadaV stanovalcu vrniti. Tega pa ob. tud, stro»ke kazenske obravnr toženec ni napravi niti tisti ve oškodovank, M 2 pa plr , ečeT’ ko bl tovariša K. I. lan- gatl odškodnino v znesku 14f' ko zbudil ln mu denar vrnil, ^ ntti ni tega storil naslednjega V trgovin, je kradel narja enostavno pozabil Take- Pred okrajnim sodiščem v Tt •bu zagovoru sodišče razumlji. bovljah «e je moral zagovarjat vo ni verjelo in Je obtoženca Hajdar D., rudar stanujoč v 7 8Poznalo za krivega kaznivega florju-Kisovcu št 40. ker te li dejanja tatvine po čl. 249 KZ ter februarja L 1 vzel v prodajaln mu odmerilo dva meseca za- »Pre trbs« v Kjsovcu v prodaj Pora. — Zoper sodbo okrajnega ne m ze srajco v vrednost: 1900 ■odlšča v Trbovljah se je obto- dinarjev Obtoženec je pred sod.-ienee pritožil, vendar jo okrož- Sčem dejanje priznal zagovarjal bo sodišče v Celju prvostopno P8 *e |e. da je to tiori’ v o ja- nost, Sodišče pa njegovega zagovora ni upoštevalo ter ga ob" sodilo na 10 dni zapora ‘n na plačilo stroškov sodne obravnave iaaisll Zjutraj ob 9 ur; se je začel Rz šnik Da so dobi- loški p’o- dnevno brezplačno taborjenje. ”"'rvc ° "* *”* ' " nirji svoj prapor gre največja Najboljša strelka pa je bila »ahvati trgovskemu podjetju Polda Horvti, k: je dobila blago Potrošnja«, Mestnemu odboru za letno obleko ZDL -n občini Zagorje In še neka-: »o prirediti pio- Ves potek so poživ le še nirji? Imel" so še pionirsko tom-esmL recitacije :n drugo Nat- bolo v e svečm je bil trenutek, ko Lep in pomemben je bil ta mo sl šal : . OVjubljam pred dan za loške p onirie Se dolgo -i'onir;ko zastavo Po tej za- se ga bodo -pom njali. '3?stava v dveh z ož^en h okrvh V Trbovljah je pr šlo že kas zanjo ml'di kov narski učenci / navado da se različn: raztiav izdelal miniaturne posnetke ru-'alci poslužujejo izložben h darskih strojev ki jih podjetje 1;.IS t/ «ken trgovin za svoje raz lave "ako je tudi , Kov novska šola 'trojne tovarne v TrbovVah irejšnji teden razstavila v z’.ož->ah trgovine »Pre'krba« v De vskem domu in v zložbenem STT serijsko izdeluje Prvt letnik šole !e izdela,’ doz ml trak in vibrator novost pa je zelo praktčn- snežni plug za k-a-mtone Gojenci II letnika so sa razstavo prispevali drobilec za bna izmea mnogih razstav na o* novmh io.an v Trbovljah. 'knu razstavnega lokala »Pobi- krmenje, transportn trak za ttvo« pri Poč vavšku najboljše gradbeniška podjetje ter Vocco Zo *" ®odbo v celoti potrdilo. Napadel ga je _ M.ati|a p-t de’avec, stanujoč v irbovljah, Klek št 21, je lahko i E! n° poškodoval tovar ša K P * Trbovelj g tem, da ge ie neke- Z vodo jo je polila izdelke 'voj:h gojencev. črpalko Zadnji letnik šole pa je Zanimiva je ta razstava, ker so izdela’ nam:zn, vrtaln stroj ter min atoma transportni trak za rudarstvo in vlač lec TEM 16. Nadalje ?o učeno, razstuvili načrte teh naprav, ki so j h mla- ^ss»iair. «rsi. rss J^js&zsvsl sl”lrEŽrEE Mf>n evincu ugotovila, da je ze demokratičen način.« esperanto nriredil dva enome- tudi z ivl.eniem učpnrpv :7vpti več držav izrazilo pripravlje- V Liub'i?ni e $«ien"nar et^sranta esperanto priredil dva enome- tudi z £ vljenjem učencev :zven Pold. L qoTpod-n,o . Trbo,- no« vpeli.l, do tovarišico P l. ko s, je predstavniki našega dr uju na Kleku večkrat uda-1 z „ _____,..._________,1. < Tudi državnega razstia- pomlslekov zoper ‘ neobvezni 86 mednarodnega j^ika s<*3 svojih zan m vib Izdelkov v ——L ‘ ■ primernejšem prostoru ------ *anju na Kleku večkrat uda-1 z 2 vodo tovant,co p k0 se lc ,H?5Wvmra nasEsa Qrzavne*ti pouk esperanta na ilčitelitičih Pouk bo vsak dan po dve uri primernejšem prostoru v ‘amc- roko po3obrazu . črne, mu je 2 “k «Plet'8 v prepir poleg te- vodstva so zavzeli ta ta med. ST Na sporedu bo slovnica, kon- stojni pravi razstavi Ob’skovaj- Pr-zadejaj pod oč^sl krvav” pod- 0« pa jo je še žal,la na otoU.ški narodni jezik zelo ugodno sta- £ ^eStVe Sa M je ‘treba verzacija in zgodovina espe- razsteve bi lahk0 tedaj de, P-utbe in odrgn.ne na nosu Po- "ač,n ~ Zarad: teke8* nedovo- Miče. zlasti naš preds dn;k dogovoriti % Okrajnimi ali oa rantskega gibanja Ob koncu monstriral- izdelavo po ameznlh e9 tega je todi, med prepirom i lenega ravnanja se is mor-la maršal Tito. ki le dejal, da je metnimi IjOdsMmi Odbori seminarja bodo obiskovalci m n etornih strojev, s č=mer bi FsEsHkS "ElrlFE; B "-sSi. P telesno že poškodoval, z ima zagrebška univerza (eko- 1ana je bil obtoženec ob" I ,en n-a 25 dni z-ipora, na plači-r,,.70dnH5kih stroškov ‘er na Pačilo odškodnine tov K. P. Tudi v Vštmu-Kršl em so us onovili otc n ki oas Iskr ga Jezika. Zveza esperantistov esperanto Slovenije je sprejela £e kon- predal 275 kretne naloge da bi razSirila £e do^edanle poučevanje zvezo mu odboru občinske zveze sme • niče za nadaljnje delo Clanttvo mora tudi gasilstvo i« aY°‘‘l0 v nov, upravn> odbf - y res dobre .n požrtvova'ne gasil Prvo ..Poročilo* trboveljske gimnazije Uublline. ^ X«l oS' strojnih tovarnah. -t Uspešen zaVi uček qosDod n ske šoe v Zaporu Lani so v Zagorju ustanov li stransko podpiral, tako da ni bi- ta^C° naPadel BrS”‘ - obUk, hramov re» dobre ;n Poirhmesine gasil Za deseto obletnico osvobodi- Lani so v ogorju ustanovil stransKo podpiral, tako da n, m- p- zaposlen pri rudniku, f. . S V, .j,ulril ske delavce Upravni odbo. e tve ter ob deelletn ci popolne enoletno gospodinjsko šolo V lo treba dajati za hrano več kot voluclto J J/br’Lah- oT/9 re' čih se v,?kto komul so začeTi' ,ov„ S‘anLe,om, Kuni čem M gimnaz,j. v Trbovljah j« .rilo je bi]o Sprejetih 23 učenk 1.500 din. »AVi* fi&ss, £" :z.Kz‘x ar«is „rs8? *»«• s™—-»»*»**■>» tovarišico M. 2. z nogo dan ZaciiK Msdlstoe Teko so 5. 9as pke zveze {« “bijub l. da oo jeno na kratek opis zgodovine nje med njimi ',ne m ,očno,t’ zgodovine '-h ter na Ob zaključku šolskega leto so venda.r je za šolo pereče vpraša-m po- priredili razstavo svojih izdelkov nje protiorov Ce bodo le-ti na rov, dram kega aktiva^S 1 podTOČ,a š V,an,ja kpbanja ser- razpolago bo šola hhk0 nemo- doslovnega krožka gimnasije » branja in splošnega gospodinj- teno nadaljevala s svoj-m delom togo^fT0/6 le P1^ sodiščem ga,,lških"ekor‘Na "tem* zborov '- Na zboru so se pogovorili o letih po osvoboditvi Poleg n- stva Raztiavo |e obiskalo nad n bi s časom prešla na tr leten del, m3',d.a M" 2 ni naPa* nju je predsednik OGZ tov Jv pripravah za mladinski oas lsk formativne vrednost, >ma takšno eoo ljudi ki eo občudovali, kaj gospodinj:k: pouk Potem bi šo- tista ki a t v resn*°l ona ie Smodej poudaril važnost fetiivel. ki bc iutri, v nedeljo šolsko poroč lo še neko drugo ysp se dekleta lahko nauče v la lahko dajala potrebne kadre je t»,7‘8a J® Prva napadla, ter reorgan zaciii aaslhk h društev, 10. tol la v Sevnici Ta slove«- vrednost: ko so dijaki '-zvedei. . ,, . je zad^n *>&*<*** kolikor jih sekretar OOZ tV Koman pa ie nost bo prava manltestodja T- d* bo t0 poročilo izšlo -e je enem letu Pr,znati ,e pa treba. z. go t nske obrate in gospo ^erhu 7 ° 6arria ^s^rivila. Ta. Imel referat o organ zarijski s htva celega Za avje v počasti učn uspeh w nitjih razredih da le učni kader delal 5 požrtvo dimstva v raznih ustanovah, ka- šče nj “Kovoru obtoženca sodi- obl ki o na ogah in namenu tev 10 obletnice naše osvobodi- dvgml tud', za 10 %l valnotijp in t-ko premagal raz- kor na primer za kuhinje v bol- »dn dnknlCl° ker P° ltvr9p* društev ter o formiranju občin tve Upamo da ne bo nobenega Tsko poroč lo b0 ravnatelj- ne (eiaye tako v pre krb nvte n šn o’h. v Domu onemog'h in do Postopku prišlo sk h garll kih zvez Po poroč ,u gasdea ki se ne b .ude'ež!l ve- $tv0 gnmnarije izdajalo odslej ob nodnhnn nic,P5lr.«an3a" da Je bil v res- so delegati z *enim»n|em pose like slove-noti; v nedeljo v Sev zaključku vsakega šol kega leto ris « kakor tud v prehran, podobno na. gali v debato ter nakazali nove- niti. -L Ljudska odbpi MO je šolo v-*~ \z naših zasavskih krajev Iz Hrastnika Iz Senovega Čiščenje stanovanjskih hiš. Čiščenje stanovanjskih hiš na Senovem lepo napreduje. Pred- zadeve, oddelka za zdravstvo in socialno skrbstvo ter oddelka za dohodke, ki bodo Tudi v Kapelah bi bilo treba ustanoviti postajo za streljanje proti toči Z nižje gimnazije. — Učni in vzgojni uspeh na nižji gimnaziji v Hrastniku je bil v drugem polletju boljši kot v prvem V pr- V naj lepši dobi življenja in je v motoriziran; enoti in si tako sredi ustvarjalnega dela £e ja pridobil potrebno strokovno in vem polletju je bilo ocenjenih le 30. junija t. 1 pri izvrševanju praktično znanje šoferja. Po vr- službenih do’žnost: ter po usod" nitvi od vojakov je kot šofer na-nem naključju smrtno ponesrečil stopil službo v zadružnem šeklov. ALOJ Z CEROV SEK, šofer torju, najprej pri OZZ Krško in pri ZTP »Posavje« v Brežicah. 53 % učencev, v drugem pa 75 %. Vzrokov za slabš; uspeh . prvem polletju je bilo več: nezasedeno ravnateljsko mesto, štu- vsem lepo napredujejo očišče- imeli vsak potrebno število valna dela nove strojne dJlav- uslužbencev, bo na sedežu ko- Zadovoljivi uspehi streljanja tajski dopusti bolezni in po „____________ _______________ ^ ___________ ____ raket proti toči na Bizeljskem manjkanje učnih moči — škrat- v Raki pri Krškem Kot sin majh niče. Začeli pa so urejevati tu- mune še referent za prosveto so izpodbudili nekatere posest- ka’ n* >e bl* okrnjen m ne- nega kmetiča, kjer zemlja ni da-di rudarsko kolonijo in druge ter tržno inšpekcijo in kontrolo nike na področju bivšega KLO reden P°uit jala dovolj kruha za šestčlansko dohodkov. Krajevna pisarna bo Kapele, da bj tudi tukaj usta- Ko je v 2. polletju zasedel me- druž no, je moral že od sedmega laven m odkritosrčen po^značaju. potem pri ZTP »Posavje« v Bre" Pokojnik se je rodit leta 1926 žicah, kjer je kljub svoji treznosti mnogo prerano in usodno končal svoje mlado žVjenje S jala dovolj kruha za šestčlansko pridobljenim znanjem v JLA. de- ?.gr3dbe ....______ t/JOU414U w ^ lulkU. vllTlfU- ____v_ f________T-T „ Regulacijska dela na Šenov- v Brestanici. Tu se bodo vodila novili postajo za streljanje proti sto ravnatelje odličen šolnik leta starosti z doma in si služiti se je pokojnik aktivno vključil v matične knjige in opravljali toči. Ta naj bi stala pri Sv. Kri- Prof Vincenc Žnidar iz Zagorja, k™h- Ko mu ie leta 1933 umrl napredne vi ste delovnih množic, ostali matični posli, izdajali pot- žu, ki je nekak center vseh 56 ie stanje na šoli vsestransko p4?; 80 ?c. družinske razmere še Skromnost, vztrajnost Dri delu, izboljšalo. S pomočjo učnega ščici. Regulacijska dela na Se-novščici so v polnem teku. Sta- rs s srs m. r-s r&M-sS 'oodo porušili in malce nižje pooblastilo tajnik lj odbora. zgradili nov sodoben most. Potok Sen-ovščica je namroč ob nalivih poplavljal njive ob potoku. Z regulacijo potoka ne bodo ogroženi posevki ob potoku. Odborniki st bodo prizadeva- m u.umu n vn.uj suawv , iv v, - ■ e -- — n-„ -. • . . . .. U da pridejo v upr a vq naj spo- proti toči prav tako pa na j bi » Bren^boijšali ST Menja v koncentracijskem t°aborT sobne]si in najdelavnejsi ljudje, tud, zbralo potrebna sredstva ^ pritSti učečo L ter opravljat: razna težka den je bil zvest član delovnega KSrPnttkMovM- mladini l r^nejšU 1 £ * d=U na kmetijah ;n v industriji. ko,ektivajn poin družbenega Živ- domače gasilsko društvo, ki naj mo4Jo Društva prijateljev mladi- darjenost. Leta 1941 je bil sku-bj izurilo nekaj strelcev raket ” *e učn ™SM® darjenost. Leta 1941 je bil sku- ga človeka, zvestega prijatelja in iskrenega tovariša Ni poznal omejitve pri delu in bil je vsak čas vzor drugim. Veder in razso-opiavljat; razna težka d en je bil zvest član delovnega se na občini formira finančno samostojna komunalna uprava, Mladi gasilski rod na Seno- uprava cest ter po možnosti tu-vem. Prostovoljno gasilsko dni- di uprava za gozdarstvo, štvo Senovo ima v svojih vrstah precej mladih gasilcev. Največ je pionirjev, ki pridno vadijo razne vaje. Pohvaliti tI___. _ . , , šoli in izven nje. Dijaki imajo v izseljenstvi je preživel drago- ljenja. Zal mu poklic m dopu- Upamo, da ne bo nikogar, ki „1^ boljših uspehov v šoli tudi cena mladostna leta, kjer ni imel ščal večjega kolektivnega izživ- bi nasprotoval ustanovitvi te ;epe u=pehe T kulturnem teles- možnosti da bi se izučil kakšne ljanja. Nikoli pa n; pozabil na prepotrebne postaje. D-v novzgojnem in športnem delora- obrti, da bi postal kvalificiran svojo mater in nepreskrbljena n ju. Dijaki delujejo v TVD »Psr- delavec. V septembru 1945 se je brata, ki jima je vedno pomagal, ’ da postanega poklicna delavca. Usodno naključje je iztrgalo ___t ______ — ___ _ ^ n i u. LJ jdiu ueiujejo v ivu * —r— j - FUClaOrfC Sevnica tizan«, tabornlšk' organizacij »rečne vrnil v osvobojeno do- pevskemu zboru partizansk h sl- movino Doma so vsi naši; opu- Šolska mladina tukajšnje Razstavljeni so bil-; najrazličnejši rot, Ljudck; tehn ki, radioklubu stošeno domačijo z neobdelano družini nenadomestljivega srna. moralno vodstvo gasilskega osnovne šole se je vse šolsko prti, prtički in okrasne blazini- * " ‘ 1"~ ’7"’ ■-*-1 -- * '3~1 * * *- društva, ki pridno vzgaja naj- ]&j0 z veliko vnemo pripravljala ce. Zenske se niso mogle dovolj _________, ___________________ mlajše gasilce v zavedne člane na razstavo1' ročnih del, risb in načuditi spretnemu in ličnemu posamezniki prvo, v ekipi oa III Hamainr« 7n pismenih izdekov, za zaključek delu deklet, posebno še, ker je mesto. Pri okrajnem medgimna- ni »TAM« v Mariboru, kjer je Nedokončano delo, delovn:' in bilo žensko ročno delo uvedeno z;j;kem tekmovanju v igri »Med delal do vpoklica k vojakom leta tovariški odnos pokojnega Aloj- itd. Pri okrajnem gimnazijskem zemljo Zavedajoč se težav dru-tekmovanju v šahu so dosegli ^ine .®® i® voljan dela kot naj- naše domovine Obisk rudarjev iz Zahodne šolskega leta in v počastitev de-Nemčije. — Na povabilo sindi- sete obletnice osvoboditve. delovnemu kolektivu vestnega to iskrenega tovariša, stanovskim starejši sin takoj zaposlil v tovar- tovarišem pa vzornega sodelavca. kaln. tedei ie organizacije so prejšnji fen prišli na obisk k sloven- na tej hr.bovski šoli prvič v tem dvema ognjema« so učenci dobili 1947. Razstava ■ hil orlnrta vee Č°lskem letu dva pokala — Diiakl SO pridni lxal mu Jc uuc“lv;iuvl“a Mula u-aipt/ie*. iraij.ven z.aiuu io 26 iunito S cvet- Fantje so s® postavili s košari- naročniki »Pionirskega lista«, tujina, je pridobil v času svojega cvetočega življenja pa v opomin za Cerovška naj nam bo lep živ- dva pokala ___ Dijaki so pridni Kar mu je onemogočila kruta ljenjski napotek, tragičen zaton ,"--i i«i vuiji, iv , mvlplir, S rv„l - - — -1 -1 — -»v -I- ^ W1 i naruumti > iivmir i J. u;«, j , j - r - — . I — skim rudarjem njihovi stanov- ,• “ . ' - , .J J , cami, čajnicami, metlami mhnč- »Pionirja« in »Mladine«. Učitelj- kadrovskega roka v JLA Služil pri bodočem delu „v, -__q_____________i- t*>— lirami m naroan mi zastavam. vi ,i— .i..- _v’_________________ iz Ljubljane, so se vmilj v Tr- pnspeli stavljenj številni izdelki, ki ” * vrnili v T1" hvalili pridne roke šolske mladi- Tt,v,n?. vdrc«™nJc bovl,e m Zagone, kjer so nada- ne_ NaPstenah so visele risbe, ki 'V, vlagateljev hranilo Ijevalj z ogledom tamkajšnjih jam. Občni zbor PD Senovo. — Pred dnevi je bil v Senovem redni letaj občnj zbor planin so nazorno kazale duševni razvoj otrok ed I. do VIII. razreda. Bile so kaj lično izdelane in pisane. Na klopeh —— — — ----- - — —— r-*»»v — ■■ ———— — — - med najpotrebnejšimi ustano- m, Morebiti zato, da si me tako izgubljeno! Kdo bi zameril Zvi- stala bo pred vami opravičena vitev krajev-"m -------- 1 -- - J • .... - - — — - - sedaj vidimo, kama potrebna senovškim delovnim ljudem ter ostalemu okoliškemu prebivalstvu. Ne samo, da je sedaj omogočen ... . . . , - , „______, hiter nakup najnujnejših zdra odškodnina, jo plačaj ti meni vil, ima lekarna v zalogi tudi a ”e 4jaz, ^ najrazličnejši sanitarni, kozme- volk, takšna je bila vaša za. lični in ostali medicinski ma- hv.ata, prav vražja zahvala m terial, ki so ga morali ljudje doslej kujx>vati v mestih. Senovški ljudje so zelo zadovoljni z novo lekarno ter hvaležni občinskemu ljudskemu odboru, ki se je zavzel za njeno ustanovitev v Senovem. K. Bizeljsko Da je bi! občinski odbor Rdečega križa na Bizeljskem tudi v zadnjem času delaven. in vidi, da Je hlapec pokrit s kapo. Strogi žreb Je odločil, da dobi Socialna zakonodaja je s ten* omogočila delovnemu človeku, skega doma, je bila nedvomno ^ predrzna mazačka! Čemu ne. resnica: kakvr dobljeno, tako pride enkrat krajevne lekarne S^e SUm^no “pto&^B^di^i- tore^^če^t0 ukr^d^f1 blago r^ritiu"te,"č^ 1. ^gr^dolknjižm,“darili Vto- ŽastmU bo odbor namesto venca grob v primeru smrti pc*' od vsakega člana po 10 ”*!** n1 - ti potrjuje nedavni občni zbor zlobno obrekovanje, kajti če ni Je le enkrat na dan In živi ka- svojimi silnimi perutnicami. Za društva, na katerem je odbor Plahun dobro popevati ga je k<>r Puščavr.lk Svojo tele si njim sta korakala povešenih glav podal obračun svojega dela v morala lisica kot njegova uči- ve4kr*t biča, kroteč nespodob- Kukurik in Klkravec, najdrznej. minuli poslovni dobi. Rdeči teijica vendar kaznovati. Kam ** želje, a na telesu nosi ostro ša In najslavnejša kokota po križ na Bizeljskem ima 304 člane. Društvo je imelo nad 100.000 din dohodkov, izdalo pa jc nad 90.000 din. Obdarilo je poi-eg mnogih tudi učence šol Orešja. Stare vasi in Bizeljskega. Člani so na občnem zboru izvoltil nov odbor Se dolenjski krajini Goreč sveče včeraj mi Je nekdo pravil ki sta dvignila visoko v zrak In Je prišel pravkar od nje da trobila pretresljive žalost Inke im« tepli njenih muh in obiestne Zvitorepka *® Štirideset dni ni Njima za hrbtom v je pomi- teptt njenih muh In objestne oku8,|a mcea ne ustlvijenega. kata nosilnica k, sU jr. nesla ne zaklanega, ne divjačine ne na krepkih ranah ICrbček in perutnine. Zdaj še sicer stanuje SvctIorep,ek A za nnsilct n.a so v svojem močnem gradu v IIu- sc zgrinjale ženske ki so vpile bi neki prišli, pomislite, milost. °*ielt? ni kralj, če ne bi šolski mladini tedaj pa tedaj • trstiko iz-muh norosti? Saj bi se prav nič več prida ne naučila! Naposled se pa še Breč* ne- skupni znesek pa Izročil »vo cem pokojnika. — Prim®r ^ jc vreden posnemanja. D --------------V dotiovški občini $3 'e moino raziiril , Je bojda pofultla jn preselila se bo v samotno njih krik razlegal visoko pod rešitev posetnice v uredništvo tud škropit'. V tn namen Ivanom Za,cem. Novemu od- Zvitorepka. Bilo bi pač dosti celico, ki jo zida v skritem za- nebo. a med njimi sta najhuje našega lista. Za rešitev le be- trebna škropiva so nn T’ tišju Tam hoče živeti kov pu- delali vospa Kokotlaj.sk« In teta sedne uganke bomo podelili 2 boru telimo uspVhov! v delu mnogo pametneje, če bi prijatelj Bre- D. V. čč svojo žalost pogoltnil tu lepo Ščavnica, daleč stran od brup Clvklja. knjižni iiagrodl. — Uredništvo v vs.ši prod a* vlnah km' zadrugi. rt ijski11 ODLOK o obvezni kakovosti mesnih izdelkov na področfu LOMO Trbovlje Da se delovnemu ljudstvu me sta Trbovelj zagotovi proizvodnja in prodaja kvalitetah ifl zdravih mednih izdelkov in da se preprečijo obolenja, ki jih pov zroča už vanje živi! živalskega izvora izdaja Ljudski odbor mestne občine Trbovlje na podlag: 15 in 64 člena Zakona i I j ud kih odborih mest in mestnih občn (Ur. list LRS štev 19 — 90-52) na svoji 28 »ej; dne 8. aprila 1955 ODLOK o obvezni kakovosti mesnih izdelkov n» področju LOMO Trbovlje SPLOŠNE DOLOČBE t. člen Meini izdelki po tem odloku $<>: svinjska mast, nasoljena m razsoljena svir.ina suha slanina, suha svinina klobase, salame *n mesne konzerve. Z člen Mesne Izdelke za široko potrošnjo smejo izdelovati samo mesna podjetja k: -majo od tajništva za gospodarstvo LOMO Trbovlje posebno dovoljenje ir predelavo mesa in k: eo svoie izdelke registrirala po predpisih odredbe o obveznem sanitarno-higienskem pregledu iivil (Uradni list LRS štev 21/52). S člen Prodaja mesnih izdelkov le dovoljena v prostorih, k; jih odobri sanitarna inšpekcija. 4 člen Mesni izdelki morajo lmeM predpisano kvaliteto oz. kakovost Kakovost mesnih izdelkov kakor tudi način in pogoji izdelave tn prodaje metnih izdelkov so predpisan- z »Začasnimi predpis o kakovosti, proizvodnji in prodaji mesnih izdelkov« ki so posebna priloga in sestavni del tega Odloka. 5 člen Nadzorstvo nad izvrševanjem tega Odloka izvršujejo- veterinarska, sanitarna tn tržna inšpekcija LOMO Trbovlje KAZENSKE DOLOČBE 6 člen Prekršek *ton it s< kaznuje z denarno kaznijo do 2000 din: I kdor izdeluje mesne izdelke za prodajo brez dovoljenja tajništva za gospodarstvo LOMO Trbovljei 2. predelovalnica ki ne vodi atj neredno vodi dnevnik o Predelav mesa: 3. kdoi poštja mesne izdelke v neprimerni embalaži: 4 kdor postopa v nasprotju s 14. 23 m 27 ter 28 točko »Začasnih predpisov o kakovosti, proizvodnji tn prodaji mesnih izdelkov«. Z isto kaznijo *e kaznuje direktor oziroma druga odgovorna oseba v podjetju, v katerem je bil storjen prekršek. 7 člen Po predpisih prav’ln’ka o pregledu živine za k anje in mesa tgr o veterinarski kontroli živil živalskega izvora (Ur list FLRJ štev 44/52) se kaznuje za prekršek: 1 kdor prodaja nes-nažne, nečiste. pokvarjene al: drugače neuporabne mesne izdelke-, Z kdor predelava in konserv-ra pokvarjeno meso ali uporab 1 ja zdravju škodljiva sredstva, k' ne ustrezajo higienskim predpisom! 3 kdor daje v promet ali prodaja pokvarjene mesne kon-Serve: 4. kdor prodaja meso v pro stonh, ki jih nj odobrila sam tarna inšpekcija; S kdor daje v promet neregistrirane mesne Izdelke, aji mesne izdelke brez predpisanega znakai 6. kdor uporablja za konservi-raaje mesnih izdelkov druga sredstva razen tistih ki so predpisana, alj uporablja nitrate v večjih količinah, kakor je predpisano: 7. kdor odpremlja mesne izdeL ke iz enega kraja v drugi kraj v nasprotju s higienskimi predpisi; 8 kdor pogojno ali mani uporabne mesne izdelke prodaja v nasprotju s predpis-; navedenega pravilnika (čl 110, 111, 112); 9 kdor za izdelavo klobas uporablja živilske ovoje, ki jih ni pregledal pristojni veterinar oziroma ovoje, k: niso preizkušeni ln odobreni od pristojnega higienskega zavoda; 10. kdor izdeluje aU prodaja klobase, ki jim je dodano drugo meso razen svinjskega, govejega in telečjega, ne da bi bilo to posebej označeno 8. člen Po predpisih uredbe o zdravstvenem nadzorstvu nad živino (Ur. llet FLRJ štev. 55/48, 39/53, 5/54) se kaznuje za prekršek: 1. kdor izdela ali da v promet mesne izdelke, ki ne ustrezajo predpisani kakovosti; 2. kdor daje v promet mesne izdelke z nepravilno deklaracijo. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE 9. člen »Začasni predpisi o kakovosti, proizvodnji in prodaji mesn.h izdelkov«, ki so sestavni del tega Odloka veljajo, dokler ne bo izdan ustrezni republiški oziroma zvezni predpis 10 člen Ta Odlok se objavi v Uradnem listu LRS, njegova priloga pa tudi v »Zasavskem tedniku« Odlok dobi veljavo 8 dan no objavi v »Zasavskem tedniku« Trbovlje, 8. aprila 1955 Ljudski odbor mestne obč ne Trbovlje Predsednik: Dular Alojz L r. Začasni predpisi o kakovosti, proizvodnji in prodaji L. PREDELAVA IN OZNAČEVANJE MESA Pod predelavo razumemo postopek spreminjanja mesa v mesne izdelke. 2. Predelovati se sme samo po. polnoma zdravo in užitno meso. Voda črevusa in druga sredstva, potrebna za predelavo, morajo ustrezati higienskim predpisom. Pri predelavi mesa se ne sme uporabljati zdravju škodljivih sredstev, niti se posluževati Pribora in strojev, e katerimi bi masni izdelki privzeli škodljive lastnosti za človekovo zdravje. Prepovedano je za mesne izdelke uporabljati manjvredno in pogojno užitno meso ter meso živali, zaklanih v siti ali celo pokvarjeno meso. 3. . Mesni izdelki morajo biti registrirani po predpisih o obveznem sanitamo.higienskem pregledu živil (Ur. list FLRJ štev. 21/52). 4. Mesni izdelki morajo nositi znak proizvajalca (žig, plomba, etiketa), datum proizvodnje to registrsko številko pri Centralnem higienskem zavodu. Na klobasah manjše oblike nd Potreben znak na vsakem kosu, ^ti pa mora na vsakem svežnju. Mesni Izdelki, ki ne nosijo Predpisanega znaka iz 1 oz. 2. °8stavka tega člena, se ne smejo prodajati. 5. Predelovalnice mesa morajo goditi dnevnike o predelavi V dnevnik se za vsako serijo vpijejo točni podatki o vrsti kakovosti surovin uporabljenih Izdelavo mesnih izdelkov ter komu so mesni Izdelki prodani. H. KLOBASE 6. Klobase so mesni izdelki, ki ®e dobe s polnjenjem črev ali drugih naravnih to umetnih P°60jev z zmesjo drobno sesek-,enega mesa ln dodatkov Klobase razvrščamo v sveže, Pdtirajne in trajne. Sveže klobase vsebujejo 45 o 65 % v0ice m mora na najtanjšem ka o pregledu živine za klanje je rdeče' Delci slanine so ena- ,,L J y mestu biti najmanj 2 cm debe- tn mesa ter o veterinarski kon- komomo porazdeljeni, vsebina I®- troli živil živalskega izvora, je elastična primemo vlažna, 16 12- Plečna slanina je v kva- (Ur. list FLRJ štev. 44/52). pod zmernim pritiskom se ne Za naselitev in razsol je pri- drat rezana lopatica brez kosti. Mesni izdelki se izven kraja vdaja Vonj je značilen za po- memo samo ohlajeno in raz- 18. Carsko meso je sušen pr- proizvodnje smelo pošiljati lc sebno zvrst, prav tako okus. hlajeno svinjsko meso. Nasoli sni koš s podtrebušiem in la- r ustrezni embalaži in s potrto pečenice: se slanina, ki ni pretkana z mi- kotnico mesnatih svinj v enem dllom veterinarja po obrazcu Črevo le nepoškodovano, su- šičevjem, v razsol se da slani- kosu ali razpolovljen. 10 Pravilnika o pregledu živine ho. gladko, svetlo in napeto, na, ki je pretkana z mišičev- 21. 18 klanje in mesa ter o vete. Konci so zavezani. Skozi ovoj- jem. Trajna suha svinina se dobi rinarski kontroli živil živalske- nice je vidna enakomerna zmes Za soljenje se uporablja čista z daljšim hladnim prekajeva- ga izvora-mesa in slanine v naravni bar- rudninska sol, za razsol pa rud- njem nasoljene ali razsoljene vi Klobasa je elastična in ima ninska sol s primesjo • % na- poseben vonj po svinjskem me. tfijevega nitrata. Lahko se do. Vrste trg^ suhe svinine so: su in začimbah Vsebina je do- da še do 5 ”/• sladkorja. Za raz- pengut in ribica, bro povezana, se prilega čreve- sol lahko uporabljamo tudi to-su gostota, je plastična Okus vamičko izdelano zmes ki je z " in vont sta značilna za evtoino odobrena od higienskega zavo-in začimbe. da. c) jetmice, krvavice to tlačenka: Ovoj je nepoškodovan, g la dek, napet, konci zavezani ali suhega mesa brez kosti, zašpiljeni. Barva in vonj sta zna- 1(J čilna za posebno zvrst. Vsebina Peršut je svinjsko stegno s kožo ali brez nje, brez medenič- Razsoljena svinina sme vse- ne kosti, repa in parkljev. ^ viuu>/i v ™,„VJV,nrall llavl-bovati 4 do 7,5 soli to največ 35 Ribica je sušen del svinjske- nad Svilll z po, miligramov nitrata na 100 gr ga hrbta in brez kosti. znejšimi spremembami in do- Vm. KAZENSKE DOLOČBE 30. Prekršek teh »Začasnih predpisov« se kaznuje po pravilniku o pregledu mesa ln živine za klanje ter o veterinarski kontroli živil živalskega izvora in po Uredbi o zdravstvenem nad- 23. polnitvami ter Po Odloku LO Sušiti se sme samo neoporeč. MO Trbovlje o obvezni kako-. _ ' ,, ..... na slanina, ki ie dozorela v soli vosti mesnih izdelkov. i^rea,“SB .tsrsrtssrs? ^ - = »» o.,, je naguban, kond Transportirat, se mora po pred- «f elastična, č) poltrajne klobase: dek. napet ali uasuoim, iwnu muaijuiuioii nnuio pu picu- . . . „ , . o^d 28111 PraVUnika 0 ^ dali časa v hladnJ dimu in kajevanja tn od vsebine. Pri otipavanju je enakomerno ela- V. SUHA SLANINA IN SVININA 18. stična Vsebina le povezana to se prilega ovoju. Na prerezu so povezan, delci mišičevja to sla- prepihu, tako da izgubi najmanj 32 •/o vlage. Sušena slanina sme imeti 4 LJudskj odbor mestne občine Trbovlje Predsednik: Dular Alojz Lr. Prve sadne plantaže v krškem okraju do^5% soiTTn največ “25mg LeSovcnl« Pr?£T V Sevtici' e!^ta S! vedno pomemTneršaTd: m^iokzUt MSSje“je^ 5 ^ ravne barve mesa Slanina pa je bela in elastična, d) trajne klobase: Črevo Je nepoškodovano, suho, konci so zavezan, in zaradi dustrijski način z vročim suhim prekajevanjem. Razlikujemo poltrajno in važna ne samo svojo kakovost 3 mesece, traj- ostalo Šioveni"jo mi‘rveč ,udl M na pa 1 leto Na posestvu »Matije Gubca« v 24- Leskovcu so letos posad lj na no- Vsi Izdelki s kožo. razen gla- T° 8,3 ha s pritličnimi jablanami ve, parkljev in repa se zazna- 'n hruškami, za drugo leto pa je »V, RVilVI DU 4zti v «.u 111 1*4 MU O VI« . . . , *V| to »vpo ^ v* -- ---IVIU Ud JV plesni sive barve. Salame »O evimno. aj ~ mujejo na kož, z vžganim ži- Pripravljeno nada'jn|ih 7 hekta- enakomemo elastične. Na povr- nlna_v proizX; .' kl ga ° 1 /_ gom, gnjati in krače pa s plom. f?v zemlje v ta namen Breskve, z vročim prekajevanjem nasoljene svinine ali iz razsola. Vrste poltrajne svinine so: gnjat, zvita gnjat, krača, suhi svinjski hrbet, suhi vrat. suha rebra, je- bami. VL MESNE KONSERVE 25. šini imajo vonj po plesni m. SVINJSKA MAST 12. Svinjska mast dobljen iz čistega tolščnega va zaklanih svinj, brez kakršne to mes0 koli druge primesi. Svinjska mast se razporeja v 20 I- II in III vrsto Mast k) se Določajo se sledeči in nasoljeno »lanino ee predpisi: meso v lastnem soku. meso v L Gnjat je sušeno svinjsko bujonu golaževe konserve to ki so jih posadil; lansko leto so izredno lepe :n bodo letos že preče, rodile. V Sevnici So posadil na 8 ha pritlične jablane samih najkva- Je proizvod eu™ š anina podbradek Mesne konserve so proizvodi K1*"'™.h''“m7 ,nf'kva- tM. .I.Mn., pWn. dani«. g$j «*,l cd«*"'Pto-Su 13 začasni Vrste mesnih konserv so: cvre mora kot take označiti Surovine za proizvodnjo stegno s kožo ali brez kože, z svinjske masti so: slanina, salo medenično kostjo brez križni-in pečice (oparki). ce, repa in parkljev. 13. 2. Zvite gnjat je sušeno Mast se dobiva iz surovin z svinjsko stegno s kožo. kj so vretjem na ognju ali na vodni mu Pobrane vse kosti razen pari Pri cvrenju na ognju ati 8tegniS? , . neposredno pri par, dobivajo 3 Krača le prednja noga e kem pa je posadila n* 5,5 ha okrog 16.000 pr-tličnih hrušk, cepljenih na kutini V tem tvaea-du sta »ae topa ni samo dve vrsti hrušk — viljamovk« in kleržo. Te trj nove plantaže so pomembne zlasti zaradi tega, ker so med prv in, v naši republiki in bodo služile ko; sred šča Ze nadaljnje širjenje intenzivnega sedlarstva Že letos sta bila v Od vsake serije izdelanih pol- teh nasedih dva enodnevna prak- pastete. VH. PREGLED MESNIH IZDELKOV, SKLADIŠČENJE IN TRANSPORT 26. ocvirki zlatorjavo barvo Ocvir- k®4® ali brGZ nle' brez lopatične trajnih in trajnih klobas (sa- tična tečaja o rezu in vzgoji ki se Izločajo s stiskanjem, s 111 brez Parkljev Zvita lam) je dolžan nadzorni veteri- breskev in pritličnih jablan Pod precejanjem ali z usedanjem krača je suha prednja noga s nar odvzeti vzoruc in jih do- vplivom uspehov nabada v Le- J kožo, t lopatico tn nadlahtnico staviti pristojnemu bakteriolo- skovcu in podobnih nasadov v 14- &M brez nje ter s podlahtnico. škemu zavodu v preiskavo. Od sosedni Hrvitskj se je odločilo Mast se spravlja v lesene alt 4. Suhi svinjski hrbet je raz. ostalih vrst mesnih izdelkov precej sadjarjev da bodo začeli pločevinaste sode. Leseni sodi polovlien dei hrbta in ledij, odvzame veterinar vzorce, ka- obnavljati svoje sadovnjake na morajo imeti pergamentne vlož- brez ledvene slarone, in sicer od dar se mu zdi potrebno. SUo- enak oačin. Inž. D. H. 7 DNI po svetu FIZHULTURA IN ŠPORT Danes je indijski ministrski predsednik Nehru z letalom zapustil Jugoslavijo. Eden izmed največjih prijateljev naše države si je v sedmih dneh ogledal Beograd In njegove znamenitosti, bližnjo okolico glavnega mesta. Dubrovnik. Split ter Zagreb in njegove posebnosti, nato pa skozi Ljubljano krenil na Brione, kjer je zaključil uradne razgovore s predsednikom Titom. Kot prvi vodilni državnik iz tujine je govoril tudi pred poslanci Zvezne ljudske skupščine. Prebivalci mest. skozi katere je potoval visoki indijski gost so mu na vsakem koraku izkazovali spoštovanje in ljubezen, zavedajoč se da prebiva med njimi, čutudi le za krajši čas, državnik, lt| je popeljal s svojimi sodelavci Indijo iz kolonialne preteklosti v novo, srečnejšo bodočnost Ogromna večina Indijskega ljudstva se je odločila za socialistični družbeni red in se podobno kakor pri nas trudi, da bi dosegla čim hitrejši in vidnejši napredek Zato ni čudo, če so razmeroma kratki medsebojni stiki, kj jih je utrdil predsednik Tito z zimskim obiskom Indiji, pognali tako globoke korenine Indija in Jugoslavija sta poleg Burme glavni nositeljici ideje o miroljubnem sožitju med državami vsega sveta ne glede na državne ali družbene razlike. Razgovori v Beogradu in na Brionih, ki so še bolj zbližali obe državi, dokazujejo da pomeni taka politika v sedanjem času edino rešilno pot iz krempljev blokovskih in nacionalističnih predsodkov, v katere je pahnila Evropo in dobršen del ostalega sveta povojna »hladna vojna«. Svetovna javnost pa se te dni ukvarja z domnevami o bodoči ženevski konferenci štirih ministrskih predsednikov, ki naj bi pričela z delom 18. tega meseca. Četudi So se zunanji ministri Vel. Britanije. ZDA. SZ in Francije na svečanem zasedanju Generalne skupščine v San Franciscu domenili da dnevnega reda ne bodo določevali, je že danes več ali manj .jasno, kakšni problemi bodo prevladovali na konferenci. Tu je predvsem nemško vprašanje, ki še tako močno loči evropski svet in vzbuja umetno napetost med Vzhodom in Zahodom. Bodočnost Nemčije je nujno povezana z evropsko varnostjo in težnjami po splošni razorožitvi SZ bi se hotela z zahodnimi predstavniki pomeniti o nekaterih vprašanjih daljnega Vzhoda, posebno o napetih odnosih med Kitajsko in ZDA. V Washlngtonu sicer zahtevajo, naj bj konferenca ne trajala več kot šest dni. Podrobnejše razprave pa naj bi pozneje prepustili zunanjim ministrom. Tak« stališče bo bržkone obveljalo. Zato pa tudi lahko Zelo so delavni pričakujemo, da »štirje veliki« ne bodo mogli rešiti vseh vprašanj, temveč jih bodo kvečjemu načelno obdelali in jih nato prepustili kak| drugi medna- TRBOVELJSKI ORODNI TELOVADCI BODO NASTOPILI NA rodni konferenci »nižje ravni«. TEKMOVANJU ZA DRŽAVNO PRVENSTVO Ali bo Ženeva prinesla kaj Partizan (Videm-Krško) NK Bregana 5:1 (2 0) Po treh letih je v Krškem spet gostovalo moštvo iz bližnje Bregane in podleglo boljši igri domačinov. Gostje so sprva dobro zaigrali m so hoteli že takoj priti v vodstvo Toda domača obramba ie ~i wii JI Ji.______ razbila vsak nevaren prodor go- V nedeljo je bila na stadionu £tov Kma]u SQ se don£čini ot;c„ Nogomet v Brežicah novega? Angleži predlagajo ta- Po uspe‘e™ ]avnem nastoPu *a tehrVčn,° ^popolnitev telo- v Brežicah prijateljska nogo- s„ silovitega pritlska in Mmi za_ ko imenovani Edenov načrt, ki doma ob občinskem prazniku in vadnega kadra je društvo po- metna tekma med domačim -e, nevarno ogrožat] wala g(> se za“zema za združitev Nemci- v počastitev 10 obletnice na- slalo v vaditeljski tečaj, ki ga »Partizanom, m članom II. stov IzsiIiIi J\eč kotov, ki .» je Zdrotena NemčUa ^o demo- rodne osvoboditve nenehno in je organizirala republiška zveza skupine zagrebške podzveze ža, niso bil, igriščem. V 34 in L .TTvL , : PJL ,? neutrudno vadijo vsi telovadni v Mozirju, ze do sedaj zelo »Croatia«, ki se je končala z miTmti ;e iz dveh nrodorov ...........^ma odtočito na °dde.lki’, da Lbi fe Še bolj izp°,' USpeŠnega, ^odnika t0V' Trauna, rezultatom 2:3 (0:2) v korist go. preSeneti vratarje Čurin m po- ' 1? Zahod) se žel* p°lmb in tak0 časV?° stopali enega mladinca pa v tečaj za stov. Domača enajsterica je £al usnjc v prazna vrata. Vseka- »ii Zahod) se zen telovadne* vrste tudi na lavnih trenene odboike. . . . . , ____ ________ kratičnih parlamentarnih volitvah naj bi koga (Vzh; nasloniti. T. imela stalno terensko premoč, kor je kriv golov vratar, ki ie za-Akoravno so se pričele šolske vendar napad ni znal izkoristi- pustil vrata. Polčas se je končal ,, , ng_ £.q m partizana telovadne vrste tudi na javnih trenerje odbojke, bi pomiriij sovjet- nastopih drugih društev »Par- h^ho^žitvil^^dia^o Ui?Tna\V,naŠemt0krajU a Počitnice in čas letnih dopu- ti več zrelih situacij pred sel**isin:60jla ariK Evropi in SZ. »T “j. ™ SČ Francija se zavzema za Po- dostno število točk trboveljska secih rednQ lelovPdni ter na„ SkoVič. prj gosteh pa odlični enajstmetrovko ki je domači dobno rešitev - za nenapal- telovadca Truger za višji In st u nadalje na podeželju ter vratar, ki je branil zelo nevar- vratar ni ubranil n, pakt med obema blokoma. Kormšek za nižji razred ter se £ propagirali naše. geslo: Toda tako prva kot druga »re- s tem uvrstila v tekmovanje za vZdrav duh v zdravem telesu!« trovko, ter vodja napada. - šitev« v bistvu uzakonjuje se- državno prvenstvo, ki je te dm s r„ danjo razdelitev Evrope na dva v Nišu. bloka, zato je sovjetska diplo- Trboveljski telovadci pa na-macija sodeč po najnovejših stopajo tudi v ostalih krajih izjavah, v tej obliki ne bo spre- in s lem pomagajo manjšim te- jela. Zahtevala bo. naj v duhu lovadnim društvom v okraju. Z popuščanja mednarodne nape- uspehom so nastopili 26. junija tosti raje sklenejo evropski ^ Dolu pri Hrastniku in l ju- ne strele in silovito ena j strne- S. G. Sodil je tov. Todorovič. V 15 minuti je iz neposredne bližine Preskar ostro streljal in zvišal rezultat na 4:1, V 23 minuti je iz dosojene enajstmetrovke dosegel končni rezultat Tonček Bizjak. Pred velikim številom gledal- obrambnt pakt, ki bi obsegal države obeh blokov in tudi nevtralce. Vanj naj bi se po lastni želji vključile ZDA. ker Jutri bo v Sevn ci mladinski — —-.1^ 1,, ftiCtilial Predvsem pa naj bo naša skrb cev je dobro sodil A Istenič vjCiJ 'j$x' IC jUVui posvečena tud gasilskemu orod- V predtekmi je II moštvo po- 11 j a na okraj m telovadni aKa- Nfisa liudc. ohlas( nud. aa j™-. Naši gasil k: domovi naj razilo novoustanovl,eno smdikai- demiii v Zaeoriu v počastitev . ‘lud-ka oblast nud. ga- bodo žarišča gasilske misli Ze no društvo »Sava« iz Krškega z 200-letnice zlgorskegamdnika. £ "Lilci dolžni oo veVm° ZUDai m°rM° k^at slik” rezultatom 8:0. Moštvo je mlado. Nadalie bodo iutri. 3. iuliia. z *ad‘ Entn Pe ureienost: m gasilske pri- toda ima veliko vztraine volje. v.o pozornost nas; -ocialističn. prav!jeno«t; Razmetan in neure- Sodil je Jože Žabkar. vzgoj: m družben ureditvi ien gas.;!s,k dom je žaIo. - - Dolžnost vsakega gasdea ie, da 3ten dokaz da tamkaj ne vladl se aktivno bori za zmago -oc:a- g3S iska zave t l.zma in za naš napredek Ga Dne ju,jja bo , Scvnid „ v. ®,ci. ™°r,amo, bltl kot aktivn. Medzvezni mlad nski gasilski fe- jullja ____________ obeh straneh pokazali dovolj zanimivo telovadno meddržavno c aa' . vedno » prv n vrstah stiva! Ta velika proslava vsega vala skupina nogometašev in dobre volje bodo letopisi tudi tekmovanje Danska-Jugoslaviia v ,orD.‘, 18 ■, ' ^ nl° naSe 5 up" zasavskega gasilstva naj pokaže boksarjev iz Kreke v Bosni ter ženevsko konferenco »štirih ve- v Ljubljani. Na tem tekmova- mV ,am°VeZbomo naše strntene vrste in moč gasil- rokometno moštvo zagrebške Nadalje bodo jutri, 3. julija, z imajo z zahodnimi zavezniki dejali javnem nastopu v medsebojne tesne stike pogodbe in tako Radečah. _ .. . Da bi svoje znanje izpopol- u«vrs &ie^Tpa^a«teS; t« b-« ŠPORTNE PRIREDITVE OB DNEVU RUDARJEV V TRBOVLJAH Za Dan rudarjev, v nedeljo, 3. julija je v Trbovljah gos to- likih« označili kot velik morda tudi usoden korak naprej v mednarodnih odnosih. nju je sodeloval kot zvezni strokovnjak tov. Mirko Bizjak Šport v počastitev 200-!etn ce ru('n ka v Zagonu V počastitev 200-letnice rud- rem je zmagal domači Proleta-nika Zagorje so bila v progra- rec. Rezultati: Jesenice : Litija sodnik naš domači telovadni dosegi: vse potrebno, da se bo mo lahko se močneje razvijali m utrjevali N-ša mlad na. zlasti pa pionirji, nai nam bodo velika skrb za tzpr poln tev g-ss 1" skih vrst. Nai ne bo gasilskega društva v vsem Zasavju ki ne bi skrbe'o na pridobitev dobrih naraščajn^ov ki se bodo z ve seljem vključil v gas htvo siva ob praznovanju desetletn:ce »Lokomotive«. V srečanjih * naše osvoboditve L. K. mu tudi pokalna športna tekmovanja v šahu, namiznem tenisu, košarkj in nogometu. 42:42 (21:26). Proletarec : Jesenice 58:39 (32:15), Proletarec : Litija 80:43 V tekmovanju šahovskih ekip (35:35). Najuspešnejši strelec na rudniških obratov (Zunanji turnirju je bil Lipovšek (Prole- obrat. Podstrana, Kotrcdcž. Kisovec, Separacija. Rudarska tarec) s 64 doseženimi koši. Na nogometnem turnirju ru- Zasavski šahisti so počastili Dan rudarjev V počastitev Dneva rudarjev so šahisti SD »Rudarja« iz Tr-bovulj in šahisti domače »Svobode« dne 1. t. m. odigrali v Kvalifikacijska tekma za vstop v consko ligo v Trbovljah V nedeljo, 10. julija bo ob 17. uri na stadionu SD »Rudarja« v Trbovljah kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v gosti so športne skupine SD »Rudarja« dosegle sledeče rezultate: Boks: »Proleter« (Kreka) — »Rudar« (Trbovlje) 7:13; Nogomet; »Proleter« (Kreka) — »Rudar« (Trbovlje) 3:2 (2:2); Rokomet: »Lokomotiva« (Zagreb) — »Rudar« (Trbovlje) šola, Strojni obrat) je osvojilo darsklh moštev je zmagal Pro- , , poka) moštvo Zunanjega obra- letarec. ki je v polfinalu pre- Hrastniku prijateljski dvoooj ta s 26 točkami pred Kotrede- magal Svobodo Kisovec 1:0. v žem, ki ima 24 in pol točke. V namiznoteniškem dvoboju so Zagorjani zmagali z Litijo finalu pa Dobrno Svobodo Tr- na 17 deskah. Po zanimivih igrah so zmagali trboveljski ša- consko ligo med moštvom »No- 14:6 (9:2); va Gorica« in trboveljskim Mladinci: »Rudar« (rdeči) »Rudarjem«. — »Rudar« (plavi) 7:7 (4:3). OUotiz un išiž 5:1 in s Kemičarjem Hrastnik (Trbovlje) nad Svobodo Klso 5:0 in osvojili pokal. V borbi vec 1:0. za drugo mesto so Lilijani odpravili Hrastničane 5:4. v nedeljo popoldne pok i? in V petek je bil na novo ureje- diplome za sodelovanje ob pro-nem košarkarskem Igrišču Pro- slavi zagorjanskega rudnika, letarca pokalni turnir, na kate- L Trboveljski pionirji — teniški igrabi dosegli 7. mesto na državnem prvenstvu v Borovu Od 1 do 3. julija 1955 je bilo Med j)ro.$t:m časom so si po-državno prvenstvo pionirjev v te- nirji ogledali tovarno Komb nata senc. Remizirala sta Jazbec ml nisu. Tekmovanje je b lo organ:- Borovo ter napravil: izlet ia zirano v rep uti ki Hrvaški v me Donavo Tud kopanja je b.lo do- Upravni odbor Kmetijske za. druge v, Dobovi razpisuje mesto STALNEGA KNJIGOVODJE. PLAVALNA SOLA NA VIDMU bo dne 16. julija pričela z drugim tečajem. — Vljudno vabljeni! PRODAM EN HEKTAR ZEMLJE v Trbovljah, sončna lega. — Vprašati pri Zabrložni-ku na Kleku. $tu Borovo T ekmovin j a s« j e ude* volj. Ogledali so si nadalje pro-ližilo 21 teniških klubov iz vseh pagandni film tekmovanje med-republ k. Slovenijo sta zastopali narodnih teniških srečanj v An \j KINEMATOGRAFI * \ KINO »SVOBODA - CENTER« v Trbovljah bo predvajal do ponedeljka ameriški barvni 61m »LILI« Za mladino v nedeljo dopoldne ob 10 uri Prihodnji teden v sredo In četrtek ameriški pustolovski film »OB VELIKI LOČNICI«. KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II« bo imel na sporedu do poneddjka nemšld cirkuški film »TROMBA« Pred-.-Jstave v obeh kinematografih - ob običajnih urah. KINO »SVOBODA - DOBRNA« v Trbovljah predvaja od sobote 9 do ponedeljka, 11. julija, ob 17. In 19 urj nemški film »GLAS DRUGEGA«. Kino »Triglav« Zagorje predvaja od 9 do 11. julija, ob 18. in 20 un francoski film: »TRPLJENJE«; 13 in 14. ju-, uja °b 18 in 20. uri amer - ljubavnj film: »SESTRIČNA RAHELA« Kino »Partizan« Sevnica predvaja 9. in 10 julija ameriški film »UROČEN«. Kino Brežice predvaja od 8. do 11. julija ameiiški barvni film »KISMET« — (bagdadski berač) — FN 24; od 12. do 14 julija premiera Jugoslovanskega filma »MILIJONI NA OTOKU«; od 15. do 17 julija ameriški barvni film »LILI« — FN 26. Kino Brestanica predvaja od 8. do 10. julija premiero ameriškega barvnega filma »PRAZNIK V RIMU«; 13 In 14 julija francoski film »ZADOVOLJSTVO PARIZA«; od 15 do 17 julija angleški barvni film »LJUBAVNI ZANOS« „ samo dve pionirski teniški ekipi »Branik« Maribor in »Svoboda iz Trbovelj 9'iji partija tega dvoboja ie bila med ___________________ _______ .... Gerželjem (Rudar) in Milenko- pc,g0jj za sprejem: primarna Zmagovita moštva so prejeta vičem (Svoboda) na drugi c.e- 30js;ka izobrazba ter po možno- ski. V gtcilijank, je GeržlJ ko« ^ praksa v knjigovodstvu. — črnj prišel v boljši položaj m Mesečni prejemki in nastop z lepo komb.nacijo pc »pucov- po dogovoru. — Samsko sko« zmagal. . Za »Rud-irja« so Etan0vanje zagotovljeno. Sprej- IZGUBILI so se trije ključi bili uspešni še: Sribar Frece. memo tudj eventualno mlajšo Pošten najditelj naj jih vrne Jazbec st.. Rajevee. Blaznik. mo( Ponudbe je poslati pisme- Dmovšek. Fajfar. Kozmus. Ku- no os,bno na naslov: Kme. kovv?, Dolanc in Opresnik za |jjska zadruga, Dobova. »Svobodo« na so zmagali Jože « Kačič Majdič Rupnik In Pro- ZAHVALA senc. Remizirala sta Jazbec ml Zahvaljujem se vsem, ki so (Rudar) in Alojz Kačič (Svobo- spremili na zadnji poti našega KUPiMO 13. in i8„redni (vrst-da) sina. moža m očeta / MIHA ROBEKA KEGLJAŠKI DVOBOJ V Lepa hvala tudi darovalcem BREŽICAH vencev, sind podružnici Sepa- ICgljaški klub v Brež-cah je racije, društvom »Zarja« in na upravo »Zasavskega tednika.« POCENI PRODAM delno kredenco. — upravi lista. lepo dvo-NasLov v ni) sejalni stroj. Ponudbe poslati na Kmetijsko zadrugo. Boštanj. Prejeli so od sekretarja tenL ------ - jui škega kluba Borovo priznanje za >mel v gosteh odlično moštvo »Slavček« ter godbi. Enako se zahvaljujemo dok- Takoi prvi dan so dosegli udeležbo in plaketo v priznamo KK »Franck« iz Zagreba, ki je uspehe sa so bil- neporažen1 v za dosege 7 mesta prvem kolu v 2 kolu