TMTEDEN / TA TEDEN
Lenarška delitev
obvisela v zraku?
Vroče razprave in polemike o načrtovani delitvi občine Lenart na
več manjših so se polegle in vse kaže, da se je delitev začasno tudi us-
tavila. Pri Lenartu tako rekoč vsi po vrsti govorijo, da tako, kot je
zdaj, ne bo šlo več in da je treba nekaj vendarle postoriti za hitrejši
razvoj. Zlasti na gospodarskem področju, kjer so zaostajanja na-
jvečja. Pa ne samo tam, tudi družbeno kulturno zaostajanje je
precejšnje, da o kadrovskem siromašenju sploh ne govorimo. Po kra-
jevnih skupnostih je veliko nezadovoljstva zaradi zapostavljanja
enakomernejšega razvoja slovenskogoriškega podeželja, nekateri po-
litični veljaki niso zadovoljni z razrezom politične pogače in marsik-
je vlečejo vodo na svoj mlin. Toda bolj kot to se zdi, da so pri Lenartu
v ozadju še druge zgode in nezgode sedanje oblasti. Gre za precejšnje
nezadovoljstvo ljudi z neučinkovitostjo občinske uprave, ki pa v da-
nih razmerah kaj bistveno več tudi ne bi mogla storiti. Očitajo ji kad-
rovsko šibkost, a bolj kot to bi ji lahko očitali neodločnost pri odločil-
nih razvojnih potezah. Potovanja v Ljubljano na ministrstva bi mo-
rala biti na dnevnem redu, trkanje na vrata resornih državnih sekre-
tarjev bolj glasno, političnega mešetarjenja v čudni lenarški kuhinji
pa bistveno manj. To so temeljne zamere, ki so med drugim pogojeva-
le odločitev, da bi šla občina narazen. Poleg nekaterih zgodovinskih
razlogov, kijih tudi v lenarški delitveni zgodbi ne smemo zanemarja-
ti. In še nekaj je pomembno, ta trenutek vlečejo tudi zgledi iz
sosedstva, saj se v manjših novih občinah - Juršinci, Destrnik -
Trnovska Vas in Duplek dogaja veliko novega. Pri Lenartu se je
namreč čas velikopoteznih akcij ustavil. Ceste se modernizirajo
počasneje, šolski prostori tudi, industrija pa o novih delovnih mestih
samo sanja. Krepijo se pritiski na razdrobljene kmetije, veliko je
brezposelnosti, mladi ljudje živijo v primežu socialne negotovosti.
Povrh vsega kadrovsko nobena od političnih strank ni prepričljiva in
ne ponuja dovolj celovitih rešitev. Vsi čakajo, kaj se bo zgodilo in
vsaj za zdaj na prve predloge o 22 novih občinah, pri Lenartu nismo
zasledili glasnih komentarjev. Občina Lenart ostaja nedeljiva, saj
nihče ne izpolnjuje osnovnih pogojev, to je števila prebivalcev. Pri
vsem skupaj je zanimivo, da so že v pobudah za ustanovitev novih
občin vse krajevne skupnosti zapisale, da tega pogoja res ne izpolnju-
jejo, da pa imajo vrsto zgodovinskih in geografskih razlogov za svoje
občine. Boljši poznavalci dogajanje ne pozabijo dodati, da je v Slo-
veniji še veliko občin v nastajanju, ki zakonskih pogojev sploh he
izpolnjujejo, pa so vseeno na spisku za ustanovitev. Ali na primer
Lenart kot centralno naselje osrednjih Slovenskih goric res zaostaja
za recimo Miklavžem, Vranskim, Braslovčami, se sprašujejo? Le ne-
kaj deset prebivalcev manjka Lenartu do številke 5000, vsi ostali po-
goji za samostojno občino (tako je predlagala sedanja KS oz. mesto
Lenart) pa so na dlani. To pomeni, da lenarčani niso dobro lobirali
in našli zaveznikov v državnem zboru. Vsaj njihov poslanec bi lahko
bil odločnejši, doslej se okoli novih predlogov ni pretirano oglašal.
Kakorkoli že, lenarško poletje bo očitno minilo mirno, brez političnih
pretresov in tudi nove občine bodo še visele v zraku. Dokler ne bodo
padle na realna tla. Potihem se nekateri nadejajo tudi presenečenj,
mnogi pa že razmišljajo o občinskih volitvah, ki bodo prihodnje leto.
Tudi z njimi lahko veliko rešijo - morda celo več, kot z novimi
občinami.
Marjan Toš
Eden od ciljev tekmovanja za najbolj urejeno okolje v Sloveniji je tudi ta, da bi se cvetje bolj uveljavilo.
Nd Ptujskem, še posebej v Ptuju, smo ta vidik tekmovanja, vzeli izredno resno. Iz leta v leto je več cvetja
na oknih, balkonih, gredah in drugih zelenih površinah. Za lepo in urejeno okolje se trudijo povsod: v
podjetjih, institucijah, ustanovah, šolah in posamezniki. V prazničnih dneh je Ptuj postal bogatejši za
tablo z napisom "Najbolj urejeni kraj v Sloveniji 1996". Napis simbolizira vsa ta prizadevanja, ki jih je
Turistična zveza Slovenije že petkrat zapored nagradila s prvim mestom med turističnimi kraji v Sloveniji.
S priznanji - zlatimi vrtnicami in cvetom - se je Turistično društvo Ptuj spomnilo vseh, ki se v mestni
občini še posebej trudijo za lepo okolje. Ob njenem drugem prazniku je podelilo 75 priznanj. Z
najlepše urejeno in ocvetličeno hišo v tem letu se ponaša Slavica Vogrinec iz Spodnje Hajdine 19/a, ki
si nagrado deli s svojo družino ter vsemi ljubitelji cvetja in urejenega okolja. Tekst:MO, Foto: Kosi
PTUJ / VROČE TEME PRAZNIČNEGA PTUJA
Ptujska KTV in lastništvo, KurenHandr OS Hajdint^
Terme, zemlja za magistralko in druge tvelke.
Pri opazovanju v naslovu na-
vedenih projektov se ni mogoče
znebiti občutka slabega in
škodljivega gospodarjenja s pro-
računskimi sredstvi v naši
občini. Prav je, da vsak, ki to
opazi, na to tudi opozori. Vsi
smo, neglede na strankarsko pri-
padnost, versko usmerjenost ali
kakršno koli drugo prepričanje,
postavljeni pred to, da moramo
živeti. Logično in normalno bi
bilo, da bi si življenje uredili
tako, da bi čim bolje medsebojno
shajali.
STRAN 13
Kje so Girajldeli'
jevi dolarji?
Lani smo pisali o obetavnih turističnih načrtih v novi slo-
venskogoriški občini Sveti Jurij ob Sčavnici. Kje so sedaj to-
liko obetajoči Giralldelijevi dolarji?
STRAN 10
2
četrtek, 7. avgust 1997 - TEDNIK
PTUJ / OBČINSKO PRIZNANJE ZA ZVONKA DOMINKA
Do konta lela novprn^jno-^
semsni tenler za VW in Audi
21. leto poslovanja bo kolektiv Zvonka Dominka, uspešnega
ptujskega obrtnika in podjetnika, sklenil z novo pridobitvijo -
prodajno - servisnim centrom za vozila VW in Audi, ki so ga
pričeli urejati v prejšnjem letu v prostorih nekdanje Elektroko-
vine na Zadružnem trgu v Ptuju. Gre za investicijo v višini 2,8
milijona mark, ki jo bodo končali do konca tega leta.
Z novo naložbo se odpirajo nove
zaposlitvene možnosti, zaposlili naj
bi deset novih delavcev. V tem tre-
nutku šteje kolektiv Zvonka Do-
minka 38 delavcev. V njihovih de-
lavnicah, ki imajo certifikat učne
delavnice, si potrebno znanje in
izkušnje pridobiva tudi petnajst
učencev. Nosilec dejavnosti poleg
tega aktivno sodeluje tudi v progra-
mu za izvedbo mojstrskih izpitov.
Ob kvalitetnih storitvah Mar-
cedesovega servisa, kjer op-
ravljajo avtomehanska, avtokle-
parska in avtoličarska dela, veli-
ko skrb posvečajo izpopolnje-
vanju ponudbe in storitev.
Schellova olja in mazila (to so
vsa motorna, industrijska in
živilska olja, ki se uporabljajo v
živilski inudstriji) prodajajo za
vso Štajersko, prav tako barve
Glasurit. V njihovem prodajnem
salonu so naprodaj tudi Micheli-
nove gume.
Po končani gradnji prodajno-
servisnega centra na Zadružnem
trgu, bo na zdajšnji lokaciji ostal
čisti servis za Mercedesova vozi-
la, VW in Audi program pa bodo
preselili na novo lokacijo.
Spominsko priznanje "Pečat
mesta Ptuja z likom sv. Jurija",
ki ga je Zvonko Dominko prejel
ob drugem prazniku mestne
občine Ptuj za dosežke na gospo-
darskem področju po odločitvi
župana mestne občine Ptuj dr.
Miroslava Lucija, je brez dvoma
veliko priznanje zanj osebno,
prav tako tudi za kolektiv, ki se
nenehno trudi biti v vrhu de-
javnosti, ki jo opravlja.
Predstavlja zadovoljstvo, da tudi
okolje spoznava, da brez
uspešnih podjetnikov in obrtni-
kov, toliko pričakovanega razvo-
ja ne bo. Pomeni pa tudi dobro
spodbudo za vnaprej. Podobno
kot drugI obrtniki m podjetniki
si tudi Zvonko Dominko želi, da
bi država pri razvoju obrti in
podjetništva ubrala prave stru-
ne. Med najbolj vpijočimi prob-
lemi je gotovo delo na črno, ki ga
je v Sloveniji po oceni za četrti-
no družbenega proizvoda.
MG
Zvonko Dominko je že
dolgo pojem uspešnega
obrtnika in podjetnika
(Foto: Kosi)
PTUJ, ORMOŽ, LENART / PREVZEM PŠENICE GRE H KONCU
Letošnji pridelek bogat po koliiini
v teh dneh se zaključuje na ptujskem odkup pšenice na obeh
prevzemnih mestih v Dražencih in v mlinu Korošec v Zabovcih.
Do nedelje so v Tovarni močnih krmil v Dražencih prezveli
8.229 ton zrnja, v mlinu Korošec pa 2.629 ton, na obeh prevzem-
nih mestih so z letošnjim pridelkom zadovoljni, nekoliko manj
pa s kvaliteto zrnja. V Dražencih še do konca tega tedna
pričakujejo nekaj manjših količin žita, saj na žetev še čaka pri-
delek na 200 hektarjih polj Kmetijskega kombinata Ptuj.
Irena Lešnik, tehnolog v Tovarni
močnih krmil v Dražencih nam je v
ponedeljek povedala: "Slabo vreme
nam letos povzroča precej težav tudi
pri prevzemu pšenice, kljub temu pa
je ta v največji meri že spravljena. Do
ponedeljka zjutraj smo na našem
prevzemnem mestu prevzeli že nad 8
tisoč ton; od zasebnih kmetovalcev
4.800 ton, na njivah KK Ptuj pa smo
dosedaj pridelah dobrih 3.300 ton.
Seveda bo pri nas odkup pšenice po-
tekal še do konca tedna, ko pričaku-
jemo še zadnje količine žita, kakšnih
1000 ton pa pričakujemo še z 200
hektarjev polj KK Ptuj, kjer je pose-
jana pozna sorta pšenice. Največ dela
s prevzemom smo imeli v mešalnici
23. in 24. juhja, saj smo prvega dne
prevzeli skoraj 1500 ton, delali smo
do poznih večernih ur, do večjih zas-
tojev pa kljub temu ni prihajalo. Mo-
ram pa reči, da je letošnji pridelek
pšenice dober, morda ne toliko po
kvaliteti, saj je vlaga nekoliko višja
kot lani (15,1 odstotna), smo pa lani
imeli za kar dva odstotka več primesi
v pšenici kot letos. Tudi beljakovin
je bilo lani več za pol odstotka, letos
je ta številka znaša 12,6 odstotka,
hektolitrska teža pa je prav tako nižja
od lanske."
Na drugem odkupnem mestu v
mlinu Korošec v Zabovcih nam je
Vlado Korošec posredoval te infor-
macije: "Do konca tedna smo prevze-
li 2.620 ton pšenice, kar je bistevo
več kot leta nazaj. Gnečo smo imeli v
zadnjih dneh julija, še zadnje
količine zrnja pričakujemo v
ponedeljek, 4. avgusta. Po dosedan-
jih analizah lahko povem, da je tudi
letošnja kvaliteta povprečna, nekoli-
ko večji je odstotek vlage v zrnju.
Vzrorce nam pripravlja Inspecta iz
Maribora, samo analizo zrnja pa ima
v rokah mariborski Intes."
Zanimivi pa so tudi podatki o od-
kupu pšenice v KZ Ptuj in KZ
Lovrenc na Dravskem polju, kjer
imajo letos sklenjenih precej koope-
racijskih pogodb, v veliki meri pa so
z odkupom že zaključili. Anton Le-
nart iz KZ Ptuj je v ponedeljek pove-
dal:" Do konca tedna smo odkupili
5.770 sveže pšenice, po analizah in
sušenju pa bo teža za dobrih 5
odstotkov nižja. Odkup pšenice je
preko naše zadruge še v teku, letos pa
smo imeli preko kooperantov na za-
sebnih površinah pšenico posejano
na 620 hektarjih. V torek bomo dobi-
li natančno analizo, takrat pa bomo
lahko tudi konkretneje govorilili o
letošnji kvaliteti žita." In kako je bilo
s prevzemom pšenice v KZ Lovrenc
na Dravskem polju? Direktor zadru-
ge Jože Tement nam je podatke pos-
redoval v ponedeljek: "Letos smo
lahko s prevzemom pšenice več kot
zadovoljni, saj je bilo do konca tedna
prevzetih kar 720 ton zrnja, skoraj
polovico več kot lani. Imeli smo ime-
li sklenjenih 120 kooperacijkih po-
godb z zasebnimi kmetovalci, pšeni-
ca je bila posejana na 180 hektarjih
in po zadnjih analizah sodeč je
letošnja količina nekoliko višja od
lanske. Zaradi slabega vremena je
pridelek po kvaliteti slabši 'od
lanskega, če samo sodimo po večjem
odstotku vlage v zrnju, v največji
meri pa so pri naših kooperantih
žitna polja že požeta."
• ŽETEV V ORMOŽU
V začetku tedna so na ormoškem
območju zaključili žetev pšenice. V
središki mešalnici so prevzeli 5.555
ton pšenice, ki je v povprečju vsebo-
vala 16,3 odstotke vlage in 12,2
odstotka beljakovin. Po mnenju za-
poslenih je letošnji pridelek kvalitet-
nejši in večji od lanskega. Pridelo-
valcem so pri odkupu pšenice takoj
analizirali beljakovine, za prihodnje
leto pa si bodo prizadevali pri
prevzemu izdelati tudi celotno anali-
zo pšenice.
Tudi rezultati odkupa kmetijske
zadruge Ormož so, po mnenju direk-
torja Antona Šalamona, zelo dobri.
Zaradi neugodnih vremenskih raz-
mer so pričakovali manjši odkup, pa
se je zgodilo, da so kar za 17 odstot-
kov presegli lansko raven. Lani so
odkupili 2.374.000 kilogramov, letos
pa nekaj manj kot 2.800.000 kilogra-
mov pšenice. Odkup je bil povečan
predvsem zaradi povečanja s pšenico
posejanih površin, nekaj pa je pripo-
mogel tudi večji hektarski donos.
Kljub dežju so bile za uspevanje
pšenice vseeno dobre razmere,
očitno boljše kot v sušnih letinah.
Tudi kvaliteta je relativno dobra.
Beljakovine so v primerjavi z lanski-
mi rezultati porasle za dobrega pol
odstotka, zaradi nenehnega dežja v
času žetve pa je nekoliko več vlage.
Cena pšenice je letos za dobrih 7
odstotkov višja kot je bila lani in
znaša 31,80 tolarjev pri 11,5 odstot-
kih beljakovin, 13 odstotni vlagi in 2
odstotkih primesi. To je osnovna
cena, ki je bila lani povečana še za tri
tolarje stimulativnega dela. Ali bodo
stimulacijo primaknili tudi letos, se
v vladnih krogih še ne govori, v zad-
rugi pa upajo, da bo do tega prišlo.
Zadruga za stroške, ki jih ima s sa-
mim odkupom, ne zaračunava proiz-
vajalcem nobenih dodatnih
stroškov, zato dobijo izplačano neto
ceno pridelka v naslednjih 30. dneh.
• LENART / KMETJE
PRODALI LE 115 TON
ZLATEGA ZRNJA
srednjih Slovenskih goricah je
končana Na območju lenarške
občine so s pridelkom zadovoljni,
tako po količini kot tudi kakovosti,
ki pa bi bila še boljša, če jim ne bi na-
gajalo vreme. Neurje s točo je okles-
tilo precej nasadov ŽIPA Lenart, ki
pa je kljub temu s pridelkom izjem-
no zadovoljno. Direktor tega podjet-
ja Andrej Suman nam je povedal, da
so pridelali 2100 ton merkantilne in
400 ton semenske pšenice. Žetev so
končali brez kakršnihkoli proble-
mov in težav. Tudi kmetje so pšenico
že poželi, vendar jo bodo v glavnem
uporabili za lastne potrebe. Letošnji
odkup je bil izjemno slab. Direktori-
ca KZ Lenart Kristina Peserl nam je
povedala, da so na odkupni postaji v
Lenartu odkupili vsega 115 ton
pšenice. Nekaj pšenice so kmetje
prodali še v Črncih in v Mariboru,
vendar ne gre za bistveno večje
količine zrnja.
Tatfana Mohorko,
vki, M.TOŠ
TEDNI K /e naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga
2 je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj
leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK,
d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik). Jože Bračič,
Majda Goznik, Viki Klemenčič -
Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji),
Slavko Ribarič, (grafično-tehnični
urednik), Jože Mohorič (tehnični
urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
«041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6, 2250 Ptuj; n (062)
771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
E-pošta: tednik® kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije št.
23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje
Tednik za izdelek informativnega
značaja iz 13. točke tarifne številke
3, za katerega se plačuje
petodstotni davek od prometa
proizvodov.
Nenaročenih fotografij in rokopisov
ne vračamo.
PTUJ / POGOVOR S PREDSEDNIKOM SVETA MESTNE OBČINE
Prednost imajo
vitalni problemi
Ptujski mestni svet sestavlja 32 svetnikov iz desetin poli-
tičnih strank oziroma grupacij. Mestni svet je najvišji organ
odločanja v mestni občini Ptuj. Od konstituiranja v letu
1995 do danes so se sestali na 32 rednih sejah, petih iz-
rednih in sedmih nadaljevalnih sejah. Povprečna pri-
sostnost na sejah v letu 1995 in 1996 je bila 85 odstotna. V
letu 1996 so se svetniki sestali na 24 sejah. V dosedanjem
mandatu ni bila nobena seja sklicana dvakrat, kar pomeni,
da ptujski svetniki nesklepčnosti ne poznajo, prav tako ni
bilo seje na meji sklepčnosti oziroma, da bi morali čakati
na sklepčnost. Pred kratkim so tudi končali z imenovanjem
vodij poslanskih skupin, /adnja je to svojo dolžnost opravi-
la poslanska skupina ZLSD.
Današnji pogovor je drugi po-
govor s predsednikom mestnega
sveta Milanom Cuckom v
našem časopisu v tem mandatu.
Prvič smo se z njim pogovarjali
po tretji seji, med enim in dru-
gim pogovorom je torej minilo
več kot trideset sej. Že ob prvem
pogovoru je Milan Čuček iz-
redno prepričevalno zatrdil, da
svetnike mestnega sveta povezu-
jejo programski cilji. Tudi danes
je njegov odgovor takšen.
"To še vedno drži, zato je gla-
sovanje pogosto "čudno", dia-
metralno nasprotno kot bi glede
na strankarsko pripadnost in
tudi disciplino pričakovali. Kot
predsedniku sveta mi je v na-
jvečje veselje, ko pogledam po
dvorani in ko vdiim, da ljudje iz
istih strank glasujejo različno
pri istih stvareh. Pri nekaterih
strankah se to pojavlja večkrat,
pri drugih je to izjema. Glaso-
vanje po lastnem prepričanju je
nova kvaliteta v delu sveta,
nadgradnja bi lahko temu rekli,
ko kot svetnik ob upoštevanju
novih momemtov glasuješ po
lastnem prepričanju, ne glede na
programske interese oziroma
izhodišča stranke. Ne vem, če
jim je to še kje v Sloveniji uspe-
lo. Lahko rečem, da imajo svet-
niki pri nas veliko avtonomije.
Bojim pa se, da zadnje pol leta
pred volitvmai temu ne bo več
tako, ko se bo znova zaostrila
strankarska disciplina. Tako pri
nas ni nič novega, da stranka iz
katere izhaja župan ali
predsednik, glasuje o določeni
zadevi drugače. Tako si tudi
predstavljam parlamentarno de-
mokracijo, da v določenih mo-
memtih moraš zastopati stran-
karsko politiko, če pa nastanejo
novi, pa je možno drugačno gla-
sovanje. Včasih to tudi pomeni,
da je predsednik sveta morda
rečen, si jemlje prepogosto pra-
vico besede ter zaradi tega tudi
pogosto podaljšuje seje."
Tednik: Kako vpliva hetero-
genost na delo mestnega sveta?
M. Čuček: "Kolikor je mogoče
se poskušamo že na sejah
predsedstva preusmeriti v
reševanje problemov, ker je točk
dnevnega reda veliko. Veliko
odprtih vprašanj poskušamo
tako reštiti že v samih pripravah
gradiv, že ko so posamezni do-
kumenti v fazah nastajanja neka-
tere stvari usklajujemo na ravni
poslanskih skupin. Drugače bi
zaradi heterogenosti mišljenj
naše seje lahko še bolj razvlekli.
Po enem od sklepov naj bi ena
seja trajala največ štiri ure, ven-
dar se to zgodi zelo redko. Po-
gosto trajajo še enkrat doliko.
Seje tudi ne moremo prepogosto
sklicevati zaradi rokov, ki so
opredeljeni v poslovniku.
Takšnega dela pa tudi ne bi bila
sposobna servisirati uprava, ker
ne bi zmogla zagotavljati mate-
riala. Omejevalni dejavnik pa je
tudi sama tehnična in kadrovska
opremljenost služb, ki delajo ne-
posredno za mestni svet. Teh je
odločno premalo."
Tednik: Koliko posamezne
stranke oziroma poslanske
skupine delujejo v okolju in
imajo za posamezne točke
dnevnega reda tudi njihovo
mnenje, napotke za glasovan-
je?
M. Čuček: "Za našo in vsaj za
dve drugi vem, da o pomembnih
stvareh pred vsako sejo vodijo
razprave z vodstvi strank oziro-
ma njihovimi izvršnimi odbori.
S tem v bistvu stranke zago-
tavljajo uresničevanje svojih
programskih usmeritev. Pri
manjših strankah se to ne doga-
ja, zato prihaja pri teh praviloma
do soliranja tako na sejah
predsedstva, na sejah sveta in v
javnosti. Prihaja do neskladja
med mnenji poslanskih skupin
in odborov. Politične odločitve v
okviru poslanskih skupin spreje-
mamo praviloma pravočasno,
povratne informacije s strani od-
borov, ki so strokovna telesa sve-
ta, pa prihajajo prepozno, in jih
tako stranke kot svetniki ne mo-
remo obdelati. Tako se na pos-
lanskih skupinah oblikuje eno
mnenje, na odborih drugo, tretje
pa pokaže glasovanje. Praviloma
bi se morale poslanske skupine
pred vsako sejo sestati dvakrat,
kar pa bi seveda za seboj povlek-
lo podaljšanje rokov. Trenutno
za gradiva lovimo desetdnevni
rok. Če se včasih svetniki hudu-
jejo nad občinskimi službami, to
ni kritizerstvo. To je prizade-
vanje, da bi se delo izboljšalo.
Tudi ne pomeni zahteve po za-
menjavi. V tej luči sprejemam
tudi kritiko svojega dela. V
bistvu sem zadovoljen, če se me
na napake opozori, čeprav tako
kot drugi nerad sprejemam kri-
tike v zvezi s svojim delom.
S svojega zornega kota ocenju-
jem delo mestnega sveta zelo
dobro. Čeprav ne smemo pozabi-
ti, da imamo opravka s politiko,
se z nizkimi udarci skorajda ne
srečujemo. Delo našega mestne-
ga sveta se zato tudi ne pojavlja v
rumenem tisku, ker zanj enos-
tavno nismo zanimivi. Svet in
tudi sam osebno zelo dobro so-
delujem z županom, čeprav ^e
prihajava iz iste stranke. Sestaja-
va se pogosto in vodiva ob prj,
sotnosti strank, strokovnjakov ^
posameznih področij, strokov-
no-politične dialoge. Nekako
smo se tudi sporazumeli, da
bomo do konca mandata
vzdržali še brez profesionalnega
župana, čeprav osebno mislim
da ga šesta največja občina v Slo-
veniji potrebuje, če želi uspešno
delovati. V trenutnih razmerah
se zato iščejo druge poti
odločanja. Več je dela na
podžupanih, poslanskih skupi-
nah in na predsedniku mestnega
sveta. Za večjo učinkovitost lo-
kalne samouprave pa bi bilo nu-
jno tudi bolj "vkomponirati"
delo svetnikov v organe četrti,
da bi lahko bolj kvalificirano za-
govarjali stališča iz okolja. Sedaj
so bolj kot solo strelci."
Tednik: Kje so vzroki, da
svetniške odločitve niso vedno
najboljše?
M. Čuček: "Vmes je nekaj poli-
tike, ki izhaja iz programskih
ciljev oziroma volilnih obljub
posameznih strank; veliko je
tudi lokalizmov, ki temeljijo na
ozkih lokalnih interesih, tretjina
odločitev pa je takšnih, pri kate-
rih številke ne držijo. Poseben
problem predstavlja časovna ne-
usklajenost odločanja za nekate-
re investicije, pri katerih so
angažirana tudi sredstva sklada
stavbnih zemljišč."
Tednik: Ali imajo pri delu
svetnikov prednost vitalni inte-
resi tega okolja?
M. Čuček: "Da, saj smo se ok-
rog njih tudi uskladili, gre pa za
vodovod, ekologijo, komunalno
infrastrukturo, šolski prostor,
kulturo in šport. Zadeva je
takšna, da naša dinamika in ho-
tenja niso vedno skladna z
državo oziroma njenih deležem
pri teh investicijah. Včasih
državo glede na njene možnosti
prehitevamo, zaradi tega pa po-
gosto prihaja do težav, ker politi-
ke na določenih področjih dela
nismo enotno zastavili, niti
bistveno premaknili."
Tednik: Pogosto tudi iz svet-
niških vrst slišimo, da mestna
občina nima vizije?
M. Čuček: "Razvojna konfe-
renca, ki je sprejela cilje in us-
meritve razvoja tega območja je
bila izpeljana še v okviru
prejšnje velike občine. Sprejeti
so bili tudi prostorski plani. ^
našem mandatu tega razvojnega
koncepta še nismo preverili, g^
poskušali popraviti in po potrebi
dopolniti glede na spremembe v
ožjem in širšem okolju oziroma
na posameznih področjih delo-
vanja. Nazadnje smo občinsk'
upravi to naložili v prejšnjeni
letu in sicer da do 25. oktobra
pripravi skladno z razvojnii"
konceptom in skladno s sprejeti-
mi programi posameznih mi-
nistrstev za drugi del mandata
analizo stanja in predlog spr^'
memb na posameznih področjih
Vendar to ni bilo opravljen"
Tega mestni svt s sekretarjem i"
z dvema delavkama ne more na*
rediti, niti to ni njegova pristo-
jnost."
Tednik: Lahko zatrdite, ^^
mestni svetniki delajo v koris'
in blaginjo tega okolja?
M. Čuček: "Absolutno, vsaj P"
moji oceni. V končni fazi pa na^^
delo ocenjujejo občani."
Mafda Got^i*
Milan Čuček
f CDNIK - Četrteky 7. avgust 1997
3
POSKUSNO OBRATOVANJE NOVE
8ET0NARNE
Nova betonoma gradbenega podjetja Gradiš Gradnje Ptuj na
Ormoški cesti v Ptuju že mesec in pol poskusno obratuje.
Tehnični prevzem objekta, katerega naložba je veljala 700 tisoč
mark, bo 12. avgusta.
TEČAJI VARSTVA PRI DELU
rri Skladu za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetni-
kih Ptuj so pričeli zbirati prijave za tečaje iz varstva pri delu.
Stroške tečaje v celoti plača sklad.
ŠE NEKAJ PROSTIH MEST ZA BIOGRAD
Iz ptujskega društva upokojencev sporočajo, da imajo še nekaj
prostih mest za letovanje v Biogradu na morju v času od 26.
avgusta do 2. septembra v hotelu Ilirija - Komati. Cena je 380
mark in vključuje sedem polnih penzionov, turistično takso in
prevoz. Prijave sprejemajo vsak torek in petek od devete do
dvanajste ure v društveni pisarni.
TERASI RIBIČA
Ptujske terase v glavnem živijo le podnevi. Nekoliko bolj so
bile sicer žive te dni, ko so vsak večer do polnoči igrali pou-
lični asambli s Kube, Bolivije, Peruja, Ekvadorja, Španije in od
drugod. Od drugega avgusta pa do konca tega tedna bo v
nočnih urah živela tudi terasa restavracije Ribič, saj bodo vsak
večer imeli živo glosbo. To je že tradicija te ptujske restavracije,
ki uspešno zapolnjuje vrzel po tej vrsti zabave. Včasih je bilo na
letnih terasah ptujskih gostiln izredno živahno. Danes temu ni več
tako, zato je vsaka taka poteza ptujskih gostincev dobrodošla.
BRONASTI MEDVED ZA TINČKA IVANUŠO
Znani ptujski snemalec, avtor številnih filmov, režiser, scenarist
in glavni ptujski televizijec Tinček Ivanuša, je pred dnevi kro-
nal svoje delo z novim dosežkom. Na 25. festivalu narodov v
Ebenseeju v Avstriji, ki je bil 21. junija, in na katerem se je za
nagrade (zlate, srebrne in bronaste medvede) potegovalo 498
filmov iz 32 držav, je za dokumentarni film "Ne utihni stari mlin"
prejel bronastega medveda. To je že drugo mednarodno priz-
nanje za ta film, ki izredno občuteno predstavlja Babičev mlin kot
zadnji mlin na Muri. Na novo priznanje je Tinček Ivanuša izredno
ponosen, pomeni mu veliko, predvsem pa priznanje, da dela
kvalitetno in se loteva zanimivih tem. Najnovejše priznanje je ob
sedmih zlatih za scenarij, kamero in ton, že njegovo štirinajsto
mednarodno priznanje. Pred kratkim je končal delo na novem
videofilmu pod naslovom "Po stopinjah poguma", ki je pretreslji-
va zgodba o Angeli Medved iz Hotinje vasi, ki vse dela z nogami:
plete, šiva, kvačka, riše, piše, kuha, češe...Tinčku Ivanuši tudi
naše čestitke!
V SOBOTO IN NEDEIJO NA PTUJSKI
TELEVIZIJI
V tokratni oddaji se bosta predstavili regionalna televizija TV
Primorka, ki s svojim programom pokriva območje Primorske
in TV AS iz Murske Sobote, ki predstavlja zabavno prireditev
"Martin Krpan". To so redne oddaje, ki jih televizija Ptuj izmenjuje
z drugimi televizijami, članicami združenja televizij Slovenije.
Pripravila: MG
PTUJ / INVESTICIJA
NA NOVEM RO-
GOZNIŠKEM PO-
KOPALIŠČU REŠENA
Kupole
do30.
septembra
Kdo ve, koliko časa bi še mora-
lo preteči, da bi bila investicija
ene od faz širitve na novem ro-
gozniškem pokopališču (iz-
gradnja predprostorov mrliških
vežic) končana, če izvajalec del
(Gradbeno podjetje Ptuj) zadeve
ne bi prepustil kriminalistom.
Prvotni rok za dokončanje inves-
ticije v vrednosti 14,5 milijona
tolarjev je bil do konca prejšnje-
ga leta.
Sredstva je zagotovil proračun
mestne občine Ptuj oziroma sklad
stavbnih zemljišč. Zapletlo se je
pri dobavi kupol, ki jih je zahteval
projektant Marjan Berlič, dipl.
ing, arh.. Gre za točno določen tip
kupol ameriške firme, za katero je
bila edini in ekskluzivni dobavitelj
v Sloveniji firma Solarium, d.o.o.
iz Maribora. Izvajalec del je moral
z njo skleniti pogodbo o dobavi in
ji tudi vnaprej plačati celotni zne-
sek 4,1 milijona tolarjev, čeprav
tega sam še ni dobil plačanega. Di-
rektor Gradbenega podjetja, d.d.
Ptuj, Borut Bernhard je povedal,
da so oni svoje delo opravili, ko pa
bi bilo treba dostaviti kupole, se je
zapletlo iz razloga, ker je medtem
firma, ki bi jih morala dobaviti,
prenehala delati, kar so ugotovili
šele po daljšem poizvedovanju.
Vnaprejšnje plačilo nemajhnega
zneska in stalni pritiski s strani in-
vestitorja, naj vendarle investicijo
že končajo, jih je dobesedno prisi-
lilo, da so se obrnili na pomoč k
kriminalistom. Razpletlo se je
tako, da je koncesijo od firme Sola-
rium odkupila firma Four Season
iz Maribora, ki je tudi prevzela vse
njene obveznosti. Po poprejšnjem
soglasju s fmancerjem, so z novim
dobaviteljem sklenili aneks k
prvotni pogodbi, v katerem je za-
pisano, da ta prevzema obveznosti
firme Solarium, d.o.o. do Gradbe-
nega podjetja Ptuj. Rok za dobavo
in montažo kupol je 30. september
letos, kar je Gradbeno podjetje
mestni občini tudi pisno potrdilo.
Cisto letošnja investicija na novem
rogozniškem pokopališču pa je
ureditev parkirišča, ki ga bodo as-
faltirali in tudi povečali. Investitor
je tudi v tem primeru mestna
občina Ptuj, ki je v ta namen že op-
ravila javni razpis za oddajo del. S
ponudbami se je oglasilo šest izva-
jalcev. Po opravljeni analizi vseh,
bodo izbrali najugodnejšega
ponudnika. Dela naj bi bila
končana še letos, je povedal vodja
oddelka za okolje in prostor ter
gospodarsko infrastrukturo v
mestni občini Ptuj, Stanislav Na-
past.
MG
GOVORI SE...
-.DA so se predpredlanski ini-
ciatorji novega mostu v Ptuju
ponovno zbrali in ocenili, da je
delo dobro opravljeno. Medtem
ko so ga dali tudi malo na zob,
Pa so rekli: "Ptuj potrebuje še
^n most!" Ker se tokrat niso
če jih bodo odločujoči faktorji
vzeli dovolj resno.
...DA je mestni župan moral
podleči ^^iskom politike in
^^eje^d številnih tokratnih
občinskoprazničnih priznanj,
povišati za eno stopnjo.
^...DA pa je to verjetno storil
brez slabe vesti. Priznanja
pač, kot priznanja. So ali niso,
so takšna ali drugačna, saj je
vseeno. Vseeno je tudi kot
kaže, da občina še ni podelila
niti vseh lanskih.
VIDI SE...
...DA se je župan mesta
tisočerih slovesnosti prešerno
nasmejal ob postavitvi table o
najbolj urejenem kraju. Men-
da si je ob tem mislil: "Pa smo
stopili iz dežja pod kap."
...DA je potrebno vabilu v
gozd in Hotel grm dodati opo-
zorilo: Na vseh mestih, ki jih
boste v tem hotelu razgalili, se
namažite s preganjalcem klo-
pov. Kaj če se vam majhen
klopič zapiči v občutljivo mesto
in raste, raste...Zgolj kondomi
proti klopom ne pomagajo.
4
četrtek, 7. avgust 1997 ■ TEDNIK
PTUJ / NA OBISKU V DOMU UPOKOJENCEV
Pomembni premiki mi podmqu varstva sšarepih
Dom upokojencev Ptuj je javni neprofitni socialnovarstveni za-
vod, ki opravlja dejavnosti socialnega varstva. Ustanovila gaje
država, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje slo-
venska vlada. Skladno z ustanovitvenimi akti izvaja institucio-
nalno varstvo starejših, zdravstveno nego in rehabilitacijo,
drugo osnovno zdravstveno in specialistično konziliarno de-
javnost, ki je skladna z naravo dejavnosti zavoda in z mrežo
javne zdravstvene službe, pomoč posamezniku in družini na
domu, socialni servis, naloge v zvezi s pripravo okolja, družine
in posameznikov na starost ter gospodarsko dejavnost, ki je
namenjena višji kvaliteti življenja in varstvu varovancev.
Nekaterih od omenjenih de-
javnosti zavod še ne izvaja v ce-
loti. Organizacijsko je razdeljen
na štiri enote: zdravstveno - ne-
govalno, skupne službe, teh-
nične službe in službo prehrane.
Skupna kapaciteta doma je v
prejšnjem letu znašala 400 pos-
telj, od tega v delovni enoti Ptuj
340, v delovni enoti Muretinci
pa 60. Letošnje stanje pa je tako,
da imajo v obeh enotah 410 varo-
vancev, od tega 340 v Ptuju in
med 70 in 80 v Muretincih. Zan-
je skrbi 120 zaposlenih, na enega
izvajalca pridejo torej 3,3 varo-
vanci. V strukturi zaposlenih je
95,8 odstotka žensk in 4,2
odstotka moških. Nepokretni
varovanci bivajo v oddelku "D",
v splošnem delu (to je hotelski
del) bivajo pokretni (nekaj je
tudi izjem), "E" oddelek pa je
kombiniran.
ZAČELO SE JE
LETA 1927
Podroben pogled v zgodovino
pove, da je dom upokojencev le-
tos star 70 let. Njegovi začetki
segajo v leto 1927, ko je križarski
red kot lastnik gradu v Muretin-
cih na pobudo domačinov usta-
novil obliko varstva in nege sta-
rejših občanov. Začetna kapaci-
teta zavoda je bila 60 postelj. 70-
letnico delovanja predstavljajo
štiri značilna obdobja delovanja,
od katerih je vsaka po svoje od-
sevalo v njegovem življenju in
delu. Zadnje, četrto obdobje se je
začelo po nastanku samostojne
slovenske države. V tem obdob-
ju oziroma natančneje v letu
1993 so bili v Ptuju zgrajeni na-
domestni prostori za delovno
enoto Murentinci. V letu 1994 so
izpraznili grajske prostore,
medtem ko v stavbi iz leta 1980
poteka dejavnost naprej. Ob 70-
letnici je dom po sklepu sveta
mestne občine Ptuj prejel na-
jvišje občinsko priznanje - zlato
plaketo mestne občine Ptuj.
Priznanje in jubilej sta bila
razloga, da smo dom obiskali in
se pogovorili z direktorico Kris-
tino Doki, ki je pred dnevi
uspešno končala magistrski štu-
dij. Magistrirala je iz ekonomske
analize in planiranja na
Ekonomski - poslovni fakulteti
Univerze v Mariboru, v minulih
dneh pa je preteklo tudi deset let
njenega uspešnega vodenja tega
zavoda.
TEDNIK: Kaj za dom pomeni
priznanje?
K. Doki: "Najvišje občinsko
priznanje nam gotovo veliko po-
meni. Dokazuje, da tudi drugi
vidijo, da so doseženi pomembni
premiki na področju varstva sta-
rejših oseb, obenem pa je dobra
spodbuda za delo vnaprej."
TEDNIK: Kapacitete doma
so bolj ali manj v celoti zasede-
ne, Kaj lahko na splošno po-
veste o povpraševanju po
domskih zmogljivostih?
K. Doki: "Povpraševanje je kar
veliko. Poleg občanov z območja
bivše občine Ptuj - naš dom ja
zgrajen za pokrivanje potreb po
domskem varstvu občanov z
območja bivše občine Ptuj,
Ormoža in Lenarta - se za bivan-
je v njem zanimajo občani Mari-
bora, pa tudi iz Ljubljane.
Predvsem povprašujejo po
višjem standardu. Prioriteto pri
sprejemu imajo občani z našega
območja. Lahko pa rečem, da
vloge za sprejem na občinski
ravni rešujemo tekoče, odvisno
pač od tega, kar kdo želi, eno-,
dvo- ali celo večposteljno sobo,
in tudi od tega, ali je pokreten ali
ne. Pri svojem delu skušamo biti
čim bolj človeški, zato se vedno
postavljamo v pozicijo človeka,
čigar primer rešujemo. Če je
nekdo v splošnem oddelku, to je
v hotelskem delu, in je zaradi
zdravstvenih razlogov potreben
premestitve na negovalni del, ga
skušamo obdržati v dosedanjem
okolju, da mu ne bi povzročali
dodatnih travm. Ljudje so
občutljivi, tega se dobro zaveda-
mo. Kot izvajalci se pri svojem
delu pogosto srečujemo z zelo
nasprotujočimi si interesi treh
različnih skupin, in sicer s sku-
pino varovancev, skupino
svojcev in skupino zaposlenih.
To križanje interesov najbolj
čutijo prav izvajalci, ki so stalno
in neposredno v stiku z vsemi
tremi skupinami. Ob vseh psi-
hičnih in fizično zahtevnih de-
lovnih obremenitvah morajo
biti kar najbolje pripravljeni
sprejemati človeške tegobe vsa-
kega varovanca posebej, ob tem
pa ohraniti profesionalno in
čustveno stabilnost. Pri tem je
splošno znano, da zahteve in
pričakovanja ustanovitelja, fi-
nancerjev, strokovne in širše
javnosti, predvsem pa varovan-
cev in njihovih svojcev že nekaj
časa upravičeno naraščajo ter so
tudi vse bolj mnogoplastne in
jasnejše."
V BODOČE
VEČJI RAZVOJ
DEJAVNOSTI ZA
OKOLJE IN V
OKOLJE
TEDNIK: Kako se bo vaša us-
tanova razvijal v bodoče,
kakšne so glede tega splošne
družbene usmeritve?
K. Doki: "Glede na mrežo, ki
je izdelana na državni ravni, širi-
tev domskih zmogljivosti za
varstvo starejših oseb na našem
območju ni predvidena.
Možnosti za širitev pa obstajajo
tako v Ptuju kot v Muretincih. V
Ptuju bi lahko nove postelje pri-
dobili z ureditvijo mansarde v
novem objektu in z nadgradnjo
objekta "B". Moram pa povedati,
da se tudi v Sloveniji tako kot v
Evropi vse bolj zavzemamo zato,
da bi večino starejših ljudi tudi v
starosti obdržali doma, dom naj
bi bil le izhod v sili. Da bi to do-
segli, moramo pričeti razvijati
več dejavnosti, usmerjenih v
okolje in za okolje. Za okolje po-
meni, da bodo občani prihajali k
nam in koristili naše storitve -
od hrane do fizioterapije in po-
dobnega, v okolje pa pomeni, da
bomo mi s svojimi storitvami
prihajali k občanom na njihove
domove. V tem trenutku ponuja-
mo vsem, ki to želijo, možnost
prehranjevanja oziroma kosila.
Ljudje lahko prihajajo k nam,
lahko hrano odnašajo sami ali
njihovi svojci ali jim jo dos-
tavljajo v okviru laične pomoči
centra za socialno delo. V okviru
doma imamo tudi sodobno ure-
jen center za zdravje, za katerega
si urejamo koncesijo. Storitve
centra želimo ponuditi tudi dru-
gim. Ob tej priložnosti bi rada
povedala, da se v kolektivu zelo
trudimo, da bi našim varovan-
cem ponudili več kot zahtevajo
standardi, ker se zavedamo, da je
naš dom njihov drugi dom.
Tako so zunaj standardov in
normativov v zavodu kapela, ba-
zen s toplo vodo, savna, fitness,
telovadnica in frizerstvo."
TEDNIK: Rezultati vašega
dela so vidni navzven in
navznoter. Kolektiv uspešno
vodite, pred kratkim ste tudi
magistrirali. Kako vam to us-
peva?
K. Doki: "Prvo je to, da delo,
ki mi je zaupano, z veseljem op-
ravljam. Bistvena se mi zdita or-
ganizacija dela znotraj doma in
sprotno reševanje problemov, ki
se pojavljajo. Vse probleme
rešujemo, kolikor se da, na
človeški način in skušamo najti
kompromise. V težjih primerih
postopamo skladno z našimi
akti. Lahko pa zagotovim, da
večjih problemov nimamo. Za-
posleni so disciplinirani in se v
največji možni meri zavedajo, da
opravljajo odgovorno delo, zato
tudi nimamo težav. Glede dose-
ganja sorazmerno dobrih delov-
nih rezultatov pa mislim, da gre
pri tem v prvi vrsti za učinkovito
gospodarjenje, kjer se razume to,
da s čim manjšimi stroški opra-
vimo čim kvalitetnejše storitve.
Trudimo se, da je naš zavod
vedno poln, kar brez dvoma
vpliva na naš prihodek, saj nam
to prinaša več sredstev za op-
ravljanje osnovne dejavnosti.
Kar pa nam ostane, vlagamo v
razvoj dejavnosti, delno pa tudi
v širitev, kjer je zajeta tudi kvali-
teta. Želje naših varovancev
skušamo v največji možni meri
uresničiti, ker vemo, da če se
nekdo odloči za nas, je to njegov
drugi dom. V ta namen imamo
odprto knjigo želja. Varovancem
zagotavljamo tudi zdravstveno
varstvo. Zdravnik jim je na voljo
vsak dan osem ur, tudi v času
dopustov. Vsi zaposleni se trudi-
mo, da pri delu vidimo v
glavnem pozitivne strane, s tako
filozofijo je delo veliko lažje."
NA PRVEM
MESTU
KVALITETA
STORITEV
TEDNIK: Ti dnevi niso praz-
nični samo zaradi priznanja
mestne občine, v teh dneh po-
teka tudi desetletje vašega vo-
denja doma. Ste zadovoljni z
opravljenim delom, se vaša
vizija razvoja doma, ki ste si jo
zastavili ob prihodu, ures-
ničuje?
K. Doki: "Lahko rečem, da
smo naredili več, kot sem si zas-
tavila s svojo vizijo. Že takoj na
začetku sem videla, da imam op-
raviti z dobrim kolektivom, s
kolektivom, ki je izredno pozo-
ren in ki zmore kvalitetno opra-
viti zaupano delo. Že od začetka
direktorjevanja se trudim, da so
delavci zadovoljni, ker le zado-
voljni delavci lahko dobro dela-
jo, čeprav se vsi skupaj zaveda-
mo, da nismo nikoli tako dobri,
da ne bi mogli biti še boljši. To
je vodilo našega dela, iz tega
izhajamo. Ob vsaki priložnosti
nastopamo kot celoten dom, če
je kaj narobe, si to delimo vsi.
CILJ: POSTATI
NAJBOLJŠI V
SLOVENIJI
Zelo dobro za kolektiv je tudi,
če vemo, na kakšem mestu je ka-
teri od nas, tudi sama. Do teh
podatkov smo prišli na osnovi
ankete, v kateri smo skušali do-
biti oceno za vsakega izmed nas.
Kot direktorica se tudi trudim,
da bi bili zaposleni za svoje delo
primerno nagrajeni, kar je lahko
samo še dodatni motiv za dobro
delo. Zavedam pa se, da sem
včasih zelo stroga, vendar pa le
takrat, ko je to potrebno.
Med svojim delom sem
spoznavala, kaj vse bi lahko na-
redili še bolje pri tistem, česar na
začetku izvajanje te dejavnosti še
nisem poznala tako dobro. Kar
pa smo doslej dosegli, še ni vse.
Moja vizija je, da postanemo na-
jboljši dom upokojencev v Slo-
veniji. To ni prestiž, v končni
fazi delamo za naše ljudi, za naše
svojce, tudi zase. To nas verjetno
žene. Ne bomo se šli klasične
širitve, naša usmeritev je
predvsem usmeritev v dvig ka-
kovosti storitev.
Moja prejšnja izobrazba ni bila
ekonomija. To me je pritegnilo,
da sem si nekatera vprašanja
razjasnila, ali je bilo delo, ki smo
ga opravili, potrebno ali ne. Med
študijem sem spoznala, da smo
delali tako, kot trdi teorija, čep-
ravno bi lahko nekatere stvari
delali tudi drugače. To pa je že
vodilo za naprej, za nadaljnji
razvoj, da bodo dopolnili tisto,
kjer je sedaj praznina in kjer še
nismo dosegli takih rezultatov,
kot jih pričakujemo. Vse pa v že
povedanem vodilu: nikoli nismo
tako dobri, da ne bi mogli biti še
boljši. Iz moje magistrske naloge
izhaja ugotovitev, da se v nepro-
fitnih organizacijah v bistvu
obnašamo tako kot v profitnih,
kar zadeva samo organizacijo
dela in poslovanja, s tem da os-
novni cilj našega zavoda ni dose-
ganje čim večjega dobička, am-
pak izvajanje zaupanega pos-
lanstva v skupno dobro. Ce pa do
dobička pride, pa ga je potrebno
usmeriti v razvoj dejavnosti ozi-
roma zavoda. Lahko pa rečem,
da je bilo planiranju razvoja
neprofitnih organizacij v pretek-
losti posvečeno malo pozornosti,
čeprav proizvajajo širok spekter
dobrin in storitev. Vzrok je ver-
jetno v osnovni usmeritvi, da
neprofitne organizacije niso po-
vezane z doseganjem dobička,
ampak s poslanstvom socialne
blaginje družbe. To poslanstvo
pa ne pomeni le tega, da hoče or-
ganizacija dejansko prispevati k
večji družbeni blaginji, ampak
tudi, da si prizadeva za nadpo-
vprečno kvaliteto dobrin in sto-
ritev ter tudi medsebojnih odno-
sov. Zavedamo pa se, da tudi ob
dobro zastavljenem in izvede-
nem procesu planiranja razvoja
in ob dobrem planu razvoja ne
moremo pričakovati uspehov, ki
se kažejo v izpolnjevanju pos-
lanstva doma in v doseganju zas-
tavljenih razvojnih ciljev, če s
takšnim procesom ne upravljajo
strokovno in vodstveno upo-
sobljeni in primerno motivirani
ljudje."
Majda Goznik
Fotografije: Kosi
V domski jedilnici
V domu imajo tudi frizerski salon
Kristina Doki, direktori-
ca: "Najvišje občinsko
priznanje je spodbuda
za delo vnaprej."
Dom upokojencev Ptuj ima eno najlepše urejenih okolic
rCDNIK - četrtek, 7. avgust 1997
5
rOGLA / ŠPORTNO REKREATIVNI CENTER
Rogla gleda v prihodnost
lUiiiiatski center Rogla in Terme Zreče tudi v letu 1997 nadal-
jujeta s tradicijo dopolnjevanje svoje ponudbe, ne samo za in-
dividualne goste, temveč tudi kvalitetne ponudbe za priprave
športnikov. Tako je 29. marca letos Klimatski center Rogla
postal Slovenski Olimpijski center v okviru katerega so se slo-
venski športniki pripravljali za nastop na sredozemskih igrah.
V letu 1998 pa se pričenjajo tudi višinske priprave za Olim-
pijske igre v Sydneyu leta 2000.
Dokazano je, da so priprave na
višini 1500 metrov nad morjem štiri-
krat učinkovitejše od nižinskih, zato
v mesecih od junija do septembra
gostijo na Rogli športnike vseh zvrsti
Športov, saj so kapacitete na Rogli s
pokrito športno dvorano, sodobno
opremo, zunanjimi igrišči in names-
titvenimi kapacitetami, edini tovr-
stni center v Evropi. Trenumo pa
potekajo priprave na posodobitev fit-
nes centra. Da so priprave na Rogli
učinkovitejše, kaže tudi dejstvo, da
se vsako sezono vračajo ekipe, ki v
Evropi nekaj veljajo: Košarkaški
klub Panathinaikos h kateremu je le-
tos iz NBA lige pristopil Dino Radja,
ki je trenutno na kondicijskih
pripravah na Rogli, ter nemški
košarkarji Telekoma iz Bonna in
Albe iz Berlina, nogometaši iz Brazi-
lije in vse slovenske reprezentance.
Na Rogli se trenumo nahaja tudi
Slovenska ženska smučarska rep-
rezentanca, kjer so na pripravah za
drugi del pripravljalne sezone, ki bo
potekala na višinah od tri do štiri
tisoč metrov. Vsa dekleta se dobro
počutijo in treningi potekajo brez
težav. Svojo poškodbo pa je odpravi-
la tudi Urška Hrovat, ki je že ujela
svoje kolegice pri treningu.
Center na Rogli je od leta 1996
tudi uradno priznan kot klimatsko
zaravinsce, Kar poieg sporiniKuv iz-
koriščajo tudi osebe, ki imajo kro-
nične težave na dihalnem sistemu.
Zato so skupaj s strokovnjaki pripra-
vili dve vrsti programov. Preven-
tivni program za utrjevanje zdravja
ogroženega dela prebivalstva in tera-
pevstki edukativni program za že
obolelo prebivalstvo. Oba programa,
kot tudi pulmološko ambulato, ki
obratuje ob četrtkih, vodi prim. mag.
Mežnar.
Tudi v Termah Zreče se z letos iz-
grajeno športno dvorano odpirajo
nove možnosti za priprave športnih
ekip. Še pomembnejša novost pa je
nabava isokinetične aparature za
merjenje stabilnosti kolenskega in
kolčnega sklepa, ki omogoča
Zrečam, da se bodo še bolj uveljavile
kot rehabilitacijski center predvsem
pri športnih poškodbah. V ta namen
je vsak četrtek odprta posvetovalnica
za športne poškodbe, ki jo vodi dr.
med. spec., ortoped Matjaž bajovic.
Tako bo Rogla pripomogla k zdrave-
mu razvoju vrhunskega športa. Saj je
danes vrhunski šport brez nadzora
medicine zelo nevaren.
Direktor Unior d.d. - program Tu-
rizem Maks Bečko je povedal, da
tudi v prihodnje ne bodo počivali, saj
bodo v letošnji sezoni prenavljali ho-
tel Planja na Rogli, pripravljajo pa
tudi novosti v zvezi s smučarskimi
kapacitetami.
Tekst in foto grofije:
Milan Hraint
Trener ženskih smučars-
kih reprezentanc Jaro
Kalan
Direktor Unior d.d. - pro-
gram Turizem Maks
Brečko
Špela Pretnar, Špela
Bračun in Mojca Suha-
dolc
Domačini na Rogli
6
Četnek, 7. avgust 1997 - TEDNIK
PTUJ / OB DRUGEM OBČINSKEM PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ
Mesto in olroficci
praznovala
Bogat program prireditev ob drugem prazniicu mestne občine Ptuj
•Most še tretjič povezal levi breg z desnim
Praznični dnevi mestne občine Ptuj so se pričeli 29. julija,
končali pa se bodo 10. avgusta z mednarodno karting dirko v
Hajdošah. Prvi sejem domače obrti, ki je potekal na Slo-
venskem trgu, v Markovi in Prešernovi ulici v okviru petih
turističnih dnevov (prvega avgusta ga je simbolično odprl
predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič), pa
je praznično vzdušje prenesel na ptujske ulice in trge, ki sicer
že od 15. julija živijo s prireditvami Festivala Poetovio '97.
Uspešen potek petim turis-
tičnim dnevom in prvemu sejmu
domačih obrti, ki je trajal do
nedelje, je ob otvoritvi zaželel
tudi župan mestne občine Ptuj
dr. Miroslav Luci. Nekaj besed
pa je v imenu organizatorja Tu-
rističnega društva Ptuj sprego-
voril tudi predsednik Albin
Pišek. Skoraj trideset obrtnikov
iz cele Slovenije je na stojnicah
predstavljalo domače in umetne
obrti, ki predstavljajo nadalje-
vanje dejavnosti iz preteklosti,
izdelke rokodelske obrti in nag-
radnjo novega, sodobnega obli-
kovanja. V petek pa so v starem
mestnem jedru v Ptuju odprli
tudi cvetlično razstavo, na kateri
se je predstavilo vseh dvanajst
ptujskih cvetličarjev. V Murkovi
ulici so odprli lovsko, v Prešer-
novi ulici pa ribiško razstavo, ki
sta bili na ogled do 5. avgusta.
Prvega avgusta so pri novem
ptujskem podvozu odkrili tablo
Ptuj - najbolj urejeni kraj v Slo-
veniji 1996. S turističnimi dnevi,
v okviru katerih so lastnikom
nalepše ocvetličenih hiš in ureje-
nih okolij, podelili tudi priznan-
ja zlate vrtnice in cvetlice, se je
ptujsko turistično društvo več
kot odlično vključilo v program
drugega praznika mestne občine
Ptuj, ki je od lani peti avgust, v
spomin na leta 1513 objavljen
statut mesta Ptuja. Prvi sejem
domačih obrti in druge priredit-
ve TD Ptuj so pri meščanih in
obiskovalcih Ptuja vzbudile ve-
liko zanimanje in željo, da jih še
organizirajo. Dogajanje je tisto,
ki ga mesto ob svoji zanimivi
preteklosti potrebuje, da bo z njo
tržilo oboje, preteklost in sedan-
jost.
•DRUGEGA
AVGUSTA
SVEČANO
ODPRTJE
NOVEGA
PTUJSKEGA
MOSTU
Drugega avgusta so potekale
osrednje slovesnosti ob drugem
prazniku mestne občine Ptuj.
Slavnostna seja sveta mestne
občine Ptuj je bila ob 18. uri v
poročni dvorani, ob devetnajstih
pa se je na dvorišču minoritske-
ga samostana pričela osrednja
slovesnost s kulturnim progra-
mom, na kateri so podelili
letošnja občinska priznanja. Po-
leg predstavnikov mestne
občine, treh častnih občanov
Ptuja dr. Jožeta Neudauerja, Ja-
neza Zemljariča in Jožeta Gre-
gorca, so se je udeležili tudi mi-
nister za promet in zveze Anton
Bergauer, župani sosednjih
občin in starih mest Slovenije,
ter mnogi drugi. Najvišje - zlato
plaketo mestne občine Ptuj - je
po odločitvi sveta mestne občine
Ptuj prejel Dom upokojencev
Ptuj ob svoji 70-letnici, župan
mestne občine Ptuj dr. Miroslav
Luci pa je plaketo mestne
občine podelili doc. univ. prof.
dr. Ivanu Malešiču za izjemne
dosežke pri znanstvenem delu
na področju medicine; ženski
desetini gasilskega društva
Hajdoše za prvo mesto na gasils-
ki olimpijadi na Danskem;
podjetju Ptujske pekarne in
slaščičarne Ptuj ob 50-letnici
uspešnega dela; Mariji Šumandl
za dolgoletno uspešno peda-
goško delo in Hildi Slekovec,
prav tako za dolgoletno uspešno
pedagoško delo. Spominska
priznanja "Pečat mesta Ptuja z li-
kom. sv. Jurija" pa je župan po-
delil Tilčki Šuman za dolgolet-
no požrtvovalno delo v društvu
telesno in duševno prizadetih,
Mariji Korpar za dolgoletno
uspešno pedagoško delo in ak-
tivnosti na humanitarnem
področju ter Andreji Razlag za
dosežene športne rezultate in
realizacijo humanitarnega pro-
jekta. Za dosežke na gospodars-
kem področju so spominska
priznanja "Pečat mesta Ptuja z li-
kom sv. Jurija" prejeli Jože
Kovačec, Zvonko Dominko,
Vladimir Korošec, Martin Ko-
kol in Ivan Semrl. Slavnostni
govornik na osrednji proslavi ob
drugem prazniku mestne občine
Ptuj župan dr. Miroslav Luci, je
med drugim poudaril, da so pri-
zadevanja občine usmerjena k
izboljšanju življenskih in bival-
nih razmer občanov ter da vse,
kar delajo, delajo v korist prebi-
valcev in obiskovalcev tega
območja. Razvojna vprašanja
rešujejo strokovno, napovedal pa
je tudi, da bodo v mestni občini
naredili vse, da bi se ohranila
obstoječa delovna mesta, če bo
treba tudi z državljansko nepo-
korščino. Po končani osrednji
proslavi ob drugem prazniku
mestne občine Ptuj so v Mihe-
ličevi galeriji odprli razstavo pod
naslovom "Mostovi Ptuja", ki jo
je pripravila Tjaša Mrgole
Jukič iz zgodovinskega arhiva
Ptuj. Prvi most je Ptuj dobil v
rimskem obdobju, na razstavi pa
so na ogled tudi vsi poznejši
mostovi, srednjeveški, mostovi
novega veka, mostovi po osvobo-
ditvi in najnovejši, most za
pešce in kolesarje. Sestavni del
razstave, ki obsega sto dokumen-
tov, največ je slik, so tudi ostan-
ki pilotov prejšnjih mostov, ki so
jih iz Drave potegnili pred
gradnjo novega ptujskega mos-
tu. Razstava dokazuje, da je Pe-
toviu prostor določil prav most.
Prireditev ob svečanem odprtju
novega ptujskega mostu se je
pričela ob enaindvajsetih. Sim-
bolični prerez vrnice in s tem
odprtje mostu je opravil župan
mestne občine Ptuj dr. Miroslav
Luci. Sobotne osrednje slo-
venosti ob drugem prazniku
mestne občine Ptuj, so na
ptujske ulice in trge privabile
tisoče Ptujčanov in okoličanov,
največja gneča je bila seveda na
novem ptujskem mostu, ki so ga
Ptujčani in gostje v trenutku
zasedli ter s tem pokazali, da je v
resnici njihov. Zbrali so se tudi
v Dravski ulici in na prostoru
pred Miheličevo galerijo, kjer je
na posebnem odru, ki je bil pos-
tavljen v višini novega ptujskega
mostu, potekala slovesnost ob
odprtju razstave "Mostovi Ptu-
ja", na kateri je bil slavnostni go-
vornik župan dr. Miroslav Luci.
Ob tej priložnosti je povedal, da
smo bili v Ptuju inovatorji, kar
zadeva mostove, ki so trenutno
tako priljubljeni v političnem je-
ziku. Že v letu 1995 smo se
pričeli pogovarjati o novem
mostu, in če ne bi zgradili trdnih
mostov v mestnem svetu, novega
ptujskega mostu ne bi bilo.
Razstavo je predstavila avtorica
Tjaša Mrgole Jukič, ki se je ob
tej priložnosti tudi zahvalila
vsem, ki so jo podpirali pri njeni
ideji o postavitvi razstave in jo
pri deli tudi bodrili. Kot je v so-
boto povedal v.d. direktorja
Zgodovinskega arhiva Ptuj Ivan
Lovrenčič, so z razstavo posta-
vili na ogled del bogastva, ki ga
nočejo skrivati, saj je tudi arhiv
most med preteklostjo in sedan-
jostjo. S pesmijo Dravski most je
odprtje razstave začinila pevka
Neca Falk. Razstava "Mostovi
Ptuja" bo na ogled do konca av-
gusta. Dobro pa bi bilo, da bi jo
podljšali še v september, da bi si
jo lahko ogledali tudi šolarji.
Novi ptujski most je dolg 155
metrov. Dravo prečka v petih
razponih, nosilna konstrukcija
je sovprežna. Veliko pozornost
je projektant Marjan Pipenba-
her, dipl. ing. arhitekture iz
Inženiring biroja Ponting d.o.o.
Maribor, posvetil tudi opremi,
to je pomostju. Most deluje zelo
lahkotno in vitko, saj se paličje v
pokrajini izgubi. Podnevi je sko-
raj neviden, zaživi ponoči, ko se
z rahlo osvetljitvijo podporni-
kov poudarja jekelena kon-
strukcija, ki se kaže kot čipka.
Na mostu so luči skrite v ograjo,
svetloba nevsiljivo pada le do
pasu pešca. Most je namenjen
pešcem in kolesarjem. Investi-
torja sta bila mestna občina Ptuj
in Sklad stavbnih zemljišč,
vrednost del je 150 milijonov to-
larjev. Gradnja je bila končana v
rekordnih petih mesecih. Glavni
izvajalec del je bil SCT d.d.,
Ljubljana.	_
Podaljšana mestna ulica, kot
so nekateri že poimenovali most,
je obeležja mesta prenesla tudi
na desni breg Drave, ki do sedaj
živel ločeno od mesta. In ko bo
urejena še pot ob kanalu do
Term, bo to območje lahko na
novo zaživelo.
Tekst: MG
Fotografije: KOSf
Na novem ptujskem mostu za pešce in kolesarje je
bila v soboto gneča že od zgodnjih popoldanskih
ur. Praznično dogajanje so obogatila tudi plovila iz
Maribora, Maiečnika in Dupleka, ki so se jim
pridružili tudi ptujski čolni.
Župan dr. Luci z gosti in mestnimi svetniki na no-
vem ptujskem mostu. Morda se bo za njegovo do-
končno ureditev odprl tudi državni proračun?
Ptujčani so novi most dobro sprejeli, čeprav se ve,
da ptujske prometne zagate ne rešuje. Zato na
oblastnikih še ostaja naloga, da speljejo tudi pro-
jekt zahodnega mostu.
Prvi sejem domače in umetne obrti je privabil blizu
30 obrtnikov in podjetnikov iz cele Slovenije. Z njim
so se pričeli letošnji turistični dnevi turističnega
društva Ptuj.
Cvetlična razstava je povezala vseh dvanajst
ptujskih cvetličarjev v en šopek.
Tabla ob vhodu v Ptuj, ki je nagrada za vsa dose-
danja prizadevanja Ptujčanov za lepo in urejeno
okolje. Naj tako ostane tudi v bodoče.
75 priznanj za najbolj ocvetličene in urejene hiše v
mestni občini Ptuj. Nagrade so za ljubitelje cvetja
in urejenega okolja hkrati priznanje in spodbuda,
da vztrajajo naprej.
Avtorica razstave "Mostovi Ptuja" Tjaša Mrgole
Jukič je skozi razstavo najprej popeljala župana
mestne občine Ptuj dr. Miroslava Lucija z ženo Ire-
no in njegovega gosta, ministra za promet in zveze
Antona Bergauerja.
fEDNIK - Četrtek, 7. avgust 1997
1
BERNARDA B. PULKO / DIŠALO JE PO AMERIKI, A BILO JE LE ŽIVLJENJE NEŠTETIH DOGODIVŠČIN
n/loji prvi ameriški piškoti
II.
BOSTON. Letališče se je komaj
prebujalo, vse se je gibalo kot v
počasnem posnetku. Vstopna vrsta
pred carinskim uslužbencem je bila
jolga kakih štiristo metrov, kar je
zadostovalo za slabo uro čakanja.
Vreme doma je bilo precej kilavo,
zato je bila vroča in vlažna dobro-
došlica toliko prijetnejša. V vrsti za
taksi sem slišala nekoga, ki je govoril
angleščino; takšno, kot jo slišimo go-
voriti v naših šolah. Izgovarjava brez
truda, po slovensko, bi rekla, in sta-
vila sem, da je naš. Kljub pre-
težkemu nahrbtniku, polnemu knjig
in drugega papirnatega gradiva, sem
se potrudila priti stvari do dna. Ra-
ziskovanje se je končalo z debato o
ameriških narodnih parkih, seveda v
slovenskem jeziku...
Črno bitje v rumenem taksiju me
je odložilo pred razkošno vilo na na-
jprestižnejši aveniji v Bostonu. Ame-
ričani, ki so zasvojeni z vsem naj naj,
sicer pretiravajo, da je to najlepša
avenija na svetu in da brez težav pre-
kaša številne evropske tekmice. Sta-
rinsko opremljena hiša je pripadala
zasebni šoli za učenje tujih jezikov,
kjer sem se namenila zapraviti prvi
mesec ameriškega življenja. Šola je
bila v petičnem delu mesta, a na veli-
ko razočaranje sem že prvi dan ugo-
tovila, da je nivo dela na nezavidljivi
ravni. Zaradi mnogih izkušenj s po-
dobnimi šolami po svetu in tistim s
poučevanjem sem se prvi dan obrni-
la na direktorico. Bila je precej prese-
nečena nad mojo pritožbo. Kasneje
mi je sicer povedala, da že nekaj let
poznajo slovenske slušatelje, ki da so
brez izjeme zahtevni klienti z
odličnim predznanjem. Priznati mo-
ram, da sem bila začudena nad slo-
vensko kritičnostjo, ki sem jo dotlej
podcenjevala. Pripomba je padla na
plodna tla, dobila sem kupe dodatne
literature, privame ure in šola, polna
južnoameriške mladine iz pre-
možnih družin, ki jim je učenje
angleščine statusni simbol, je takoj
postala znosnejša.
Boston, živahno mesto z ev-
ropskim značajem. Pravijo, da je var-
no. Mene sicer niso prepričali, saj so
v samo mesecu dni našli dve trupli.
Obe sta bili študentki iz Evrope. Mo-
ram reči, da sem se prvič v ne tako
skromni potovalni karieri počutila
precej nelagodno. Časopisi so
poročali, da so eno od njih našli na
obali, drugo pa v smetnjaku na eni
glavnih mestnih ulic, obe pa razreza-
ni na neokusne fragmente...
Naporni mesec v Bostonu je bil tak
zaradi obilice aktivnosti, ki se jim ni
bilo vredno odreči. Zamuditi Har-
vard in druge z bršljanom porasle zi-
dove hiš učenosti in enega najime-
nitnejših ameriških muzejev lepe
umetnosti (Fine Arts). Doživela sem
največjo zasebno zbirko umetnin in
starin v Ameriki, ki jo je ustvarila
premožna dedinja Isabela Stewart
Gardner. Nekaj več kot tri tisoč
Rembrandtovih in Rubensovih slik,
redkih knjig in pisem ter pohištva s
celega sveta sem si ogledala v
benečanski palači, grajeni v stilu 15.
stoletja, ki je gledala v svet skozi
okenske portale, ki jih je zahtevna
gospa dala pripeljati iz Benetk.
Nekaj posebnega sta bila znana po-
lotoka Ann in Cod. Prifrknjen polo-
tok Cape Cod, dolg dobrih sto kilo-
metrov in ne širši kot nekaj kilomet-
rov, je zanimiva, slikovita mešanica
premnogih značilnosti: neštetih sve-
tilnikov, okusnih jastogov, brez-
končnih milj peščenih plaž, ob kate-
rih se zbirajo kiti, Provincetovvn -
svetovno znano shajališče homosek-
sualcev in ne nazadnje prostor, kjer
so se lela 1620 izkrcali prvi naseljen-
ci, ki so v 66 dneh pripluli iz Anglije.
In če ne bi bila biologinja, verjetno
ne bi spoznala toliko kolegov vseh
narodnosti v največjem inštitum za
morsko biologijo na vzhodni ame-
riški obali, v Woods Hole na Cape
Codu.
Pravzaprav so mi bili v teh krajih v
največje zadovoljstvo ljudje. Zaradi
njih, ki tam žive, so mi kraji Nove
Anglije ostali v prijaznem spominu.
Z njimi sem preživela nepozabne dni
na vaseh v notranjosti, na obalah At-
lantika in na otoku Martinih vino-
gradov, kjer sva se pod istim soncem
žgala sam gospod Bili Clinton in jaz.
Eden lepših spominov iz teh kra-
jev je vezan na čudno družino, ki me
je po naključnem srečanju, ne vem
zakaj, povabila na preživljanje vi-
kenda v njihovi družbi. V veliki hiši
na hribu, pod katerim je butalo mor-
je ob ne preveč prijazno skalnato
obalo, se mi je prvič, odkar sem bila
na poti, stožilo. In veste po čem? Po
moji kuhinji, po pečici in vseh
sladkarijah, ki pridejo iz nje. Potem
pa se je namerilo, da je gospodinja
opazila moj žalostni pogled, ki se
plazi čez kuhinjske elemente, in mi
dovolila, da spečem prave ameriške
piškote. Tisti, ki ste bili v ZDA, jih
gotovo poznate. Okrogli, ploščati
keksi s koščki čokolade. Gostoljubna
gospa Butterfuld je strumno nareko-
vala iz zdelanega zvezka pravi ame-
riški recept. Ne moreš zgrešiti, da je
bil zares ta pravi, saj je bil tako enos-
taven, kot so lahko stvari le v Ameri-
ki: dve skodelici moke, ena žlička
sode, tričetrt skodele masla, ena
sladkorja, dve jajci ter ena in pol sko-
delice čokoladnega čipsa je bilo vse,
kar sem potrebovala za mmmmm
piškote. Pa sem pekla in cvrla in je
dišalo in dišalo ... in se končalo seve-
da s sladkanjem.
Hitro mi je bilo dovolj lenarjenja,
nažiranja in občutka, ki ga daje var-
no gnezdo. Oprtala sem si mali
nahrbtnik in jo mahnila v divjino.
Na peščene obale Atlantika, hladne-
ga in tujega. A prijazno so me spreje-
le stotine osamljenih svetilnikov in
nepregledni kilometri širokih
peščenih plaž. Čudoviti občutek je
bil hoditi ure daleč, ne da bi srečal
eno samo dušo. Le tu in tam se je
naplavila kaka spužva ali školjka in
samevala v svoji sreči.
Neskončno pešačenje se je končalo
v mestu, ki ga domačini kličejo Mes-
to P. Že v imenu je bilo nekaj dru-
gačnega ... Prvo polovico noči sem se
razgledovala s klopce po središču
malega mestnega jedra, s treh strani
ujetega v objem oceana. Ne spomnim
se, da bi kdaj v življenju uživala ob
večjem sladoledu kot takrat. Bil je
ogromna in pisana mehka smetanas-
ta gmota, potlačena v pollitrski kor-
net. Okoli mene so se moški ljubili
vsepovprek in ne bom lagala, da še
nikoli v življenju nisem videla toliko
lepotcev na kupu. Tudi ženske so se
objemale in božale in vesela sem
bila, da se ni nobena zanimala zame,
ki sem zvedavo opazovala dogajanja
okoli sebe. Svetovno znano središče
homoseksualcev Provincetown je
bilo polno transvestitov in me je spo-
minjalo na ptujski fašenk, ko se toli-
ko mladeničev sprevrže v zapeljive
dame in ko gospe postanejo gos-
podje. Obe z nočjo sva dočakali jutro
na peščeni obali, zaviti v spalno
vrečo in uspavani od pesmi plimo-
vanja.
Z jutrom je prišla mirna nedelja.
Ulice so bile opustele in veter, ki se
je podil po njih, je prinašal občutek
prezračenega prostora. Privezi na
pomolu so bili polni ladij, ki so
odnašale potnike v sloviti zaliv pred
Bostonom, kjer v toplih mesecih živi
veliko kitov. Doživetje z lokalnimi
biologi in druženje z največjimi se-
salci je bilo napozabno in se je
končalo s solzami. Zakaj? Ker je moj
trmasti fotoaparat uničil toliko pos-
netkov, da nisem spala še nekaj dni
po tem. Kakorkoli že, to je bilo moje
prvo srečanje s kiti in delfini v njiho-
vem pravem življenjskem okolju. Pa
si zamišljajte dvajsetmetrsko telo, ki
se elegantno povzpne iz vode tik ob
ladijskem boku!
Marta's Vineyard - prijazen otok, ki je prevzel tudi ame-
riškega predsednika
Življenje v šoli - pisano in zabavno
PIŠE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 34
Dominikanski
samostan
Ptujsko dominikansko cerkev
J. Curk pozneje obravnava v
sklopu obravnave ptujske mino-
ritske cerkve (1976,1989). V tlo-
risni zasnovi sta si cerkvi po-
dobni, saj se obe proti vzhodu
širita, po vzidavi "drugega" sla-
voloka v dominikanski cerkvi se
izenačita tudi tlorisni razmerji
obeh ladij, pa tudi tlorisni raz-
merji obeh prezbiterijev sta ena-
ki. V minoritski cerkvi je pouda-
rek bil posvečen slavoločni ste-
ni, kjer sta bila baldahinska ol-
tarja enako kot mlajša pri domi-
nikancih in v proštijski cerkvi.
Vzori minoritske arhitekture, ki
80 jo gradili za razliko od starejših
meniških redov laične delavnice,
so bili v Italiji, zato tudi na Ruju ne
presenečajo nekatere njene
vplivne poteze, ki so opazne
predvsem v cerkveni ladji. To je
tlorisno razmerje ladje, ki pri itali-
janskih arhitekturnih vzorih
beraških redov dosega celo raz-
merje 1:3, pri nas pa se to razmer-
je v prizadevanju po poenotenju
prostora polagoma spreminja v
korist širine, kar dobro ponazarja
v letih 1230-1235 nastala domini-
kanska cerkev na Ruju, ki je svoje
prvotno tlorisno razmerje 3:1 z
vzidavo "drugega" slavoloka že na
začetku 14. stoletja spremenila v
razmerje 2,6:1.
Po naprednosti se je minoritska
cerkev lahko primerjala le z domi-
nikansko, ki je prvotno čisto medi-
teransko prostorsko koncepcijo v
sredini 13. stoletja zamenjala z
naprednejšo, celinsko, v obliki
dolgega kora in s cistercijansko v
Kostanjevici (1234-1250). Za razli-
ko od dominikanske cerkve je bila
minoritska cerkev že čisto gotska,
saj je pri dominikanski cerkvi
višinska razlika talnih nivojev ladje
I in prezbiterija prostor še preveč
^ razdvajala. Minoritski prezbiterij
^ se je zgledoval po domini-
i kanskem, ki je nastal med leti
? 1250-1252-1255 in je bil med prvi-
■ mi v srednji Evropi (Dunaj, Praga
okoli leta 1250), čeprav sodi tudi
minoritski prezbiterij med
najzgodnejše v širši okolici (Bruck
a.d. Mur 1272) in je lahko služil še
pol stoletja kasneje za vzor
pomeščanjenemu prezbiteriju v
ptujski proštijski cerkvi.
Tako ima v tej vplivni verigi
ključno pozicijo dominikanska
cerkev (1230 - 1235), pa ne po
prostorski koncepciji, temveč po
stilnih prvinah. Dominikanska cer-
kev se ni mogla zgledovati po us-
tanoviteljski v Brežah na
Koroškem, ampak je bila verjetno
importirana iz Italije, a je svoj sve-
tiščni del že čez dvajset let za-
menjala z dolgim korom, enim
prvih v srednji Evropi, za to dejan-
je pa se je morala po vsej verjet-
nosti zgledovati pri francoskih do-
minikancih, saj dolgega kora Itali-
ja praktično ne pozna. Ker je mi-
noritska cerkev nastala naenkrat,
je mogla novo koncepcijo popol-
neje uresničiti. J.Curk še izrazi
domnevo, da je glede na stilno
sorodnost v celoti in posamez-
nostih (slavolok, rebra, kamno-
seški znaki) ter na časovno in kra-
jevno bližino to delo opravila ista
delavnica, saj je Ruj v tem času
kljub madžarsko-češki okupaciji
razvil izredno gradbeno de-
javnost. Tako je torej minoritska
cerkev mimo lokalne tradicije
uresničila razvojno naprednejšo
enoladijsko dvorano, ki je bila v
nasprotju s četrt stoletja starejšo
dominikansko tudi krajša.
V svojem najnovejšem pris-
pevku J. Curk (1993) svoje ugoto-
vitve glede ptujske dominikanske
cerkve strne v sedmih točkah:
1.	Prvotno cerkev sta sestavljala
starejša romanska ladja in mlajši
zgodnjegotski prezbiterij v obliki
dolgega kora, ki sta vedno
predstavljala dva različna, tudi z
veliko talno in višinsko razliko
ločena prostora, da cerkev torej ni
bila rezultat enotnega stavbnega
koncepta;
2.	Prvotna ladja je še ohranjena
v sedanji barokizirani obliki, da pa
je z vzidavo "zgodnjegotskega
slavoloka" prešla iz prostorskega
razmerja 3:1 v razmerje 2,6:1, ki
ga ima tudi ladja minoritske cer-
kve, zgrajene med 1260-1280;
3.	Nadstropen samostanski
kompleks je bil že v prvi polovici
14. stoletja v celoti zgrajen, da pa
je bil za samostansko cerkev pre-
velik, saj je z zahodnim traktom
segel pred njeno fasado za celo
širino nekdanjega križnega hodni-
ka;
4.	Pri prvotni višini cerkve in sa-
mostana (okoli 13,5 metra in 9
metrov) je bilo uporabljeno raz-
merje 3:2, ki ustreza redovnim
zahtevam 13. stoletja;
5.	Prostor, na katerem stoji sa-
mostan, je podvržen močnim nan-
osom meteornih voda, ki pritekajo
z grajskega hriba in Panorame.
To je po eni strani povzročalo stal-
no zasipavanje, po drugi pa dvi-
ganje talne in višinske zasnove,
kar še posebno velja za cerkev, ki
je bila temu procesu najbolj izpos-
tavljena;
6.	Odprto ostaja vprašanje obli-
ke prvotnega oltarnega prostora,
čeprav smemo skoraj z gotovost-
jo domnevati, da je imel obliko ita-
lijanskega kvadratastega, banjas-
to obokanega kora, ki se je redov-
nikom zazdel že čez petnajst let
"prenizek in pretesen" ter se je
moral umakniti prostornejšemu,
francosko vplivanemu dolgemu
koru, prvemu te vrste pri nas in
enemu prvih v vzhodnih Alpah
oziroma srednji Evropi;
7.	Nepojasnjeno je še, od kod
nepravilnosti v samostanskem tlo-
risu in zakaj divergentnost med
njim in cerkveno ladjo. Ali samo
zaradi terenskih razmer ali pa
morda tudi zaradi vplivov starejših
stavbnih ostalin? Arheološko do-
kazani so namreč ostanki stavb iz
antične, verjetno pa tudi karo-
linške dobe (domnevna lokacija
Pribinovega dvora in njegove
lastniške, pozneje župne cerkve).
Kot smo videli je kar nekaj bilo
napisanega o srednjeveški podo-
bi ptujske dominikanske cerkve,
preseneča pa, da o barokizirani
samostanski cerkvi razen nekaj
zgodovinskih podatkov in zelo
skopega poročanja o njeni
baročni podobi ne izvemo skoraj
ničesar.
Že F. Štele je zapisal, da je bila
cerkev ob barokizaciji leta 1692
tako prezidana, da je na videz po-
polnoma izgubila prvotni značaj.
Glavna sprememba je bila v tem,
da so glavni vhod prestavili z za-
hodne strani na vzhodno, na za-
hodni strani prizidali nov prezbi-
terij v širini ladje in da so
notranjščino obokali z baročnimi
križnimi oboki, ki slonijo na dvo-
jnih plitvih pilastrih ob stenah in
njim odgovarjajočih dvojnih lokih
na svodu, kor pa uredili pod iz-
redno globokim gotskim slavolo-
kom. Štele tudi detajlno opiše
novo cerkveno fasado, za katero
meni, da so se dominikanci pri
tem zgledovali po minoritih, datira
pa jo v začetek 18. stoletja.
J. Curk nekoliko dopolni Stele-
tov opis barokizacije domini-
kanske cerkve z nekaterimi histo-
ričnimi podatki, npr. da je cerkev
dobila leta 1653 novo streho, o
čemer priča profilirani fabion, da
je leta 1664 kamnosek Simon Link
napravil v cerkvi nov tlak, da je bil
leta 1691 podrt zunanji trakt sa-
mostana, ki je segal pred cer-
kveno fasado, da je ob obokanju
cerkvene notranjščine leta 1692
bila cerkvena ladja drugič dvignje-
na, o čemer priča konkaven fa-
bion in da je nova pevska empora
bila postavljena na toskanskih(?)
stebrih. Opozori, da je zakristija
stala za oltarjem in da je bila
nadstropna, v njem sta bila dva
prostora, pa da je zvonik pred le-
tom 1730 dobil namesto gotske
piramidaste baročno zvonasto -
laternasto streho.
Naris južne stene samostanske cerkve v drugi polovici 13.
stoletja. Zvonik je mlajši, avtorji ga datirajo po letu 1302,
vendar je glede na analogije v avstrijski arhitekturi
beraških redov (Lipnica, Dunaj) verjetnejši čas nastanka v
zadnji četrtini 14. stoletja, še verjetnejša pa je možnost, da
je bil poziran v sredini 15. stoletja, ko je bila cerkebv na
novo posvečena.
Tloris Dominikanskega samostana v 15. stoletju (risal B.
Vnuk)
f EDNIK - 7. AVGUST 1997
PO NAŠIH KRAJIH -9
PLACEROVCI / LOVCI ODPRLI SVOJ DRUŠTVENI PROSTOR
(^rišniški lovci in ljubitelji lovstva., ki so se marca 1995
^dru/ili v lovsko društvo Gorišnica in danes v svoje vrste
privabili že 24 članov, so v dobrih treh mesecih zgradili in
(iidi uredili lovski dom v Placerovcih. Sami in ob pomoči
^ponzoijev so investirali vanj, za gradnjo porabili 65 delov-
nih dni, še prej pa kupili parcelo 50 arov zemlje, na kateri
^e stoji moderno strelišče. Lovski dom naj bi gorišniškim
lovcem predstavljal steber za nadaljno delo v društvu, tam
bodo v prihodnje tudi družili in v bližjem lovišču še na-
prej skrbeli za divjad, ki je na tem območju številna.
Jože Krabonja, predsednik LD
Gorišnica, je med drugim povedal,
da se gorišniški lovci tudi po treh
letih obstoja ne bodo predali.
Kljub temu, da polovice lovišča še
nimajo v svojih rokah, lova na tem
območju ne bodo dopustili. Sami
sicer nimajo pravice koristiti
lovišča LD Spodnje ptujsko polje,
čeprav vsi tisti člani društva, ki že
imajo opravljen lovski izpit, lahko
lovijo na drugih območjih in pri
tem nimajo težav. "Težav s so-
sednjo lovsko družino Spodnje
ptujsko polje sedaj skoraj nimamo.
čeprav z njimi nismo uspeli skle-
niti sporazuma o razdelitvi lovišča
in bomo morali skupaj počakati na
nov lovski zakon, zaenkrat nam
kaže dobro. Seveda so med temi
tudi takšni lovci, ki razdelitvi
odločno nasprotujejo. Mi se bomo
borili do konca, naši občani pa so
tako na naši strani. Polovica
lovišča pomeni 3000 hektarjev lov-
nogojitvenega območja in to so
predvsem površine, katerih lastni-
ki smo lovci in naši občani. Že od
ustanovitve društva na tem
območju, gorišniški lovci skrbimo
in krmimo divjad. Posejali smo
okrog 3 hektarje krmnih njiv in
lepo je videti, da je lovišče bo^to z
divjadjo. V njem prevladujejo fa-
zan, zajec in srnjad, pa tudi jerebi-
co je še mogoče srečati. Radi bi ku-
pili še eno njivo in jo zasejali, po-
tem pa bomo videli, kaj nam bo
prinesel nov lovski zakon, ki bi ga
državni zbor moral že kdaj obrav-
navati in sprejeti. Rad pa bi pouda-
ril samo to, da se ne bomo kar tako
predali, saj smo si že na začetku iz-
delali jasne cilje. Tudi vodstvo
občine je na naši strani, radi bi
samo po pravični poti dobili v
upravljanje polovico lovišča.
Ničesar drugega ne želimo in ne
zahtevamo," je še dejal dolgoletni
član zelene bratovščine Jože Kra-
bonja.
V novem lovskem domu v Pla-
cerovcih so si lovci uredili večjo
dvorano za seje in prireditve, so-
dobno kuhinjo, hladilnico, skla-
dišče, poskrbeli pa tudi za zunan-
ji izgled in okolico doma. Že jese-
ni naj bi na strelišču pripravili
drugo tekmovanje v streljanju na
glinaste golobe. Čas bo, tako upa-
jo, tudi za gorišniške lovce prine-
sel svoje. Do takrat imajo novih
načrtov v društvu več kot dovolj.
T. Mohorko
Množično je bila obiskana slovesnost ob odprtju lovskega
doma v Placerovcih.	(Foto: Laura)
MARKOVO / MIDNAKOOHA fOlKlORNA RtVIJA
Plesali, peli in godli
^ Primestna četrt Markovci in Folklorna skupina Anton - Jože
Strafela Markovci, sta v nedeljo organizirali veliko mednarod-
no folklorno revijo, ki je na igrišče v Markovcih privabila šte-
vilne obiskovalce.
Občinstvu so se tokrat predstavili: Folklorna skupina Rožma-
rin iz Dolene z belokranjskimi plesi, ljudske pevke iz Male vasi.
Folklorna skupina Janko Živko iz Poljčan s štajerskimi plesi.
Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj s plesi iz Razkrižja, ljudske
pevke iz Zabovcev, Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča z go-
renjskimi plesi, Folklorna skupina Zarja iz Železne kaplje v Av-
striji z gorenjskimi in koroškimi plesi, ljudski pevci iz Markov-
cev. Folklorna skupina iz Zalaegerszeka iz Madžarske z madžar-
skimi plesi ter domača folklorna skupina iz Markovcev s štajer-
skimi plesi. Na prireditvi je spregovoril podžupan ptujske občine
Ervin Hoj ker. Domeče folklorno društvo, ki bo slavilo naslednje
leto svojo šestdeset letnico, je prireditev zgledno organiziralo.
Pritakujejo okr^
pet tisoi upokojemev
v Markovcih bo 9. avgusta ob desetih veliko srečanje upo-
kojencev Podravja in Prlekije, na katerem pričakujejo med
tri in pet tisoč udeležencev. Srečanje je ena od prireditev v
okviru drugega praznika mestne občine Ptuj.
"Srečanje je namenjeno
obveščanju članov o naših aktiv-
nostih in problemih ter seznan-
janju širše javnosti o delovanju
naše organizacije. Upravi j alcem
države sporočamo kot že mnogo-
krat doslej, da smo tukaj in da se
nismo in se ne bomo pustili odri-
niti na obrobje dogajanj v družbi.
Zaščita socialnih pravic in inter-
esne dejavnosti upokojencev so
naše temeljne naloge. Veliko po-
zornost namenjamo medgenera-
cijski povezanosti in prizadevan-
jem, da upokojence ne bi nihče
delil po strankarski pripadnosti,
regionalni pripadnosti, po višini
pokojnine in drugem, za kar si žal
posamezniki želijo. Zveza
društev upokojencev Slovenije je
in bo ostala organizacija civilne
družbe s prizadevanjem za večji
vpliv na vsa dogajanja, zlasti še
tista, ki neposredno zadevajo to
generacijo," je pred srečanjem
upokojencev v Markovcih pove-
dal Mirko Bernhard, predsednik
Območne zveze društev upoko-
jencev Ptuj. Pokrovitelj mar-
kovškega srečanja upokojencev je
mestna občina Ptuj, v imenu ka-
tere bo govoril podžupan mestne
občine Ervin Hojker, slavnostni
govornik bo predsednik Zveze
društev upokojencev Slovenije
Vinko Godec. Govoril pa bo tudi
predstavnik DesSusa, vodja pos-
lanske skupine pri državnem
zboru Anton Delak. V kultur-
nem programu bodo nastopili
mešani pevski zbor DU Ljuto-
mer, mešani pevski zbor DU iz
Središča ob Dravi in mešani pev-
ski zbor DU Ptuj, folklorna sku-
pina iz Ljutomera, folkloristi iz
Markovcev ter kurenti. Sledil bo
liikarski ples, z zaključno besedo
in zahvalo pa se bo oglasil Janez
Majer, ki vodi Društvo upoko-
jencev Markovci.
MG
Tretji praznik obiine
v slovenskogoriški občini Juršinci bodo ta konec tedna
praznovali tretji občinski pra/nik, osrednja slovesnost pa
bo na lovrenčevo v nedeljo, 10. avgusta.
Prve športne prireditve so Juršinčani organizirali že minulo sobo-
to, to soboto, 9. avgusta pa bodo na športnem igrišču pripravili še
tekmovanje v namiznem tenisu in streljanje za pokal občine. Os-
rednja proslava ob prazniku občine Juršinci bo v nedeljo ob 12. uri,
ko bo pri farni cerkvi zaigrala godba na pihala, domača društva pa
pripravljajo kulturni program. Slavnostni govornik pa bo župan
Alojz Kaučič. V nedeljo bodo podeljena tudi tri občinska priznanja in
dve plaketi občine, za častnega občana pa bodo letos imenovali dr.
Ludvika Toplaka, rektorja Univerze v Mariboru. Predstavjeno bo do-
sedanje delo na področju razvoja turizma v občini, predsedniki vaških
odborov iz 13. vasi pa bodo prejeli klopotce, ki bodo po prazniku
občine naznanjali bližajočo trgatev v Slovenskih goricah. (TM)

Narava se pač rada poigra in še
kako veseli smo, ko na domačem
vrtu ali njivi ugledamo kak nena-
vaden pridelek. Tako se je letos
poleti zgodilo tudi na vrtu pri
Matjašičevih na Mestnem Vrhu
34/a, ko so pri pobiranju kumaric
našli pravo "kumaro velikanko".
Merila je 47 centimetrov, težka pa
je bila 1,3 kilograma in v naše
uredništvo sta jo prinesla Boris
Matjašič in njegova triletna
hčerka Sandra. Povedala sta, da
kumare ne bodo pojedli, ampak jo
bodo posušili na soncu in seme
shranili za prihodnjo pomlad.
Kdo ve, morda bo prihodnje letu
na vnu pri Matjašičevih zrasla še
večja kumara.
Fotozapis: TM
PTUJ / THE CADILLAC BAND NA PTUJSKI POLETNI NOČI
v soboto večer reclr^n^rolla
Zagotovo glasbene skupine The cadillac band iz Zagreba
ni potrebno posebej predstavljati, saj z rock^n^rollom glas-
beno sceno bogatijo že četrto desetletje. Ta konec tedna
bodo v stilu rock^n^rolla 60. let popestrili sobotno ptujsko
poletno noč.
Člani The cadillac banda so:
Dubravko Jakoš, Srečko An-
tonjoli, Walter - Neno Neuge-
bauer (vodja), Mladen - Mac
Mostečak in Marino Margetič.
Nastopali so največ v tujini, saj
so prepotovali Nemčijo, Švico,
ZDA, Kanado, poznajo jih po
vsej Hrvaški. Nastopali so sku-
paj z zvenečimi imeni Suzi Qua-
tro, Fats Domino, Jerry Lee Le-
wis in še katero bi lahko našteli.
Hrvaški rock'n'roll band izvaja
tudi glasbo v tem stilu, da pa je
ta na zelo visoki ravni, dokazuje
tudi zgoščenka, ki je posneta v
živo. Sicer pa lahko že v tem me-
secu pričakujemo nov CD pro-
jekt in megahit z naslovom Re-
nata sexi granata, v soboto pa se
bodo na Poletni noči predstavili
občinstvu pred ptujsko mestno
hišo.
T. Mohorko
The Cadillac band
10 . OD TOD IN TAM
7. AVGUST 1997- TEDNIK
SREDISCE OB DRAVI / ŽETEV SE JE PRIČELA
Tokrat /e žela policf/a
Konoplja uspeva v skoraj vseh predelih sveta z blago klimo -
tudi pri nas. Konoplja (cannabis sativa), ki raste tudi pri nas,
se botanično menda ne razlikuje od indijske (cannabis indi-
ca). Ali bodo iz rastline lahko izdelali vrvi ali drogo pa je
menda odvisno le od podnebja. Vršički ženske rastline vsebu-
jejo smolo, ki pri ljudeh povzroča halucinacije. V smoli je ak-
tivna substanca kanabinol, s hidrogiranjem le te pa se prido-
bi še močnejša substanca - tetrahidrokanabinol (THC).
Posušeni listi, peclji in seme rastline se pod imenom mari-
huana uporabljajo za kajenje.
Ena cigareta marihuane vse-
buje toliko katrana kot 14 do
16 običajnih cigaret. Mari-
huano uživajo največkrat
mladostniki, včasih pa je le
prva stopnička na poti v od-
visnost od droge.
o Kazenskem zakoniku Repu-
blike Slovenije je proizvodnja,
predelava, prodaja in ponujan-
je mamila kaznivo in se kaznu-
je z zaporom od enega do deset
let. Vsak, ki pa drugega napel-
juje k uživanju mamila, mu da
na razpolago prostore za
uživanje mamila ali mu
uživanje droge omogoči na kak
drug način, se kaznuje z zapo-
rom od treh mesecev do petih
let.
Na policijski postaji v
Ormožu so s stanjem na svojem
terenu zelo dobro seznanjeni.
Pri delu na terenu jim s pravi-
mi namigi veliko pomagajo
sami prebivalci, ki jih o giban-
ju tujcev ali o čudnih rastlinah
na njihovih njivah ali gozdovih
obvestijo. Zavedajo se namreč,
da bo morda prav ta droga po-
nujena njihovim najbližjim.
Konec julija sem se z vodjo sre-
diškega okoliša, Miranom
Čagranom, odpravila na teren,
kjer so sumili, da bi utegnili
pridelovati konopljo. In res je
na jasah poleg bujne gozdne
podrasati v nebo štrlelo tudi
nekaj malce nenavadnih rast-
lin. V takšnih razmerah je bilo
treba imeti dobro oko in ko-
nopljo dobro poznati, saj se je v
zelenju dobesedno izgubila.
Nekaj sva jih našla še na robu
gozda, zares kapitalni primerki
pa so rasli na robu polja. Vedno
sta bili skupaj posajeni največ
dve sadiki, ki sta bili skrbno
negovani, pognojeni in v
sušnih dneh jih je pridelovalac
gotovo moral tudi zalivati. Ko-
noplje so bile tako velike, da
sva jih komaj stlačila v
prtljažnik službenega vozila.
Gotovo je v gozdovih^na jasah,
v robidovju in koprivah ko-
noplje še precej več, toda tudi
to je bila zelo uspešna bera.
Konopljo le redko pridelujejo
domačini, največkrat gre za
prebivalce sosednjih, ne preveč
oddaljenih zaselkov.
Miran Cagran jeO po najini
uspešni žetvi moral opraviti še
kup pisarniškega dela, da je
žetev tudi uradno popisal, ure-
dil vse potrebno za analize in
za ovadbo pridelovalca droge.
vki
Konoplje je bilo precej več kot za smotko ali dve. Na trgu bi
bila droga vredna okrog 400 nemških mark.
Vodja središkega okoliša Miran Čagran z izjemno lepim
primerkom konoplje.
CIRKULANE / TEMEUI ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM
Hahme Imm Mi "idraim"
Minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb, državna sekretar-
ka v ministrstvu prim. Dunja Kosmač - Piškur in župan
občine Gorišnica Slavko Visenjak so minulo sredo ob sta-
rem zdravstvenem domu v Cirkulanah postavili temeljni
kamen za gradnjo novih zdravstvenih prostorov. Blagoslov
temeljev je opravil dekan završke župnije Emil Dreu, slo-
vesnost pa so obogatili še pevci domačega pevskega zbora,
tamburaši in učenka Sabina Petrovič. V gorišniški občini
se tako začenja gradnja še ene od pomembnejših investicij
na območju Haloz, naložba pa je vredna dobrih 40 milijo-
nov SIT.
Tudi občinski svet pred
odločitvijo za gradnjo novih
prostorov v Cirkulanah ni imel
večjih pomislekov, saj je poseb-
na komisija pregledala staro
zgradbo, v kateri že nekaj let
domuje zdravstvena postaja in
ugotovila, da je le ta v zelo sla-
bem stanju in da bi obnova
zahtevala preveč denarja. Po
pogovorih na ministrstvu za
zdravstvo, ki je dalo zeleno luč
za novogradnjo in obljubilo
več kot 50 odstotni delež pri
investiciji, je občina morala
urediti le še lastništvo
zemljišča ob stari zgradbi. Dr.
Zlatko Sok, predsednik občin-
ske komisije za zdravstvo, sicer
pa zasebni zobozdravnik v
občini je poudaril, da se starih
prostorov ne bi splačalo ob-
navljati, saj so ti ponekod že
dotrajani, zato je gradnja nove-
ga zdravstvenega doma veliko
boljša naložba za občino. Pre-
bivalcem Haloz bo to pomenilo
zelo veliko, hkrati pa jim bo
olajšalo marsikatero pot do
zdravnika in zobozdravnika, ki
so ju morali večkrat doslej obi-
skovati na Ptuju. Tako pa je
tudi v poletnem času, ko sta
obe ambulanti zaradi dopusta
zaprti; splošna ambulanta ne
bo delala do 22. avgusta, zoboz-
dravnik pa se bo v ordinacijo
vrnil šele 12. septembra.
LJUDEM
PRIBLIŽATI
ZDRAVSTVENO
OSKRBO'
Minister za zdravstvo, dr.
Marjan Jereb, pa je na slove-
snosti med drugim povedal:
"Zdravniki smo najbolj veseli,
če nas nihče ne potrebuje, ko
pa je to potrebno, je dobro, da
lahko ljudem ponudimo
pomoč čim hitreje in jim tako
približamo osnovno zdravstve-
no oskrbo. Na ministrstvu si
prizadevamo, da bi zdravstvo
ljudem približali povsod po
Sloveniji, še posebej pa je to
potrebno urediti v odmaknje-
nih in slabo razvitih predelih.
Vesel sem, da bo prihodnje leto
z novim zdravstvenim domom
v Cirkulanah ta konec dežele
lepši in bolj zdrav, ljudem
bomo skrajšali marsikatero pot
do ambulante. Upajmo, da nas
bodo čim manj potrebovali."
Zagotovo pa drži, kot je pou-
daril dr, Henrik Zlebnik, di-
rektor Zdravstvenega centra
Ptuj, da se v občinah ne zgodi
vsak dan, da bi vlagali v
zdravstvo. Povedal je, da bo
Zdravstveni center pomagal
pri novi pridobitvi v Cirkula-
nah, predvsem pa bo novo
zdravstveno postajo zapolnil z
delom in strokovnim kadrom.
Sicer pa bo nov zdravstveni
dom v Cirkulanah do konca
prihodnjega leta narejen po so-
dobnih standardih, v njem bo
prostora za splošno in zoboz-
dravstveno ambulanto. Zi-
darstvo Vinkovič iz Gorišnice
bo, kot izbran izvajalec, pričel
z delom že v tem mesecu.
Tekst in fotografija:
Tatlana Mohorko
Minister za zdravstvo, državna sekretarka v ministrstvu in
gorišniški župan so položili temelje za humano organizaci-
jo.)
SLOVENSKE GORICE / BLAGUS VABI
Kf e $0 Gimlldeliiem dolarii?
Lani smo tudi v Tedniku na
veliko pisali o obetavnih tu-
rističnih načrtih v novi slo-
venskogoriški občini Sveti
Jurij ob Ščavnici. To ni bilo
slučajno, saj imajo prekrasno
umetno jezero v Blagušu, ki je
eno lepših v Slovenskih gori-
cah. O Blaguškem jezeru je
bilo prelitega veliko črnila,
kritiki so bili neizprosni do
prejšnje Občine Gornja rad-
gona, ki je to naravno zname-
nitost zanemarjala.
Vsako leto je ob Blagušu veli-
ko obiskovalcev, turistov, ko-
palcev in ribičev. Lani je kot
bomba odjeknila novica, da se
za ureditev na veliko zanima
znani smučarski as, Marc Gi-
ralldeli. Skupaj s slovenskim
poslovnežem iz Pesnice je na-
povedal bleščeč turistični raz-
voj, od katerega bi imela veliko
koristi celotna občina Sveti Ju-
rij ob Ščavnici. Zataknilo se je
bojda zaradi zakonskih omeji-
tev (koncesije za vodo daje
država), sicer pa so napovedi še
vedno zanimive, smo slišali ob
našem obisku jezera, ki je
vabljivo za domačine in vse tis-
te, ki imajo radi neokrnjeno
naravo. Škoda, da dolarji iz tuj-
ih bank še niso prikapljali!
Besedilo in posnetek:
M.Toi
Neokrnjena narava okoli Blaguša vabi turiste.
PTUJ / BRIGADIRJI SKRBIJO ZA SPOMENIKE
Frilmdnie Ie99 bmh navili fifiioor
v petek so se v Delavskem domu Franca Krambergeija
sestali člani Kluba brigadirjev MDB Ptuj. Na svojem red-
nem zboru so se dogovorili, da bodo v petek, 8. avgusta na
spominski slovesnosti v Mostju počastili spomin na 55.
obletnico boja Slovenjegoriške - Lackove čete.
V spomin na ta dogodek bodo k
spomeniku pri gozdu Laze in spo-
meniku ob cesti Pacinje - Juršinci
položili vence. Se pred slovesnost-
jo ta teden pa bodo spomenike
očistili. V klub brigadirjev je
vključenih približno 70 članov
(ustanovili so se lani), ki trenutno
razen opravljanja svojega prosto-
voljnega dela, zbirajo tudi denar za
nov brigadirski prapor. Prapor s
trobojnico bodo najverjetneje
naročili pri šiviljstvu iz Maribora,
stal pa bo približno 1000 nemških
mark. Ker so člani kluba večino-
ma upokojenci, predstavlja prapor
zanje dokajšen strošek. Denar zan)
bodo zbirali do konca leta, za fi;
nančno pomoč pa bodo zaprosili
mestno občino Ruj, pa tudi ostala
občine na ptujskem območju, sal
so brigadirji v času po II. svetovni
vojni pomagali pri gradnji vodo-
vodnih omrežij po vsej bivši ptuj'
ski občini. Prapor bo po njihovih
pričakovanjih končan februarja
naslednje leto, slovesno razvitje p^
bo 27. aprila, na dan upora prof
okupatorju.
G. Miloši^
PTUJ / OBČANI ZA RAZVOJ PTUJA
Inidativa "IVlosf' dela naprej
Iniciativa "Most", ki je bila ustanovljena v letu 1994 in se je prvič sestala na pustni to-
rek (15. februarja) istega leta, si je postavila za cilj, da se Ruju vrne nekdanji most,
kot originalna vstopna pot v Ruj.
Takrat so na Sekretariat za urejanje prostora in
varstvo okolja občine Ruj poslali predlog, da se
nekdanji most kot pomembna kulturna
dediščina ohrani tudi v novih prostorskih načrtih
ne glede na ekonomske možnosti postavljanja -
graditev objektov čez Dravo. Njihovo vztrajanje
je rodilo sadove, s^ je most našel ponovno
mesto v prostorsko ureditvenih pogojih za mes-
to Ruj. Po treh letih in pol je most za pešce čez
Dravo v Ruju postavljen. Iniciativa "Most', ki jo
sestavljajo Matevž Cestnik, Marjan Korpar,
Janko KrajfK:, Franc Potočnik in Tone
Svenšek, se je prejšnjo sredo v gostilni Pri To-
netu na Bregu ponovno sestala in z veseljem
ugotovila, da je njihova pobuda dala sadove,
sami pa si pri gradnji novega mestu ne jemljejo
in štejejo nobenih zaslug. Iniciativa "Most' dela
še ni končala, sedaj so pred novim izivom, ki ga
ponujajo tudi stroki. Prizadevajo si za Izvedbo ra-
ziskave porečja Drave, od njenega izvira na To-
blaškem polju v Italiji pa vse do izliva v Donavo.
To naj bi bila neke vrste osebna izkaznica reke
Drave, ki bo vsebovala podatke o energetskem,
prometnem in nasploh njenem življenskem po-
menu.
MG
f EDNIK - 7. AVGUST 1997
PO NASlH KRAJIH - 11
pOPVINCI / GASILCI PRAZNOVALI ZLATI JUBILEJ DRUŠTVA
podeliene SO bilo gasilsko filcutioiflcc
y gasilski kroniki Prostovoljnega gasilskega društva Podvin-
seje v nedeljo zapisalo 5U let dela in aktivnosti gasileev. la
jjiii je bila tudi osrednja slovesnost in prvi dan gasilcev mest-
občine Ptuj. Slavnostni govornik je bil župan dr. Miroslav
l,ucii podeljena so bila državna gasilska odlikovanja, pod-
tinški gasilci pa so namenu predali novo bri/galno.
Xudi nedeljsko slavje gasilcev v
podvincih je dokaz več, da ima
gasilstvo še zmeraj pomembno
vlogo v življenju na vasi. V Pod-
vincih so praznovanje zlatega ju-
bileja društva začeli v soboto, ko
so pripravili gasilsko tekmovanje
23 pokal Podvincev, udeležilo pa
se ga je le 7 ekip: tri ženske dese-
tine in štiri moške. Pri ženskah
so prvo mesto osvojile gasilke iz
Borovcev, druga je bila desetina
iz Tržca in tretja iz Žamencev.
Pri moških je zmagala desetina
PGD Sela, druga je bila desetina
iz PGD Tržeč, tretja desetina iz
Desencev in četrta iz Kicarja.
Podvinški gasilci so še pred praz-
nikom lepo obnovili gasilski
dom, preuredili notranje prosto-
re in pogledali v bogato kroniko
gasilskega društva. Sedanji pred-
sednik PGD Jože Pihler, je na
nedeljski slovesnosti med dru-
gim povedal: To ustnem
izročilu je bila ideja za ustanovi-
tev gasilskega društva v našem
kraju prisotna še preden je
društvo nastalo. Pobudo za usta-
novitev GD je leta 1946 dal po-
kojni Franc Petrovič in ob njem
so bili člani prvega iniciativnega
odbora: Jurij Kuhar, Simon Čeh,
Jože Ambrož in Kondrad Voda.
Ustanovni občni zbor je bil 19.
januarja, leto pozneje pri Janezu
Popušku, takrat so izvoli tudi
prvi upravni odbor društva in
ustanovili tri desetine. Kmalu
potem so gasilci kupili prvi avto-
mobil in ga potem zamenjali za
manjšega, vmes pa so že tekli po-
gori o gradnji gasilskega doma.
Trajalo je nekaj let, da smo pri-
dobili vsa potrebna dovoljenja.
leta 1962 smo zasadili prve lopa-
te in po etapah dom zgradili v
štirih letih. V prvih 20 - letih so
se člani društva redno sestajali,
sestanke so imeli po hišah v Pod-
vincih, v okviru GD pa je v tistih
letih delovala tudi dramska sek-
cija. Tudi gasilsko orodje je bilo
shranjeno po privatnih hišah, za
gasilce Podvincev pa je so bila
tista leta tudi najtežja v 50. letni
zgodovini, ko smo v društvu sko-
raj pozabili na operativno dejav-
nost. Leta 1971 smo kupili novo
motorno brizgalno, dve leti poz-
neje orodni avtomobil, potem
smo dogradli gasilski dom, do
leta 1976 pa so naše desetine do-
segle nekaj boljših uvrstitev na
gasilskih tekmovanjih. Počasi je
društvo kupilo še kombinirano
vozilo, opravilo številna gradbe-
na dela in vmes ni pozabilo na
izobraževanje svojih članov. V
lanskema letu v našem požarnem
okolišu k sreči nismo zabeležili
nobenega požara, letos pa smo s
prostovoljnimi prispevki kraja-
nov in s pomočjo Gasilske zveze
mestne občine Ptuj kupili novo
motorno brizgalno."
Zlati jubilej podvinških gasil-
cev bo v zgodovino zapisan tudi
kot prvi dan gasilcev v mestni
občini Ptuj. Zupan dr. Miroslav
Luci pa je PGD Podvinci ob ju-
bileju podelil plaketo MO Ptuj
in se vpisal v knjigo spominov.
Najzaslužnejši gasilci so ob tej
priložnosti prejeli tudi repu-
bliška gasilska odlikovanja in
najvišje - gasilsko plamenico so
dobili: PGD Podvinci, Marija
Ogrizek iz PGD Hajdina, Lidija
Terbulec iz PGD Hajdoše, Ko-
rad Šmigoc iz PGD Nova vas in
Ivan Lešnik iz PGD Gerečja
vas - vsi plamenico III. stopnje.
Plamenico II. stopnje so prejeli
Branko Čepek iz PGD Tur-
nišče in Anton Badrač iz PGD
Hajdoše in plamenico I. stopnje
Ivo Pahole iz PGD Hajdina.
Letošnja gasilska odlikovanja
GZ Slovenije pa so prejeli: Franc
Zemljarič iz PGD Stojnci, Mili-
ca Zelenko, Pavla Ciglar, Milan
Popošek, Albert Zelenko in
Jože Pihler (I. stopnje) - vsi iz
PGD Podvinci, Franc Zemlja-
rič iz PGD Prvenci - Strelci, Ja-
nez Potočnik iz PGD Ptuj, Jože
Hojnik iz IGD "Železničar"
Ptuj, Janez Šmigoc iz PGD
Spuhlja, Marija Kirbiš iz PGD
Hajdina in Marko Veršič iz
PGD Sobetinci.
Tatjana Mohorko
1 Podvincih so se zbrali gasilci mestne občine Ptuj.
(Foto: Langerholc)
ORMOŽ / CENTER ZA OSTARELE OBČANE
Potreba po domu za ostarele narašia
v občini Ormož živi 17.570
prebivalcev, od teh je 4180
upokojencev, 2410 pa sta-
rejših od 65 let. To je kar 13,7
odstotka prebivalstva, kar je
visoko nad državnim pov-
prečjem.
Nekateri preživljajo jesen
življenja prijetno v krogu
družine, drugi pa bivajo v sla-
bih razmerah, brez tople
prehrane in koga, ki bi skrbel
za njih. Velike probleme imejo
starostniki, ki žive v oddaljenih
zaselkih in so ob bolezni sami.
Veliko jih živi v starih, vlažnih
hišah, drugi se v blokih, kjer
stanujejo, vsak dan vzpenjajo
po stopnicah, ki so v starosti
lahko nepremagljiva ovira. Bol-
nišnice se po poškodbah in bo-
leznih starejših pacientov do-
kaj hitro odločajo za njihov od-
pust, saj jih nimajo možnosti
obdržati dlje, kot je nujno po-
trebno. To pa še stopnjuje
občutek zapostavljenosti,
nemoči in osamljenosti.
Družinski člani starostnikov
niso dovolj usposobljeni in
imajo pogosto preveč dela, da
bi jim lahko nudili zares
ustrezno nego in pomoč. Aktiv-
ni in mobilni starostniki nima-
jo možnosti uporabe organizi-
rane tople prehrane,
vključevanja v organizirane
skupine vrstnikov in
vzdrževanja telesne aktivnosti s
pomočjo fizioterapije.
Ker v Ormožu ni ustrezne in-
stitucije, ki bi primerno
poskrbela za starostnike, se
pristojni srečujejo s številnimi
težavami. Pomagajo z oskrbo
na domu v okviru projekta jav-
nih del in na ta način poskrbijo
za 34 občanov, 16 jih živi pri
rejniških družinah, 60 starost-
nikov pa je v raznih domovih
po Sloveniji. Kljub vsem tem
oblikam in možnostim ostaja
vsaj 10 vlog v občini stalno
nerešenih.
Pred kratkim je bila
ormoškim svetnikom pred-
stavljena predinvesticijska štu-
dija centra za ostarele občane.
Želja in potreba za takšno usta-
novo je v Ormožu prisotna že
lep čas in to je gotovo majhen, a
zelo pomemben korak v smeri
uresničevanja te želje. Kljub
temu je precej vprašanj ostalo
odprtih in odgovore nanje je
dal ormoški župan Vili Trofe-
nik.
V. Trofenik: "Konec 80. let
so že tekli postopki za iz-
gradnjo doma za ostarele, ven-
dar zaradi nerazumevanja so-
sednjih občin, ki bi s tem mora-
le soglašati, projekta ni bilo
mogoče realizirati. Potrebe in
želje so seveda ostale. Predin-
vesticijska študija naj bi odgo-
vorila na vprašanje ekonomske
upravičenosti takšnega centra.
Tokrat želimo projekt zastaviti
širše, kot center za starejše. Za-
jel naj bi širšo oskrbo starejših
in preko njega bi potekale tudi
druge aktivnosti in ne le nega
ostarelih v centru - tudi nega
na domu in druge oblike medi-
cinske pomoči."
# Kakšen bo tip in velikost
bodočega centra?
V. Trofenik: "Država postavl-
ja za pogoj center s 150 postel-
jami. V Ormožu sedaj še ni to-
likšnih potreb, potrebujemo
100 postelj. Predinvesticijska
študija je narejena za 150-pos-
teljni dom, predvideva pa fazno
izgradnjo. V prvi fazi naj bi za-
gotovili 100 in v drugi še na-
daljnih 50 postelj. S pomočjo
servisnih storitev (kuhinja,
pralnica) bližnje bolnišnice, ki
bo v naslednjem letu, upam,
dograjena in posodobljena, bi
bila dosežena ekonomska upra-
vičenost centra tudi z manj kot
150 posteljami."
#	Kakšno oskrbo in bivalne
pogoje bo center nudil upoko-
jencem?
V. Trofenik: "V klasičnem
smislu oskrbe v domu je
načrtovan negovalni del z
večposteljnimi sobami za ose-
be, ki so potrebne nege, drugi
del pa bo namenjen starejšim
občanom, ki potrebujejo stano-
vanje. V mislih imamo garson-
jerski tip stanovanj z eno- in
dvoposteljnimi sobami za za-
konce ter z možnostjo samos-
tojne priprave hrane. V Slove-
niji trenutno primanjkuje 3000
postelj v tovrstnih centrih, zato
je gotovo ambicija graditi cen-
ter tudi za večje potrebe, kot so
v občini."
#	V takšnih razmerah je je-
sen življenja lahko zelo prijet-
na. Ustrezno draga pa bo
najbrž tudi gradnja?
V, Trofenik: "Starejši, ki so
zainteresirani za bivanje ali
nego v domu, želijo bivati čim
bližje domu, kjer imajo sorod-
nike, znance, prijatelje. Tre-
nutno zagotavljamo nego na
domu 34 starejšim v občini.
Toda ta sistem oskrbe je
ogrožen, saj je zaradi težav v
državnem proračunu z okto-
brom odpovedano sofinanci-
ranje. To je še eden od elemen-
tov, ki nas sili k rešitvi; ta pa ne
bo lahka, ker zagotoviti 700 mi-
lijonov iz državenga proračuna
in ob participaciji občine bo iz-
jenrno zahtevna naloga. Iščemo
poti v smislu državne in občin-
ske investicije ali pa z
angažiranjem	zasebnega
domačega in tujega kapitala.
Obstaja možnost koncesijskega
odnosa s privatnim ali javnim
zavodom. Konkretne poti še ne
morem napovedati, najboljša
pa bo tista, ki bo najhitreje vo-
dila do cilja, saj so potrebe vsak
dan večje.
#	Kaj bi to pomenilo za
brezposelnost v občini, ki ni
zanemarljiva?
V. Trofenik: Glede na stand-
arde, ki so predpisani, računa-
mo s 60 do 70 novimi delovni-
mi mesti, kar ob današnji brez-
poselnosti ni zanemarljivo. Pri
financiranju je treba tudi vede-
ti, da nekateri oskrbovanci
lahko v celoti sami pokrijejo
stroške bivanja v centru, pri ne-
katerih bo treba sofinancirati iz
občinskega proračuna, pri ne-
katerih pa tudi v celoti. Pov-
prečne pokojnine v naši občini
so pod nivojem stroškov bivan-
ja v centru.
#	Starostnike najbolj zani-
ma, kdaj se bodo lahko vselili.
V. Trofenik: Na to vprašanje
ni mogoče odgovorno odgovo-
riti. Iščemo časovno in fi-
nančno najkrajšo pot. Verja-
mem, da bi bilo to lahko leta
1999, pred tem bi bilo neodgo-
vorno pričakovati realizacijo
projekta. Ob težavah, ki jih
imamo s proračunom, pa bo
angažiranje zasebnega kapitala
najbrž najrealnejša rešitev.
vfd
MOSTjp / JUTRI PROSLAVA V
GOZDIČU LAZE
Sporoiilo 8. avgusta živi napref
v gozdiču Laze pri Mostju bo jutri, 8. avgusta, ob 17. uri slovesnost
ob spominskem obeležju zadnjega boja Slovenjegoriške-Lackove
čete. Slovesnost pripravljajo občina Juršinci, Območno združenje
borcev in udeležencev NOB Ptuj ter Klub brigadirjev MDB Ptuj.
Mestni svemiki mestne občine Ptuj so 7. marca prejšnjega leta odločili,
da je novi praznik mestne občine Ptuj 5. avgust v spomin na 5. avgust
1513. leta, ko je začel veljati nov statut takratnega mesta Ptuj. 8. avgust je
bil s tem kot praznik bivše občine Ptuj uradno odpravljen. Tega dne leta
1942 se je majhna skupina desetih partizanov Slovenjegoriške - Lackove
čete spopadla z okrog 80 nemškimi orožniki in policisti. Tega dogodka
bi se po mnenju vseh, ki cenijo izročilo narodnoosvobodilne borbe in
njene borce, morali spominjati v okviru spominskega dne, ki ga
današnjim in novim rodovom ohranjajo borci in drugi sirapatizarji
NOB, ki tudi vabijo, da se jim jutri pridružite.
Udeležence letošnje svečanosti bo v imenu borčevske organizacije poz-
dravil predsednik Ivo Rau, v imenu občine Juršinci pa bo govoril njen
župan Alojz Kaučič. Sledil bo priložnostni recital, delegacije organiza-
torjev proslave bodo spominske vence položile k spomeniku v spomin-
skem parku pri gozdu Laze, k spomeniku ob cesti Pacinje - Juršinci in
na grobnico padlih borcev in talcev na bivšem ptujskem mestnem poko-
pališču, ki je sedaj spominski park.
MG
ZAVRH / SREČANJE ROJAKOV USPELO
V domovini za domovino
Kot smo že poročali, sta kul-
turno društvo dr.France
prešeren iz Liechtensteina in
Slovenska misija iz Ziiricha v
Švici, 27.julija na Zavrhu pripra-
vila tradicionalno srečanje roja-
kov v domovini.
Tokrat so se v tem slikovitem
delu Slovenskih goric zbrali že
tretjič in mnogi napovedujejo, da
bodo srečanja odslej vsakoletna
oblika prijateljskega druženja ro-
jakov z gostitelji iz Slovenskih go-
ric. Najprej so pripravili sveto
mašo na prostem, pri kateri sta so-
delovala tudi cerkveni pevski
zbor iz Majšperka in godba na pi-
hala iz Lenarta. Po maši so imeli
družabno srečanje z bogatim kul-
turnim programom.
OPOZDRAVNO
PISMO ŠTEFKE
KUČAN
Poleg rojakov so prišli na Zavrh
številni ugledni gostje in pred-
stavniki^ občine Lenart. Povabili
so tudi Štefko Kučan, ki pa se za-
radi drugih obveznosti srečanja ni
mogla udeležiti. Je pa organiza-
torju srečanja, Janku Kramber-
gerju, pobudniku in lenarškemu
rojaku, sicer pa predsedniku
društva dr.France prešeren, pos-
lala prijazno pisemce. V njem je
med drugim zapisala, "da se
prisrčno zahvaljuje za povabilo in
da bi bila zelo rada v Slovenskih
goricah. Čeprav mi žal ni mogoče
priti med vas, sem z mislimi vsee-
no skupaj z vami in se veselim
vašega srečanja v domovini in za
domovino. Naj vam to srečanje
prinese polno prijaznih in prijet-
nih doživetij, spominov in rados-
ti", je sklenila pismo soproga
predsednika države Štefka
Kučan. Njenega pisanja so bili or-
ganizatorji izjemno veseli.
Nasploh je prireditev uspela, ro-
jaki so preživeli sončno in prijaz-
no julijsko nedeljo med dobrimi
gostitelji v Slovenskih goricah, ki
jih bodo prijazno sprejele tudi
prihodnje leto.
M.TOŠ
KS SV. ANDRAŽ / ZBOR KRAIANOV
O SOLSTVU
Neiadovoljni kraiani
Krajani KS Sv. Andraž so se v nedeljo, 3. avgusta, zbrali na zboru
krajanov. Izrazili so nezadovoljstvo z ustanovitvijo enotnega vzgoj-
noizobraževalnega zavoda vseh treh šol v občini.
Najprej sta krajanom razložila nastalo situacijo, član odbora za šolstvo
Marjan Zadravec in predsednik KS Sv. Andraž Albin Druzoyič. Nato je
župan občine Destrnik - Trnovska vas, Franc Pukšič obrazložil, da gra-
dijo šolo na Destrniku izključno za otroke iz Destrnika in ne za celotno
občino. Po besedah župana se šola na Destrniku gradi po normativih
ministrstva za šolstvo, telovadnica pa je za 100 m manjša od predpisa-
nih normativov. Na vprašanje zakaj je potreben enomi zavod, pa je
župan občine Franc Pukšič odgovoril, da so se za enoten zavod odločili
izključno zaradi dograditve šol v Vitomarcih in Trnovski vasi. Krajani
se z enotnim zavodom ne strinjajo in zahtevajo, da njihova šola ostane
podružnica OŠ Mladika Ptuj. Nekaj krajanov je tudi menilo, da je bolje,
da imajo samo trirazredno šolo v kraju, kot pa, da spada njihova šola
pod Destrnik, Izrazili so strah pred tem, da bi morali njihovi otroci na
predmetni stopnji čez par let obiskovati OŠ Destrnik. Predsednik sveta
KS Sv. Andraž Albin Druzovič pa je zbranim pokazal dopis, katerega je
na državnega poslanca Štefana Klinca naslovil občinski odbor SKD in
v njem od njega zahteva, da vloži amandma za razdružitev občine Destr-
nik - Trnovska vas v tri nove, v kolikor pa ta amandma ne bo izglaso-
van, pa naj vloži novega, da se KS Sv. Andraž izloči iz občine Destrnik
- Trnovska vas in se priključi občini Juršinci. Dodal je, da je sicer zahte-
va za priključitev k občini Juršinci prehitra. Ob koncu zbora so se kra-
jani s podpisi odločili za Mladiko Ptuj, s sklepom pa bodo obvestili Mi-
nistrstvo za šolstvo in šport. Ministrstvo za lokalno samoupravo in Mi-
nitrstvo za pravosodje. Podoben zbor krajanov, z isto problemetiko, pa
pripravljajo tudi v Trnovski vasi. Zbor bo predvidoma v nedeljo, 17. av-
gusta.
Zmago Šalamun
12 - OD TOD IN TAM
7. AVGUST 1997 -
TEDNIH
PTUJ / POLETNI VEČERI SO ZAŽIVELI
Pfuf postala slovenski Dubrovnik
Minule dni so tudi Ptujčani in okoličani imeli možnost
poslušanja in gledanja glasbenikov ter skupin iz Sloveni-
je in tujine. Dvorišče minoritskega samostana postaja vse
bolj podobno dogajanju na znamenitem dubrovniškem
festivalu.
V Poletne večere, ki jih orga-
nizira Gledališče Ptuj, so v po-
nedeljek z nepozabnim nasto-
pom popeljali fantje iz New
swing quarteta. Povedali so, da
jih na prireditveni prostor v
minoritskem	samostanu
vežejo lepi spomini, saj so
pred 23 leti prvič zapeli v za-
sedbi Dare Hering, Oto Pest-
ner, Tomaž Kozlevčar, Mari-
jan Petan. Na bobnih jih je
spremljal Radko Divjak, piani-
no Blaž Jurjevičič, na bas kita-
ri pa Jani Hace. V dveh urah so
prepevali od črnskih duhov-
nih pesmi, do jazza in večno
zelenih melodj. Ljubitelji te
skupine so ji tudi tokarat izka-
zali svojo pripadnost, saj so s
svojim petjem sodelovali pri
več pesmih, člane quarteta pa
so nagradili z bučnim aplav-
zom. Člani ansambla so pove-
dali, da je ptujska publika ime-
la priložnost prvič slišati neka-
tere izvedbe, ki so na njihovi
novi zgoščenki. Že naslednji
dan je nastopil Trio Luwigana
in sopranistka Norina Rado-
van, ki je pred kratkim nasto-
pila v Cankarjevem domu s
slavnim tenoristom Lucianom
Pavarottijem. V četrtek je pred
številno publiko na dvorišču
Minoritskega samostana zape-
la ekstravaganta Josipa Lisac
in jih nagradila s popevkami,
zapetimi z njenim značilnim,
čutnim glasom. Bila je nagaji-
vo razpoložena, na koncu je
spontano zapela Avsenikovo
skladbo Slovenija od kod lepo-
te tvoje ter v lepi slovenščini
recitirala pesem Svetlane Ma-
karovič. Na harmoniju jo je
spremljal izredni glasbenik
Gojko Tomljanovič.
V petek so nastopili člani
Bolšoj teatra Moskva, ki je ena
največjih svetovnih opernih
hiš . V nedeljo je mogočno pet-
je napolnilo križni hodnik do-
minikanskega samostana. Pod
vodstvom	profesorja
Potočnika, so študentje akade-
mije za glasbo odpeli gregorj.
janski koral. Že nekaj časa pj
se tudi Prešernova ulica kaže v
povsem drugačni podobi in at-
mosferi. Slišali smo lahko
igranje pouličnih glasbenih
skupin iz Bolivije, Peruja, Špa.
nije, Kube, Ekvadorja,...Danes
ob 20.30 pa si boste lahko na
dvorišču minoritskega samos-
tana ogledali predstavo
režiserja Mira Gavrana: Iščem
moža s kulturo srca...
MS
Josipa Lisac je tudi s tokrat-
nim nastopom presenetila
in očarala ptujsko publiko.
Španska skupina Adalid prihaja iz okolice Madrida. Osem
mladih glasbenikov deluje skupaj že devet let in igrajo na
številne instrumente. Poslušalci in gledalci so bili
navdušeni nad spretnostjo igranja kastanjet in njihove
različice toalete.
Fantje iz New swing guarteta. Spominski posnetek saoio
za bralce Tednika.
ZAMENCI / GOBARSKI PRAZNIK
Tudi letos so člani prostovoljnega gasilskega društva iz
Žamencev pripravili gobarski praznik. Začeli so ga v ne-
deljo zjutraj, ko so se na znak gasilske sirene odpravili v
gozd. Imeli so kar precej gobarske sreče, saj so nabrali
skupaj več kot 20 kilogramov gob.
Uroš in Dejan občudujta lepega poletnega gobana.
Nekaj so jih potem poleg
neužitnih razstavili v pri-
ložnostni razstavi, ki so jo le-
tos prvič pripravili v narav-
nem okolju - gozdičku ob pri-
reditvenem prostoru. Poleg
gob pa so v omenjeni razstavi
opozorili tudi na varovanje
naših gozdov pred nelegalnimi
odlagališči in drugim one-
snaževanjem. Preostanek gob
pa so porabili v okusno pri-
pravljenem golažu. Organiza-
torji so poskrbeli tudi za zaba-
vo. Najprej so na prizorišče
skočili padalci aerokluba Ptuj,
potem pa so člani konje-
niškega kluba Ptuj - Rogozni-
ca tekmovali v preskakovanju
ovir. Več ekip se je pomerilo v
razstavljanju in sestavljanju
kmečkega voza. Za prijetno za-
bavo pa so poskrbele Vesele
Stajerke, ki so se v tem. okolju
povsem razživele, saj so brez
premora prepevale in igrale
tudi po več ur.
MS
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Zunanji minister Zoran Thaler je
svoj "nepreklicni" odstop utemel-
jil predvsem z ugotovitvijo, da
ima dovolj "takšne politike". Tha-
ler je v zvezi s tem govoril o med-
strankarskih zdrahah in nizkih
udarcih, o spreminjanju zunanje
politike v orodje notranjepoli-
tičnih spopadov.
NITI MAZOHIST
NITI MESU A
Ko sem se odločil, da prevza-
mem funkcijo ministra, sem raz-
mišljal takole: lani je bilo volilno
leto in morda lahko v tem najde-
mo razlago, zakaj je bila razpra-
va o pomembnih zunanje poli-
tičnih vprašanjih tako nemo-
goča. Normalna človeška
pričakovanja pa se niso izpolnila.
Nasprotno, zadeve so letos še
slabše. Recirr*): tisto, kar je lani
parlament že sklenil, so letos tri-
krat bolj spodbijali kot lani, ko je
bila zadeva še aktualna. Tega v
tujini ne razume nihče! Človek, ki
resno in pošteno dela, pride do
točke, ko si reče: če hočem to
delati še naprej, bi rporal biti ali
mazohist ali mesija. Če bi bil ma-
zohist, bi me tak odnos zabaval
in bi, ne glede nato, kaj počnejo
z menoj, delal naprej. Ce bi bil
mesija in bi imel enostranske in
višje razloge, bi prav tako mirno
prenašal, da vame mečejo jajca
in me pljuvajo. Pač, mislil bi si, da
imam višje poslanstvo in da
lahko posel opravljamne glede
na ravnanje okolice. Sam nisem
niti eno niti drugo. Čisto človeško
je, da v nekem trenutku rečeš:
'Dovolj! Seveda to ne pride čez
noč, je dejal Zoran Thaler v inter-
vjuju za Mladino.
Tako kot je Thalerjev odstop
"splošen", brez kakšnega pov-
sem neposrednega konkretnega
povoda, so tudi njegove izjave o
"čudni politiki" splošne. V njih se
lahko prepozna kdor se hoče,
javnost v glavnem ve, kdo in
kako je nastavljal največ pasti ak-
tualni zunanji politiki. Za zdaj se
večina komentatorjev ni ukvarja-
la z vprašanjem, ali Thalerjeva
ocena v politiki, v kateri (in s ka-
tero) noče več sodelovati ne vel-
ja morda ( vsaj delno) tudi za
"lastno" Liberalno demokracijo,
in ne samo za prepoznavne opo-
zicijske partnerje. Liberalna de-
mokracija ga je resda postavila
na mesto zunanjega ministra v
sedanji vladi, vendar pa ta ista
stranka skupaj s predsednikom
in premierom Drnovškom pred
nekaj meseci - v času prejšnje
vlade - ni storila vsega, da bi ga
kot takratnega zunanjega mini-
stra zaščitila pred napadi opozi-
cije in pred padcem, ki je zagoto-
vo pomenil hud udarec v karieri
mladega, ambicioznega politika.
Preprosto je težko verjeti, da bi
se Thaler za tokratni odstop z
mesta zunanjega ministra in za
hkratno slovo od politike nasploh
odločil samo zaradi nagajanja in
neprijetnosti opozicijskih strank.
Sicer pa Liberalna demokracija
po več znamenjih sedeč prav te
dni doživlja določeno krizo svoje
identitete. Kar nekaj strankinih
"ideologov", ki velj^o za "sive
eminence" stranke se ukvarja z
vprašanjem, kakšen smisel (še)
ima koalicija s Slovensko ljudsko
stranko (SLS) in nasploh večno
koalicijsko sobivanje LDS s
strankami, ki imajo povsem dru-
gačen profil od nje. Dr. Slavoj
Žižek se tako celo ukvarja z mis-
lijo, da bi bilo treba čimprej izsiliti«
nove, izredne volitve, še pred
tem pa vzpostaviti večinski volilni
sistem (za katerega se je doslej
osamljen zavzemal socialdemo-
krat Janša. Ta sistem naj bi
vzpostavil delitev Slovenije na
dva poglavitna politična pola in v
glavnem pospravil z malimi
strankami in sedanjim koalicij-
skim načinom vladanja. Nekate-
re liberalce očitno moti to, da se
mora LDS čedalje bolj obnašati
(samo) kot eden izmed partner-
jev v vladi, kar n^ bi bila posledi-
ca drugačne, bolj dosledne koa-
licijske drže SLS, ki jo je težko
primerjati z "mlahavostjo" in po-
drejeno vlogo prejšnjih koalicij-
skih partnerjev LDS - predvsem j
krščanskih demokratov in v veliki |
meri tudi Združene liste. Seveda i
pa se je treba zavedati, da je se-
danja koalicija LDS - SLS v mar-
sičem specifična, v končni posle-
dici pa vendarle odsev volje vo-
livcev, ki nobeni politični opciji
niso dali možnosti, da bi vladala
povsem samostojno, ali s
takšnim seštevkom glasov, ki bi ji
dajal nnožnost preprostega
vzpostavljanja različnih koalicij. S
tega vidika seveda v danih raz-
merah ne gre brez kompromisov
v vladanju in je pravzaprav tako
od LDS kot SLS nerealno zahte-
vati, da v celoti ohranjata svojo
"identiteto", oziroma svojo pro-
gramsko čistost.
Seveda pa ostaja več o aktualno
vprašanje do kdaj in do kod je
zgubljanje "identitete" še opra-
vičljivo in za vsako posamezno
stranko nenevarno.
THALERJEVI
'DOSEŽKI'IN
'NAPAKE'
čeprav Thaler svojega odstopa
ni povezal z nobenim konkretnim
dogodkom in naj bi tako pomenil
predvsem "moralno opozorilo"
na nenormalne razmere v slo-
venski politiki, ga vendarle ni
mogoče povsem ločevati od
Thalerjevih zunanjepolitičnih
dosežkov in napak. Thaler je
uspel z vstopanjem Slovenije v
Evropsko unijo, spodletelo pa
mu pri Natu. Thaler je torej objek-
tivno "zaslužen" in "odgovoren".
Je bil on edini "oče" neu-
spešnega kampanjskega in ne-
kritično evforičnega diplomat-
skega lobiranja za sprejem Slo-
venije v Nato? Je bil on edini tvo-
rec "samoreklamnih" in nerealnih
izjav o "splošni evropski in ame-
riški podpori" Sloveniji za njen
sprejem v Nato. Zaradi takšnega
ravnanja nedvomno zunanji mi-
nister nosi n^večji del odgovor-
nosti, ne glede na to, kakšna je
znotraj vlade in v odnosu do pre-
miera njegova dejanska vloga
Hkrati bi moral zunanji minister v
(upravičenem) spopadu z neka-
terimi zares pritlehnimi in za Slo-
venijo problematičnimi potezam
opozicije, vendarle pojasniti, M
je vladajoča pozicija poskusi
storiti in kaj je naredila za "bloki"
ranje" takšnih strasti opozicije
Odločno predolgo je bila opozi-
cija na zunanjepolitičnem pO"
dročju v vlogi "prostega strelca'
brez prave (so) odgovornost
tudi zato, ker jo je vladajoča LDS
potiskala na obrobje zunanjepo*
litičnih dogajanj in potez, ker f
zunanjo politiko poskušala vodit
povsem solistično in ne kot pfO"
jekt skupnega nacionalnega P^
mena, po katerem bi morala ^
aktivno pozicijo postaviti tak"
: vladajoča kot opozicijske stran-
! ke. V takšnem položaju bi bij''
veliko laže razbirati, kdo hoc^
: Sloveniji dobro, kdo pa ji nagaja
Jak Kopriv«^
Iz protesta proti ienarjenju in počitnil^
vanju celotne slovenske nacije smo se v
uredništvu GDN odločili, da bomo delali
za vse vas!
Edini, ki so se v Ormožu razjezili tako
kot mi in bodo delali do nezavesti - do 13.
ure -so v ormoški knjižnici.Letos so se
namreč odločili, da med počitnicami ne
bodo imeli kolektivnega dopusta.
Gotovo se marsikdo vpraša kaj neki
med počitnicami počnejo ravnatelji. Iz za-
snesljivih virov nam je uspelo izvedeti, da
ravnatelji ravnajo in merijo - cestne odse-
-^e za prihodnje šolsko leto, ko bodo po-
/novno morali dokazovati kateri otroci se
lahko vozijo zastonj in kateri ne.
Na naše veliko razočaranje so nehali
delati tudi ormoški cvetniki. Na zadnji
predpočitniški seji so končno padle vse
maske. Svetniki definitivno niso svetniki,
saj ko je zmanjkalo elektrike ni svetil no-
beden.
Predsednik cveta je želel da se mandat
v.d. glasila Ormoške novice podaljša za
dobo... Cvetniki se niso dali zmesti in so
zahtevali da se ustanovi pravi časopis.
Prižgali so sveče in vršilca dolžnosti gla-
sila pokopali.
V	ormoškem cvetu imajo cel kup raz-
ličnih komisij in odborov. Na minuli seji
smo izvedeli, da imajo tudi komisijo, ki ji
rečejo kar - komisija, ki nič ne odgovarja.
Na zabavi po prvem delu seje so cvet-
nikom in povabljenim postregli z
golažem. Tako smo na tem mestu nam-
reč nekoč zapisali, da naj spremenijo je-
dilnik. Potem so vsi navalili na urednico
GDN, da naj drugič ne pišem takšnih
neumnosti ampak, zrezek havvaii,
mešano meso na žaru, postrvi, odojek.....
Pogosto je težko pojasniti kaj pomeni-
jo slovenski reki. Kdor drugemu jamo
koplje, se sedaj lahko razloži tudi tako:
Če spraviš nekoga pred sodišče zaradi
malenkosti in s z njim poravnaš, imaš vso
možnost da boš sam ne le pred sodni-
kom, ampak tudi obsojen.
V	naše uredništvo smo prejeli tudi
oglas: Menjam status svetnika za manjše
podjetje. Cenjene ponudbe pod šifro
bolje vrabec v roki, kot golob na strehi.
vi-ki
f EDNIK - 7. AVGUST 1997
PREJELI SMO - 13
pTOJ / VROČE TEME PRAZNIČNEGA PTUJA
^	v
ptujska KTV in lastništvo^ Kurentland^ OS Hajdina^
Terme, zemlja za magistralko, druge €vetke.
pri opazovanju v naslovu nave-
tienih projektov se ni mogoče zne-
jjiti občutka slabega in škodljive-
ga gospodarjenja s proračunskimi
jredstvi v naši občini. Prav je da
ysak, ki to opazi na to opozori. Vsi
smo, neglede na strankarsko pri-
padnost, versko usmerjenost ali
lakršno koli drugo prepričanje,
postavljeni pred to, da moramo
živeti. Logično in normalno bi
bilo, da bi si življenje tu-edili tako,
da bi čim bolje medsebojno shaja-
li. To pa je mogoče samo takrat, če
bomo poleg vsega ostalega s
sredstvi, neglede na njihovo obli-
1(0, vedno najbolje gospodarili.
Skupno dobro gospodarjenje pa
bo smiselno in mogoče le, če
bomo premagali svoja nepravilna
in negativna osebna prepričanja
in če se bomo ravnali po pravilih,
kot smo jih dogovorno med seboj
sprejeli. Če se kdo tega ne drži,
smo upravičeni in je naša naloga,
da na to pokažemo, ij^stavimo,
kritiziramo in zaustavimo. In na
koncu bi bili upravičeni negodo-
vati tisti, ki opozarjajo, kritizirajo
in zaustavljajo, ne pa tisti, ki do-
govore ter pravila zaobhajajo in
izkoriščajo. Če pravila zaobhajajo
na cesti, so hitro kaznovani, veli-
kokrat pa prizadenejo še druge,
nedolžne. Saj vidimo povezavo,
mar ne? Sedaj, ko boste prebrali,
kar sem napisd, boste lahko tudi
presodili, ali je bilo opozorilo na
mestu ali ne.
Zadeve bom opisal enostavno, za
vsakogar razumljivo. Seveda bi mi
kdo l^ko očital, da to počnem za-
radi poslovnih interesov, zato že v
naprej povem, da se omejujem
zgolj na interese, kot jih lahko
ima tudi vsak sedanji ali bivši
občan občine PTUJ. Res pa je, da
obvladujem sittiacijo, ker nekako
sovpada z mojimi strokovnimi za-
devami, s katerimi se tudi profe-
sionalno ukvarjam. Pravico do
opozorila si jemljem tudi kot pod-
jetnik, ker dajem državi in tako
tudi občini več, kot poprečno daje
občan, ki nima podjetja. Seveda
bo prikaz kritičen in nič kaj ugo-
den za sedanje^ župana in za
županov urad, ki ju imamo zato,
da bi nepravilnosti preprečila v
dobro vseh Ptujčanov. Lahko po-
vem, da pričakujem politične in
neargumentirane odgovore, kar
pa me ne bo popolnorna nič prese-
netilo in razočaralo. Čas bo poka-
zal, ali imam prav ali ne. Sami,
spoštovani bralci, pa imate pred
seboj drug pogled na pomembne
dogodke, s pomočjo katerega bos-
te lahko lažje ločili prav od narobe
in se odločili, kp ponovno pride
čas za volitve. Zupanov urad in
župan bosta seveda morala raz-
misliti, koliko sta sama kriva, da
sem se odločil nastopati javno, saj
sem jih na nepravilnosti večkrat
ustno in pisno opozoril, pa ni bilo
nobene reakcije. Na to opozarjam
zaradi dosedanje prakse v takšnih
polemikah, ko je prihajalo do
omalovaževanja tistih, ki so pove-
dmi, ali pa do skrivanja tistih, ki
bi morali odgovoriti. Tisti, ki se
čutijo prizadete so se namreč do
sedaj vedno branili na način sto-
newdling, z molkom (stonezoal-
ling, je ameriški izraz za molčečo
obrambo, ki se ga je poslužila Nixo-
nova administracija v času afere
Watergatey^ ki pa vemo, kako se je
končala. Zal se ga neprestano pos-
lužuje tudi Drnovškova vlada, odkar
k na oblasti, pa tudi občinske oblasti,
lahko bi sklepdi, da gre že za ustal-
jeno prakso) ali pa tako, da so dru-
gače misleče označili za nepotreb-
ne nergače ali oporečnike. Veliko-
l^at so jim podtaknili tudi karie-
rizem, oportunizem, tehnokrati-
zem in ne vem kaj še vse.
% KTV IN ^
LASTNiSTVO
Naj se vrnem k projektom iz
naslova. Kakor ste lahko prebrali
v. Tedniku, je 45 lastnikom KTV
sistema uspelo združiti svoje in-
terese in jih izraziti z ustanovitvi-
jo Društva LASTNIKOV KTV
sistema Ptuj. Ustanovitelji smo se
počili za obliko driištva, da ne
oi že na začetku po ne^trebnem
^lagali dodatnega kapitala, ki bi
Sa potrebovali za dbliko organizi-
ranosti v gospodarsko družbo z
omejeno odgovornostjo (do.o.) ali
v delniško gospodarsko družbo
(d.d.). Ne morem trditi, zato tudi
ne mislim, da ne bi bila katera
naštetih oblik primernejša. Toda
za ustanovitev lahko porabimo
preveč zbrana sredstva, od preveč
zbranih prispevkov, za vzdrževan-
je. Seveda, potem ko bomo uspeli
urediti prevzem celotnega siste-
ma. Letos bo to verjetno 20 mili-
jonov SIT, ki bi jih tako ali tako
morali sedanji samozvani upravl-
jalci vrniti tistim, od katerih bodo
pobrali preveč denarja. Denarja
pobranega za vzdrževanje namreč
ne bi smeli porabiti za druge na-
mene, na primer za nove investi-
cije, saj je to v nasprotju z zako-
nom in v nasprotju z namenom,
za katerega je bil denar zbran. Da
bi lahko zbran denar porabili, na
primer za novo investicijo, v link
(oddajno sprejemni stolp) ali za
druge razširitve, bi vsekakor mo-
ral nek ustrezen in legitimen or-
gan to predlagati, drug potrditi in
šele potem bi lahko to realizirali.
Ker temu ni tako, nekdo (sedaj sa-
mozvani operater pri mestnih
četrtih, ki je nelegitimen in dela z
denarjem, kot se mu zdi ali kot
radi šaljivo rečemo "svinja z me-
hom"), dela po svoje, pokriva le
svoje interese za svoj žep. Ravnan-
je z denarjem zbranim za
vzdrževanje KTV, ki smo mu
priča zadnjih 5 let, je mogoče pri-
pisati samo brezvestnežem, ki
tako delajo s tujim denarjem.
Prav v času ustanovitve Društva
lastnikov KTV sistema PTUJ pa
se je na dnevnem redu sveta MO
PTTJJ, v pisni obliki, pojavila in-
formacija o delovanju KTV siste-
mov v Mestni občini (MO) Ptuj,
ki jo je pripravila vodja oddelka za
splošne zadeve MO PTUJ, gospa
Metka KOROŠEC. Do tega
poročila smo se dokopali tudi us-
tanovitelji in o poročilu na prvi,
ustanovitveni seji zelo polemično
vendar tolerantno razpravljali.
Odločili smo se, da h gradivu
Koroščeve pripravimo pisna sta-
lišča in z njimi seznanimo svetni-
ke. To smo storili in gradivo še
dan pred sejo sveta MOP poslali v
urad župana in predsedniku sveta
MO PTUJ. Odločitev društva je
bila, da seji sveta prisostvuje pred-
stavnik novoustanovljenega
društva, za katerega je začel teči
tudi uraden ustanovitveni posto-
pek. Prisotnost na seji je marsikaj
potrdila. Predsednik sveta MO
Ptuj se našega gradiva ni niti do-
taknil. Omenil pa ga ni niti noben
svetnik. Njihove niti naše infor-
macije vsebinsko ni nihče komen-
tiral. Za njihovo informacijo so
ugotovili zgolj, da jo imajo. Ob
njej pa so se informirali še o novih
zapletih, ki nastajajo z nekimi dve
leti ner^iziranimi sklepi, za ka-
tere so lani namenili 5 mio SIT,
letos pa "samo še" 1 mio SIT. (Če
je to v skladu s proračunom, je
verjetno veliko vprašanje, čeprav
so se menda celo dokopali do ne-
kih načrtov, ki sedaj nekje ležijo. -
opomba pisca). O neurejenem 10 -
letnem statusu KTV na Ptuju ni
bilo nobene omembe vredne dis-
kusije. O lastnikih in njihovi
zaščiti pa ni nihče črhnil niti be-
sede. Tudi informacija o ustano-
vitvi društva jih ni premaknila.
Ugotovili so le, da je informacija
županovega tirada razumljiva in
da imajo še dve leti časa, da se za-
deva, menda v skladu z nekim za-
konom, ki ga nihče ne pozna, tu-e-
di. Kot uraden predstavnik
Društva lastnikov sem zaprosil za
besedo, ki pa je nisem dobil. Tako
se naši svetniki pogovarjajo, ko
rešujejo 10 let star problem KTV,
v katerega smo investirali od 3 do
4 milijone nemških mark ^ in-
formaciji Koroščeve le 1 milijon).
Tako se pogovarjajo, ali pa bolje,
se o problemu sploh ne pogovarja-
jo, ko gre za pravice in lastnino
4.500 lastnikov in posredno za
12.000 Rujčanov. In tako delajo,
ko gre za nezakonito razpolaganje
z 20 milijoni SIT preveč pobrane-
ga denarja za vzdr&vanje. Ali je k
temu potrebno še kaj dodati?
Vprašati se je potrebno, za koga in
v rokah koga dela županov urad in
kdo so ti svetniki in kakšnega
predsednika sveta imamo? Če na
kratko povzamem samo finančni
del, je jasno, da nikomiu- od odgo-
vornih ni mar za 4 milijone DEM
niti za tistih 6 milijonov SIT, ki
so jih porabili v zadnjih dveh le-
tih za investicijo, ki ni ne občin-
ska in zaenkrat od nikogar druge-
ga. Le za kakšno občinsko politi-
ko gre? Ali ne gre za popolno
anarhijo? Mar je normalno, da
imamo neprofesionalnega župana,
ki je ob tem še ne vem koliko
zdravnika, pa poslanec, pa pod-
predsednik DZ, pa ne vem kaj še
vse? Imamo tudi neprofesiona-
len, verjetno tudi zelo neodgovo-
ren svet. Ali se tako dela s Ptu-
jem? In koliko nas to stane? In
koga stane? Stane nas, ki to mimo
gledamo, najtežje pa to plača tisti,
ki ima najmanj, navaden občan
občine Ptuj. Ta pa to plača z de-
narjem iz pravih žuljev ne pa z de-
narjem iz mahinacij.
• KURENTLAND
Delovanje sveta MO PTUJ je
vendarle javno, zato je lahko
kdorkoli prisoten. Prisotnost na
svetu MO PTUJ sem izrabil še za
poslušanje informacije o KU-
RENTLandu. Moram priznati, da
me vznemirja že ime, predvsem
drugi del besede LAife. "Das
Land" po nemško slovenskem slo-
varju pomeni dežela, pokrajina,
zendja, zemljišče .. . V slovarju
slovenskega jezika pa je sploh ne
najdete. Ato smo tako malo samo-
zavestni in prilizniški, da se že pri
imenih skrivamo za nemško go-
vorno o^jo? Mar hočemo tuj-
cem sami razložiti, da spadamo k
veliko bolj poznani Avstriji? Mar
ne znamo zvoniti za svoje ime.
Mar s svojo "komparativno pred-
nostjo" (primerjalno prednostjo),
s svojo enkratnostjo ne znamo do-
polniti sosedove turistične po-
nudbe, ki bi na tiu-ističnem trgu
koristila obema, vsakemu zase, v
vsej svoji neodvisnosti? Mar se
res, že pred začetkom podelamo v
hlače in si ne upamo povedati, da
imamo Slovenci deželo, vasi in
drugo, iz česar bi bilo mogoče iz-
peljati lepo zveneče in prijetno
ime, po katerem bi nas obiskoval-
ci spoštovali in obdržali v spomi-
nu. No, pa kaj to! O tem naj raz-
mislijo tisti, ki jim slovenstvo,
ptujskost, domovina in drugo tudi
profesionalno kaj pomenita. Kot
občana in podjetnika me zanima
naš skupen denar.
V sestavku objavljenem v Ted-
niku "Mestna občina zadovoljuje
potrebe svojih občanov", v
zadnjem odstavku župan izjavlja:
"Mestna občina Ptuj v dosedajem
obdobju delovanja zadovoljuje
potrebe svojih občanov, za kar je
bila tudi ustanovljena,....." Z
županovim sporočilom se strin-
jam v tistem delu, da je bila
občina ustanovljena zato, da zado-
voljuje potrebe svojih občanov,
nikakor pa se že dolgo ne strin-
jam, da zadovoljuje j^trebe svojih
občanov. To dokazuje zgornji pri-
mer okoli KTV, še bolj pa bo to
potrdilo dogajanje okoli tako ime-
novanega "KURENTLANDA".
Svetniki se niso dotaknili dejstva,
da je informacija za KURENT-
LAND na občinski svet prispela z
zelo jasno namero. Z namero pre-
liti družbeni ali občinski denar v
žepe individualnih lastnikov.
Župan je v svoji izjavi verjetno
mislil na zadovoljevanje potreb
vseh občanov v kulturni, zdravst-
veni, šolski in drugi infrastruktu-
ri ter v komunalni infrastrukturi.
Upam, da ni mislil zadovoljevanja
potreb posameznikov, ki vlagajo v
svoje projekte in ki mestu tudi kaj
prinesejo. Tako imenovani KU-
RENTLAND je povsem privaten
projekt, za katerim stoji nekaj lju-
di z imeni, ki poizkušajo svoj ka-
pital povečati z družbenim ali
občinskim. Mar ni to enkratna
priložnost, mar ni to absolutna
privilegiranost? Ampak, kdaj
bodo prišli na vrsto dnigi? Ah, ti
niso tako zviti in naj si kaj izmis-
lijo, tako kot smo si mi, bi bil
možen odgovor. Seveda možen, pa
tudi povsem napačen in izko-
riščevalski.
Pa poglejmo pobliže. Po infor-
maciji bi naj bU KURENTLAND
(naprej KL) projekt vreden 100
milijonov USA $ ali danes pre-
račimano v DEM okoli 182 mili-
jonov DEM Ocenjeno je tudi, da
je strošek ureditve infrastnikture
okoli 5 milijonov DEM. Za uredi-
tev infi-astrukture bi investitorji
MESTNI OBČINI PTUJ v zame-
no priznali sorazmeren delež na
lastnini, kar pomeni okoli 2,74
odstotkov. To bi na koncu bil tudi
vpliv, ki bi ga občina lahko imela
v družbi KL, vendar bi za to mo-
rala imeti takšno možnost pa še
sposobnega managerja. Ampak to
bi morala dobiti v najslabšem pri-
meru, kajti občina je oškodovana
še za nadaljnjih 5 milijonov
DEM, ki bi jih morali investitorji
za ureditev infrastrukttu-e, če
občina ne bi sodelovala, plačati
občini. Torej bi v malo boljšem
primeru MESTNA OBČINA
PTUJ morala namesto 2,47 od-
stotka dobiti vsaj 5,94 odstotni
delež. Ali z drugimi besedami,
občina dejansko vlaga 10 milijo-
nov DEM, pri čemer se njena
vplivnost ne bi poznala nikjer, saj
delničar tudi s 5,94 odstotnim
deležem ne igra nobene resne vlo-
ge. In kaj bo občina z urejeno in-
frastrukttu-o na lokaciji KL, če in-
vesticija ne bo uspela? Kje so
jamstva? In kaj bo, če bomo jutri
imeli še novo občino Hajdina?
Teh deset (10) milijonov DEM
pa lahko občina pametno in ko-
ristno uporabi kje drugje. Sam
lahko naštejem toliko potreb, da
bi v Tedniku zmanjkalo prostora.
Zato bom povedal le najnujnejše
in najbolj potrebno. Občina lahko
vloži v tri ptujske osnovne šole, ki
so že s prostorom povsem zunaj
minimalnih in zahtevanih norma-
tivov, ki veljajo za šole v Sloveniji.
To so šole LJUDEVIT PIVKO,
MLADIKA, OLGA MEGLIČ,
GRAJENA pa še nedokončane
HAJDINA in LJUDSKI VRT.
Obnovimo lahko to, kar je že
občinsko in propada, pa še in še, o
čemer že sanjamo desetletja.
Zainteresirana manjšina bo
temu seveda oporekala. Pokazati
bodo hoteli, kaj Ptuj izgubi, če
KL ne bo. Zapretili bodo z odho-
dom kapitala drugam. Povedali
bodo, da bo nekoč občinska bla-
gajna polnejša, saj bo toliko in to-
liko novih delovnih mest, pa toli-
ko in toliko turistov, pa novo delo
gradbenikom in tako naprej. Po-
kazali bodo še na marsikaj. Toda
vse brez garancije. In vse na riziko
drugega. Ampak KL drugega
mesta, kot je Ptuj, za svoje delo-
vanje nima, saj je kvu-ent samo
ptujski. In samo na prometnem
križišču, kjer se nahaja Ptuj, je to
mogoč in smiseln projekt. Žamis-
lite si milijon turistov na leto!?
Lepa številka, ni kaj. Toda žal,
osamljena.
Seveda nimam nič proti. Tudi
jaz bom prosil boga, naj se takšen
projekt zgodi. Le plačajo naj ga
tisti, od katerih bo in ki vanj ver-
jamejo. Se spomnite referendiuna
za toplice? Ali vam je sedaj jasno,
čigave so toplice? Ali veste, da je
tam tudi vaš denar, pa še do
znižane karte ne pridete? Mar gre-
mo ponovno na led? Ali občinski
denar ni denar, ki je enak referen-
dumskemu? Je!
In kako to, da župan na to pris-
taja? Ali ne gre morda za delovan-
je in cilje lobija v svetu mestne
občine Ptuj? Drži drugo. Zadevo
zopet poglejmo od blizu. Takšno
ponudbo bi moral predsednik
sveta nemudoma zavrniti, saj je
vendar jasno, da proračun ni za
takšno investiranje. Pa je ni! Kdo
je predsednik sveta, ki je dovolil
ponudbo, ki je bila predstavljena
skozi informacijo? To je prvi
fimkcionar LDS na Ptuju. Kdo je
nosilec projekta? Nosilec projekta
je brat bivše^ poslanca DZ, ki se
je v DZ javno zavzel le za
povečanje poslanskih plač. Kdo je
velik pomočnik pri pripravi stra-
tegije KL? To ni nihče drug kot
človek, ki sem se z njim sre^ v
neki čisto drugi slovenski občini,
kjer je obtožen za mahinacijo
vredno 417 milijonov SIT. Ka-
korkoli pogledam projekt, diši po
nečednostih. Le kdo stoji za pro-
jektom vrednim 182 milijonov
nemških mark? Mar to že kdo ve?
Mar ni dolžnost občine, če se o
tem že pogovarja, da pove, od kod
toliko zaupanja in do koga? Pred-
videvam, da za projektom stojijo
ljudje LDS, ki jih včasih prepoz-
namo kot znane ptujske manager-
je, ki delujejo v vseslovenski ma-
nagerski org^izaciji, ki je po mo-
jem prepričanju organizacija
preoblečenil^ bivših. Pa tudi to
me ne moti. Če že kdo hoče občin-
ski denar, naj vendarle pove, kdo
je in s kaldnim kapitalom prihaja.
Ja, KURENTLandu, vendar za
božjo voljo, ne na občinski račun!
Imamo preveč revežev, nezaposle-
nih, neurejenih cest in pločnikov,
mamil, netirejenih razmer za ak-
tivno druženje mladih, imamo
premalo stanovanj za mlade in so-
cialno ogrožene.
S tem projektom torej župan s
svojim uradom in mestni svet s
svojim predsednikom usmerita v
privatne roke najmanj 10 milijo-
nov DEM občinskega kapitala.
•	OŠ HAJDINA
^red dokončanjem investicije v
OŠ Ljudski Vrt se je začela nova
šolska investicija na OŠ Hajdina.
Moram priznati, da sem bil zadov-
oljen zaradi odločitve, da se po
vzoru OŠ Videm uredi tudi OŠ
Hajdina. Otvoritvene slovesnosti
sem se udeležil, saj me je tja pova-
bilo ministrstvo, ki je pričakova-
lo, da bom izkušnje in novosti iz
investicije na OŠ Videm prenesel
tudi na investicijo prizidka OŠ
Hajdina. Dali so mi vedeti, naj
nastopim na javnem razpisu za fi-
nančno tehnični inženiring. Izziv
sem sprejel in dal izjemno konku-
renčno ponudbo. Povedal sem
ceno 1,3 % od investicijske vred-
nosti, kar je pomenilo 3,400.000
SIT, za katero bi delo opravili. Ob
tem sem predlagal, da se delo
plača le, če bo naš prispevek k
zmanjšanju investicijske vrednos-
ti vsaj dvakrat tolikšen, kot je
naša cena, kvaliteto izvedenih del
pa bi izboljšali vsaj za 10 do 15 %.
Dela zaradi takšnih ali drugačnih
vzrokov nisem dobil. Kljub temu
sem bil zelo vesel, da se bo gradnja
šole začela. Spomnim se, da sem
še tisti dan nekoga od odgovornih
opozoril na probleme, ki jih lahko
čakajo. Videl sem nekatere slabe
rešitve in nekaj možnih izboljšav,
saj je bila na otvoritvi delno
razgrnjena dokumentacija.
Samo pri sprejetju naše ponudbe
bi investitor zaslužil 17 milijonov
SIT, saj bi privarčeval 3,4 milijo-
ne, ki jih je moral plačati druge-
mu izvajalcu nad ceno investicije
in ni privarčeval 13,6 milijonov,
ki bi jih mi prihranili, da bi zas-
lužili svoje plačilo. Vsekakor bi
prihranili tudi ves denar, ki so ga
morali odšteti zaradi sprememb,
ponovnega projektiranja in nepra-
vočasnega reagiranja pri odpravi
napak, ki so stale veliko denarja.
Po informacijah, ki krožijo, gre za
dodaten strošek okoli 53 milijo-
nov SIT. To pomeni, da so neo-
pravičeno zapravili vsaj 70 milijo-
nov SIT. K temu komentar ni po-
treben. Javnost pa o tem zelo malo
ali pa skoraj čisto nič ne ve. Denar
seveda s proračunom ni bil plani-
ran. Prepričan pa sem, da so vsaj
za 250 DEM/n:^ presegli norma-
tivno dovoljeno ceno za to šolsko
investicijo. Seveda gre razlika
čisto v breme občinske blagajne.
Pri tem naj povem, da sem kljub
izločenosti iz posla spremljal in-
vesticijo in dosegel tudi to, da v
telovadnico niso napeljali plin-
skega sevalnega opevanja, kot je
bilo predvideno, ki ga na zapadu,
kjer nekaj dajo na zdravje svojih
otrok, popolnoma odsvetujejo. Za
dosego tega sem moral pismeno
posredovati pri gospe Šamperl in
celo na ministrstvu za šolstvo in
šport pri gospodu Lapuhu. Otroci
bi mi bili zato zagotovo hvaležni.
70 milijonov SIT pa je že denar,
ki bi ga nujno^potrebovali na pri-
mer učenci OŠ Grajena, ki imajo
pouk v skrajno nemogočih razme-
rah, pa je žd porabljen na nepra-
vem mestu za neprave stvari. Pa
kaj bi, to so podeželski otroci, tam
nekje na dmgi strani Ptuja, ki
imajo še danes pouk v vlažnih,
tenmih, zatohlih učilnicah, ogre-
vanih s premogom. Torej dodaj-
mo 70 milijonov SIT ali približno
760.000 DEM.
•	TERME PTUJ
v Večeru me je presenetila še
"zgodba o TERMAH Ptuj". Tudi
Tednik piše o tem. Objavljeno je
celo pismo direktorja. Vidim, da
gre za novo, prej naštetim prime-
rom sorodno stvar. Razmišljam,
račtmam, ocenjujem. Nikakor se
ne morem otresti občutka, da gre
pravzaprav za naš denar. Sklad
gor, sklad dol. Nova, vendar ista
zgodba Zopet gre za denar, kapi-
tal, lastnino. Zopet gre za
nepošten odnos do vseh
Ptujčanov. Odziv direktorja pa je
ravno takšen, kot ga predvidevam
za svoj članek. Le da ta še roti ali
opozarja, razumeti bi bilo
mogoče, da celo grozi, z argumen-
tom 500 še zaposlenih na Kmetij-
skem kombinatu Ptuj. Tiste, ki so
jih iz KK Ptuj odpravili, je že po-
zabil. Poizktiša pojasniti tudi nek-
danji vpliv KK Ptuj na politiko in
delo občine, česar se še prav dobro
spomnimo. Seveda pa pristransko
pozabi, da je imel veliko dobrega
od občine tudi KK Ptuj. Torej
500 proti nekdanjim 70.000
občanom, ki smo prispevali refe-
rendumski dinar. Neverjetno je,
da taisti direktor ni oporekal so-
lastnine skladom, ki so brez ene
same prebite pare pridobili lastni-
no na TERMAH, d.o.o. in na nje-
govem Kmetijskem kombinatu.
Kot da je ta direktor doma v
Ljubljani, kjer so skladi, ki so si
vzeli lastnino, ki je naša, ptujska.
Kaj pa je ta direktor pričakoval od
Ljubljane, ki dela zakone za svoje
preživetje. Gleda, pa ne vidi, pos-
luša pa ne sliši. Kdo je tak direk-
tor? Strinjam se z direktorjem, da
se tožba odpokliče. Seveda pa bi
bilo pošteno in prav, da TERME
do.o. in KK PTTJJ občini pred-
hodno in brez obotavljanja priz-
najo od nas vseh vložen kapital.
Če gre res za 28 procentni delež,
gre kar za nekaj denarja. O vred-
nosti žal nihče ne govori. Terme
bi se seveda dalo tudi pravično
oceniti ali po takoimenovani ot-
voritveni bilanci ali pa z metodo
ocene vrednosti. Gre pa verjetno
zopet kar za nekaj milijonov
DEM, česar ne pove nihče, niti
Erlač ne. Zakaj tega ne pove? Za-
kaj ne pove niti to, kdo so danes
resnični lastniki podjetja TER-
ME, do.o. in v kakšnih deležih?
Kdo si zastonj ustvarja ptujski to-
pliški imperij? Mar nam ni nekdo
Term tikradel že drugič? Mar je
tudi za tem rdeči gospodarsko-po-
litični imperij? Mar ne gre tudi v
tem primeru za prenos družbene-
ga premoženja v točno določene
in prikrite roke? Ali imajo no-
tranji lastniki več kot 50 % vred-
nosti podjetja?
Župan, poslanec, podpredsed-
nik državnega zbora, gospod dr.
Miroslav LUCI, kje si? Mar je res
verjeti tvojim besedam, da z vsemi
svojimi močmi skrbiš za bla^njo
občanov mestne občine Ptuj. Ce je
res, kar praviš, pričakujem, da boš
v potrditev svoje izjave transpa-
rentno, s številkami in imeni
potrdil ali ovrgel zapisane prime-
re in se potrudil, da bo, kot pravi
gospod Janša, zadeva postavljena
na svoje mesto. Pričanjem, da
boš s pomočjo vseh funkcij, ki jih
trenutno opravljaš, lahko zagoto-
vil pravico, pravilne postopke in
dostop do kapitda večine
Ptujčanov, ki smo kapital za
takšne projekte, kot so zgoraj
našteti in podobne druge, dajali in
ga še dajemo.
•	ZEMLJA ZA
MAGISTRALKO
Upam, da boš zavaroval lastnike
zemlje, po kateri naj bi tekla ptuj-
sko ormoška magistralka, od kate-
rih sedaj "informirani managerji"
poceni kupujejo zemljo, da jo
bodo lahko ob primernem času
drago prodali Darsu.
•	DRUGE CVETKE
Ali pa je vse to po pravilih? Nek-
do se bo moral dotakniti še drugih
cvetk, kot so: Talum, d.o.o. Ki-
dričevo in bypass podjetja. Mle-
karna in podvoz, dva razvojna
centra za razvijanje (finančno) sa-
mega sebe, novi lastniki v Agisu
in TAMU, časopis Ptujčan in nje-
gova odprtost, ptujski gradbe-
niški lobi - Servis za stanovanjske
storitve,d.o.o. - profitna družba,
ki se okorišča z neprofitnim statu-
som, mestni arhitekt, upravljanje
občinske lastnine, lastniki Tam-
pon d.o.o., GIZ Petovio in pro-
račun, Mali grad in proračun itn.
Prisrčen pozdrav!
Janez LAH
14 - ZANIMIVOSTI
7. AVGUST 1997 - TEDNIH
SLpVENSKA BISTRICA - DRUGI SKLIC IZREDNEGA
OBČNEGA ZBORA DPD SVOBODE
Sprejeli so sklepe
izvršilnega odbora
Res nima sedanja občinska oblast pravega txlnosa do lju-
biteljske kulture kot trdijo nekateri, ali pa je veter okoli
vračanja doma kulture Slovenska Bistrica rimokato-
liškemu župnijstvu le pričetek nabiranja predvolilnih
točk nekaterih političnih strank
Tudi pri drugem sklicu iz-
rednega občnega zbora DPD
Svobode Slovenska Bistrica
minuli petek je bil odziv
članstva razmeroma skromen.
Od 160 vabljenih jih je prišlo
41, kar po društvenih pravilih
pri drugem sklicu pomeni, da
je zbor sklepčen. Osrednja
točka dnevnega reda je bila
razprava o vračanju doma kul-
ture župnijskemu uradu v Slo-
venski Bistrici in o posledicah
tega dejanja za ljubiteljsko
kulturo v mestu. Danilo Uten-
kar, ki je bil izvoljen za delov-
nega predsednika je uvodoma
povedal nekaj o zgodovini doma
kulture ter o tem, da je bil več
kot 50 let dom in streha nad gla-
vo bistriškim in tudi drugim
ljubiteljskim kultiurnikom. "Po
tolikih letih pa smo doživeli, da
sedanja občinska oblast do lju-
biteljske kulture nima pravega
odnosa. Pri odločanju o
vračanju nismo mogli sodelova-
ti kot stranka v postopku, pa
tudi vse štiri mestne krajevne
skupnosti DPD Svobode niso
podprle", je uvodoma povedal.
Vojko Gal, predsednik DPD
Svobode je govoril o tem, da
doslej od Upravne enote Slo-
venska Bistrica, ki je denacio-
nalizacijski postopek vodila, še
niso dobili nič uradnega, da je
dom vrnjen bivšim lastnikom,
kljub sedaj že odmaknjenemu
datumu odločbe, ki je bila izda-
na 12. junija, ter postala pravno-
močna 2. julija. Edino kar imajo
uradnega, je dopis župnije, ki
želi, da jim do ll avgusta vrne-
jo ključ in dom izpraznijo. Se-
veda je prisotne zanimalo, kako
naprej. V razpravi so povedali,
da bi že zaradi vrnitve ključev
doma bivšemu lastniku morali
dobiti od UE kakšno uradno pi-
sanje. Skrbi jih, kje bodo delo-
vale posamezne sekcije, še pose-
bej ženski pevski zbor, ki je do-
kaj številčen in ima vaje vsak te-
den. Razmišljanja so bila raz-
lična, enotni pa so bili, da kljub
preselitvi sedeža društva v ki-
nodvorano, vseh težav ne bodo
rešili. Ker je stavba bivše poso-
jilnice, kjer je kinodvorana v
lasti DPD Svobode, bodo mora-
li nekaj ukreniti z najemniki, to
pa sta Center za socialno delo in
MORS. Slišati je bilo celo to, da
najetmiino za te prostore omen-
jeni istituciji plačujeta občini. V
poštev bi menda prišla graditev
novega doma, kar pa je sedaj ne-
realno predvsem zaradi po-
manjkanja denarja. Menda,
tako je bilo slišati na pogovoru
pri županu pa nekateri, med nji-
mi dr. Janko Čar, menijo, da bi
bilo potrebno v prihodnje le
razmišljati tudi o gradnji nove-
ga doma kulture. Malko Veler
je med drugim zanimalo,
kakšen je bil učinek sestanka
pri županu. Peter Stefanič pod-
predsednik DPD Svobode je
odgovoril, da so dosegli vsaj to,
da se jim vrne premično pre-
moženje. Razpravljalci so pove-
dali, da je DPD Svoboda v
zadnjih petnajstih letih vložila
v dom veliko svojih in sponzor-
skih sredstev, da so dogradili
sedanjo garderobo in dom ne-
koliko posodobili. Jože Logar
je postavil vprašanje, če so bila
doslej okoli doma in vsega dru-
gega izkoriščena vsa pravna
sredstva, saj kljub temu, da Svo-
boda ni bila stranka v postopku,
je revizija postopka možna. "Vo-
litve niso več tako daleč,
mogoče pa bo le prišla v občini
na vrh garnitura, ki misli ena-
ko, kot prejšnje," je bilo slišati
med razpravljalci. Peter Stefa-
nič je nadaljeval nekako v tem
stilu in povedal, da je bil z
vrnitvijo doma bivšemu lastni-
ku dosežen namen, da Svobodo
vržejo iz njega. "Vendar", je še
dodal, "mi se ne ukvarjamo s po-
litiko, temveč s kulturo. Na
vprašanje, če je možna obnova
postopka, smo dobili pri župa-
nu odgovor, da lahko, vendar
bo rezultat enak. Danes se mo-
ramo dogovoriti, kako bomo
stvari prenesli iz doma in kako
bomo delovali dalje, kljub
temu, da želijo, da bi se to
društvo brisalo. Se bomo
odločili za kultiurni molk ali
bomo našo dejavnost predstavi-
li kje izven občine." Nekateri
razpravljalci so tudi menili, da
bi na tem občnem zboru
pričakovali občinskega mini-
stra za kulturo, ki bi jim pove-
dal, kako jim bo v prihodnje pri
reševanju njihovih problemov
pomagal. Veliko bolj v umirje-
nem tonu je razpravljal
Franček Jagodic, ki je menil,
da bi bil potreben ponovni po-
govor z županom, kjer bi izve-
deli, pod kakšnimi pogoji in ko-
liko jim bo župnija zaračunava-
la najennine. Seveda pa je pri
reševanju te problematike
odprtih še veliko različnih vari-
ant, ki bi jih, seveda v bolj
umirjenem in spravljivem tonu
lahko izkoristili.
Vida Topolovec
PTUJ / NOVA GOSTILNA NA MINORITSKEM TRGU
Jed!
z žara
Ptujsko mestno gostinstvo že
dolgo bije plat zvona. Nerešen
status probleme le še poglablja.
Dejavnost pa usiha tudi zaradi
neurejene prometne ureditve
mesta. Že nekaj časa ne dela
gostilna Antonius. V takih raz-
merah je vzpodbudna vsaka
odločitev o novi naložbi v gos-
tinstvo na tem območju.
Ziberi Sait, ki v Ptuju živi že 22
let, od tega je imel 15 let bar
Rimljan v Prešernovi ulici, se je
pred štirimi meseci lotil zahtev-
nega posega v prostore na Mino-
ritskem trgu 3 v Ptuju, kjer je
uredil lepo gostilno z 80 sedeži. V
teh dneh bo pričela delati tudi
letna terasa s 24 sedeži. V novi
ptujski gostilni Rimljan so se spe-
cializirali za ponudbo jedi z nar-
avnega žara, ki jo bodo vsak te-
den dopolnjevali. V njej je zapos-
lenih pet ljudi, razveseljivo pa je
tudi, da bo odprta vse dni v ted-
nu, tudi ob nedeljah, ko so neka-
tere ptujske gostilne zaprte, kar
pri obiskovalcih najstarejšega
mesta v Sloveniji povzroča dodat-
no nezadovoljstvo. V Rimljanu
bodo zavetje nudili tudi ptujskim
in drugim slikarjem. Kot prvi
svoja dela razstavlja Vlado Žnida-
rič.
MG
V novi gostilni Rimljan je 80 sedežev
(Foto: Kosi)
CIRKOVCE / SPOROČILO IZ FS VINKO KORZE
Plesali smo v Sveiini
Folkloristi in ljudski pevci FS Vinko Korže iz
Cirkovec smo se v nedeljo, 27. Julija, z veseljem
odzvali povabilu občine Kungota v Slovenskih
goricah, saj so hoteli postavitev klopotca tudi pri-
memo obeležiti. Glavno dogajanje je bilo po slo-
vesiu maši - ta dan je bila v Svečini zlata maša -
pred svečinskim muzejem Kopica, od koder sega
lep razgled na okoliške griče, porasle s trsi. Za-
plesali smo naše izvirne štajerske plese, prikazali
nekaj iger in v te \^jučili tudi domačine. Z nami
je zaplesal tudi župan občine, kar poskočnih
ritmih naših nuizikantov ni težko. Ko se je zas-
lišala pesem klopotca, smo ji s svojimi glasovi
pritegnili še mi in po goricah je oddonelo kar ne-
kaj napitnic v čast grozdju in vinu, saj so zapeli
tu^ tamkaj zbrani.
V muzeju so bile na voljo zloženke o kraju, ki nas
popeljejo skozi nj^ovo preteklost, saj letos praznu-
jejo 800 - letnico prve omembe Svečine (Wetschin).
Med njimi je bila tudi spominska knjiga kamor obi-
skovalci vpisujejo svoje vtise. Eden izmed njih je
bil: "Žal sva nastop folkloristov zamudila, ampak
izgledajo full coll".
POLONA DOLENC
Luika Falk v Ribiiu
V restavraciji Ribič v Ptuju, ki
že vrsto let gosti likovnike in
druge umetnike, so prejšnji to-
rek odprli razstavo olj slikarke
Lučke Falk iz Maribora, člani-
ce mškega likovnega kroga in
članice društva slovenskih li-
kovnih umetnikov. Falkova je
že 34. razstavljalka -umetnica,
ki so ji v Ribiču odprli vrata.
To je slikarkino prvo srečanje s
Ptujem, z mestom, ki ji je posebej
pri srcu, ker ima dušo. Se posebej
pa je vesela, ker bo njena razstava
na ogled v prazničnih dneh, ob
odprtju novega ptujskega mostu.
Motive za svoja dela Lučka Falk
v glavnem zajema v naravi, ki ji
daje navdih, zato se, če je le
mogoče udeležuje različnih li-
kovnih kolonij. Stalnica njenega
likovnega izražanja so pejsaži,
cvetlična tihožitja in portreti.
Prav slednji ji po mnenju kriti-
kov še posebej uspevajo. "Portreti
imajo v Lučkinih delih najglobji
prizvok prisrčnosti in intimnos-
ti. Podolgovati obrazi, blage po-
teze in sanjav izraz ter izrazita
občudjivost so odraz globoko
doživetega notranjega sveta upo-
dobljencev," je med drugim zapi-
sano v katalogu. 24 olj Lučke
Falk, ki so zracalo lastnega inten-
zivenga doživljanja sveta, bo v
restavraciji Ribič na ogled do
konca avgusta.
MG
Lučka Falk - avtoportret
VEUKA NEDEUA/ AKTIVNE POCITNICE
Teden priletnega in koristnega druženja
Društvo prijateljev mladine Velika Nedelja deluje na območju KS že več let. Letos je bilo
ponovno registrirano in je vključeno v OZPM Ormož. Ena izmed številnih akcij, ki smo
sijih zadali na občinski ravni, je bila pripraviti aktivne počitnice za učence. Ta želja je
tiho tlela že več let vendar se do letos ni uresničila.
Skupaj s sodelavkami iz našega vrtca in zunajimi
mentorji, smo pripravili enotedenski program z
delavnicami za učence razredne stopnje z name-
nom, da koristno in ustvarjalno izrabijo prosti
čas. Dejavnosti so se odvijale v vrtcu in na terenu.
Prvi dan so učenci z vzgojiteljico Mileno Vrabič
ustvarjali v likovni delavnici: izrezovali in lepili
so ribice, knjižna kazala, barvali kamne, izdelova-
li pokrivala in seveda obujali spomine ria vrtec.
Drugi dan so se z vgojiteljico Stanko Špindler
igrali rajalne igre. Ob strokovnem vodstvu g. Ne-
venke Korpič so si ogledali etnološko zbirko v ve-
likonedeljskem gradu, preostali čas pa so izrabili
za stare .otroške igre na vrteškem igrišču. Tretji
dan so preživeli v lončarski delavnici v Vičancih.
Lončar Mirko Plohi je učencem najprej razkazal
orodja in pripomočke za oblikovanje gline,^nato
pa so skupaj ustvarjali prekrasne izdelke. Četrti
dan smo se z nahrbtniki na ramah in z označeno
potjo na karti v rokah, podali na izlet po velikone-
deljskih gričih. Pot nas je vodila preko Vudine,
Sardin j a, Lunovca, Vičanskega vrha, Sodinskega
vrha, Seneškega vrha čez Drakšl nazaj v vrtec.
Braz napora smo jo premagali, saj nas je spremlja-
lo ubrano petje, smeh in zabava. Peti - zadnji dan
pa so učenci preživeli v glasbeno-plesnem
vzdušju. Z vzgojiteljico Davorino Vajd so pos-
lušali skladbice, ob spremljavi harmonike je bilo
petje še lepše, največje veselje in zadovoljstvo
učencev pa je bilo ob novih plesih, ki so se jih
naučili. Pet ur na dan je hitro minilo - prav tako
pet aktivnih dni v tednu - tako za učence kot za
nas izvajalce. Prijetne urice so nas še bolj združile
in sprijateljile, zato smo se zadnji dan dogovorili,
da bomo iz pisnih prispevkov učencev in fotogra-
fij, ki smo jih posneli, sestavili glasilo, da bodo
prijetni trenutki postali trajni.
Predsednica DPM: Marija Rajh
KICAR / PAINTABALL - STREUANJE Z ZELATINASTIMI KROGLAMI
Obarvaj me nežno
Le malo ljudi ve, kaj je to paintball. To je za naše kraje nov
šport, ki je v Slovenijo prišel pred petimi leti. Začeli so ga
igrati v Ameriki, kjer je izredno popularen, predvsem med
mladino in uradniki. Največjo popularnost v Evropi pa je
zaslediti v Angliji, Franciji, Nemčiji itd.
Pointbal je igra, ki jo igrata dve
ekipi; ponavadi je na vsaki strani
pet igralcev, lahko pa so ekipe
tudi manjše. Vsaka od obeh ekip
začne na svoji strani igrišča,
končni cilj pa je osvojiti zastavico
(to prinaša 25 točk) in jo prinesti
v svoj tabor (nadaljnjih 50 točk).
Samo dogajanje je bolj podobno
spopadu dveh vojsk, vendar le na
prvi pogled. Igralci imajo v rokah
puškam podobne naprave, na-
mesto pravega streliva pa so žela-
tinaste kroglice, ki se ob zadetku
razpočijo in zaznamujejo igralca.
Zadeti igralec je izločen in na-
sprotna ekipa dobi pet točk. Igra
se do končne zmage. Paintball se
lahko igra na prostem ali na no-
tranjih igriščih. Eno takšnih
igrišč je tudi v Kicarju, kjer so us-
tanovili klub, katerega predsed-
nik je Milan Lašič.
# Kako bi opisali vaše tekmo-
vališče?
"To je gozd z ovirami. Področje
ni ravno, ampak nekoliko hribo-
vito. Igralci morajo biti fizično
zelo dobro pripravljeni za tekmo,
ki ponavadi traja po dve tu"i, od-
visno od igralcev in njihove ui-
granosti."
#	Bi lahko opisali opremo za
igranje paintballa?
"Namesto streliva so želatinaste
kroglice, ki se ob dotiku igralca
razpršijo in igralec postane obar-
van. Puške so na zrak in lahko
sprejmejo do dvesto kroglic. Od
sposobnosti igralca je odvisno,
kako in kdaj uporabi to število
želatinastih kroglic. Ponavadi si
igralci vzamejo 100 kroglic, kar
zadostuje za približno eno uro
igranja. Igralci imajo še zaščitno
obleko in masko, ki je obvezna."
#	Se dogaja, da bi kdo nasto-
pil brez zaščitne opreme?
"To pri nas ni dovoljeno. Tisti,
ki že dalj časa igrajo, to vedo, zra-
ven tega vsakogar opozorimo, pa
še table z napisi opozarjajo na to.
Brez zaščitne ^reme pri nas ni
možno igrati. Ce pa sodnik vidi,
da je bilo to storjeno, takoj preki-
nemo tekmo in opozorimo na po-
manjkljivosti, tako da je za var-
nost poskrbljeno."
#	Iz katerih krajev pa prihaja-
jo na vaš poligon?
"Zraven domačih, prihajajo na
igranje paintballa iz Maribora,
Ljubljane in drugih krajev. To,
kar je za nekoga igranje nogome-
ta, rokometa, tenisa itd., je za
druge paintball."
#	Ali računate na to, da bi zra-
ven poligona uredili tudi
kakšno zgradbo in uvedli še
kakšno dodatno ponudbo, ki bi
laho bila vključeno v turistično
ponudbo Ptuja?
"Načrti so. Pridobili smo sogla-
sje za turistično-rekreacijski cen-
ter, pridobivamo soglasje za
gradnjo stavbe s klubskimi pros-
tori, garderobami in spremlja-
jočimi prostori. S tekmovalci
namreč pridejo spremljevalci in
zanje bi radi uredili primerne
prostore. Pripravljamo pa tudi
druge dejavnosti, na primer kole-
sarjenje in za otroke igrišča. Čim-
prej želimo pridobiti potrebna
soglasja za gradnjo, saj želimo
pripomoči k turistični ponudbi
Ptuja. Ptuj smo predstavili na
Dunaju in tudi v Ameriki, po In-
ternetu pa smo vpisani že v dvaj-
setih klubih. Za našo afirmacijo v
svetu uspešno skrbi naš član Aleš
Luci."
Težko je pisno prestaviti novo
šponno dejavnost, še največ se
naučiš, če se sam udeležiš tekmo-
vanja, ki je zelo zanimivo. Le ma-
lokdo, ki je poizkusil, se ne vrača.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšel^
Opremljena ekipa pred pričetkom tekmovanja
fEDNIK - 7. AVGUST 1997
OD TOD IN TAM - 15
Mo Jakobovo pri-
čne zoreti grozdie
Q s\. Jakobi gre grozdje na božjo pot, o sv. Jerneji pa nazaj
pfide. Ali pa sv. Jakob ima bučo za vino, sv. Jernej (30. septem-
pa nož za bližnjo trgatev. To sta dva slovenska pregovora
povezana v vinom in sv. Jakobom, ki goduje 25. julija. V neka-
^gfih slovenskih krajih menijo, da je Jakobovo že prvi jesenski
j^n. Zato ni čudno, da so prav zadnji letošnji julijski konec
tedna v številnih krajih Slovenskih goric že pričeli postavljati
Ijopotce. Ti so ponekod pravi velikani, ki se na sepih ob vino-
oradih pogovarjajo samo z najmočnejšim vetrom.
Tako so pravega velikana pos-
ivili na Kopici pri Svečini, kjer
50 ga s pesmijo in plesom
pozdravili člani FS Vinko Korže
iz Cirkovcev, dan poprej pa v vi-
nogradu Zvonka Gorjupa na
fCozjaku pri Zgornji Kungoti.
Xudi tukaj ni manjkalo vesele in
lepe pesmi. Ob sami postavitvi
so peli Bolfenški fantje iz
Trnovske vasi, kasneje pa so za
ples vižali grosupeljski Slapovi.
Pri Gorjupovih pa je bila tisto
soboto še posebna slovesnost. K
temu je pripomoglo tudi šegavo
razmišljanje o klopotcu skozi
čas, ki ga je v zadovoljstvo vseh
prisotnih prispeval Mirko
Soštarič iz Maribora, človek, ki
že več kot trideset let zbira vse o
teh oznanjevalcih jeseni. Pa še
drugi vzrok je bil, da so se pri
Gorjupovih na Kozjaku odločili
postaviti klopotec. Letos namreč
mineva 200 let od prve slovenske
pisane besede klopotec, zapisane
v pesmi "Tožba enega vencerla
pri domladkih" Leopolda
Volkmerja, župnika pri sv. Ur-
banu v Slovenskih goricah, ki je
nastala 1797. leta in je sočasno
tudi prva slovenska socialna pe-
sem. "Tak žalostno za me. Ve-
sela bratva mine, pa kaj klopo-
t£c štime nikar ne da od se. O
hj le to pomeni? Nič dobrega
ne bo. Serce se mi poveni, kaj
če dobim slovo?" Kljub tej
žalostni pesmi, govori o težavah
viničarja, ki si bo ob sv. Martinu
moral iskati novega gospodarja,
pa je bilo ob postavljanju klopot-
ca veselo. K temu je po svoje pri-
pomoglo lepo vreme, veliko lju-
di, ki so prišli na slovesnost od
blizu in daleč in seveda domača
kapljica ter pesem. Kar nekaj
časa sta se člana gasilskega
društva iz Spodnje Kungote s
pomočniki potila, da so klopo-
tec, narejen po vseh pravih
mojstra Merca iz Haloz, postavi-
li na tri metre visok drog, ki so
ga prej za dober meter še zabeto-
nirali v zemlji, da bodo okoli 100
kilogramov težko ogrodje ter
krila v premeru 4 metre lahko
vzdržali tudi ob močnejšem
vetru. Najprej so dobro namazali
os, na katero so nataknili jarem.
Temu je sledila gred, ki služi
tudi kot nosilec kril. Nato so
pričvrstili osem maclekov, vsak je
tehtal po 2 kilograma, potem je
prišla na vrsto deska ali blaja, ki ji
pravijo tudi resonančna deska.
Pričvrstili so še krila in čisto ob
koncu še metlo, ki je bila tokrat iz
hrastovega šibja. V njo se ujame
veter in klopotec se obrne v pravo
smer. Ko so opravili to zadnje de-
janje, sta mojstra pregledala, če je
vse dobro zategnjeno in
pričvrščeno in klopotec, ki sta ga
Mirko Šoštarič ter župan iz Kun-
gote predtem obilno krstila z
vinom, je začel peti svojo večno in
nikoli izpeto goričko pesem.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
Še zadnja opravila in klopotec, ki meri v premeru kril
4 metre bo pričel svojo pesem.
V Halozah razmišllajo
o pod/etniškem centru
PREDSTAVNIKI HALOŠKIH OBČIN IN PODJETJE HALO PO IZKUŠNJE V
ŠTAJERSKI TEHNOLOŠKKI PARK V PESNICO PRI MARIBORU • MARI-
BORSKI ŠTP JE KOT DEL NACIONALNEGA PROGRAMA TRETJI V SLOVENIJI
S PODPORO PRI VLADI • V HALOZAH RAZMIŠLJAJO O LOKALNI KOALI-
CIJI IN PODJETNIŠKEM CENTRU
Morda o Štajerskem tehnološkem parku ali na kratko o ŠTP
do nedavnega še niste slišali, ali pa si niste znali predstavljati,
kaj je pravzaprav poslanstvo ali naloga tehnološkega parka na
Štajerskem. Po informacije in izkušnje so se tja odpravili tudi
predstavniki haloških občin pod vodstvom Lokalne razvojne
agencije Halo iz Cirkulan, v največji meri pa so se nekakšnega
informativnega dne udeležili Gorišničani, saj naj bi prav v tej
občini kmalu ustanovili tudi Interesno združenje obrtnikov in
podjetnikov. Pomoč v tej fazi pričakujejo od ŠTP, s pomočjo
strokovnjakov pa želijo v ta konec Haloz prenesti nova znanja
in pripraviti projekte tudi za mednarodne natečaje.
Jolanda Lešnik, koordinatorka
za lokalni razvoj v ŠTP, je na
kratko predstavila dejavnost
ekološkega in ekonomskega raz-
voja, ki se že od novembra 1994
razvija na območju Maribora in
ob tem povedala:"ŠTP je od vse-
ga začetka del nacionalne razvo-
jne strategije Ministrstva za
znanost in tehnologijo in se
vključuje v programe Mi-
nistrstva za ekonomske odnose
in razvoj, pa tudi drugih resor-
nih ministrstev s ciljem prenosa
znanj iz fakultet in raziskovalno
- razvojnih institucij v podjet-
niške programe, seveda ob sis-
temsko izgrajenih podpornih
mehanizmih. Prva sredstva za
obnovo opuščenih objektov v
Pesnici pri Mariboru nam je
dalo Ministrstvo za znanost in
tehnologijo, znotraj smo potem
naselili sedem podjetij z visoko
stopnjo znanja, saj je tudi naše
poslanstvo naravnano v smeri
razvoja podjetniških produktov
in ustvarjanja pogojev za odpi-
ranje kvalitetnih delovnih mest.
Vsi smo bili na nek način začet-
niki, počasi smo se odločili na-
daljevati z izgradnjo infrastruk-
ture, v novem objektu, ki ga
bomo odprli jeseni, pa bo
združena kemijska in farma-
cevtska industrija. Na eni strani
ponujamo prostor podjetjem, ki
imajo jasno izdelane poslovne in
finančne načrte, na drugi strani
podjetniške pakete in veliko de-
lamo na področju izobraževanja.
Naša podjetniška infrastruktura
obsega organiziranje in izvajanje
podpornih aktivnosti za delo-
vanje članov ŠTP (teh imamo
trenutno 20) in tudi drugih ko-
ristnikov storitev: promocije,
marketinga, usposabljanja, stro-
kovnih srečanj, svetovanja, ki so
pri nas vsak dan brezplačna, in-
formacij in prenosa tehnologije
in znanja tudi v svet. Delno res
dobivamo subvencije, moramo
pa v sam razvoj veliko investirati
in po treh letih bomo naredili
tudi natančno analizo delovanja
in takrat se bo pokazalo, če smo
resnično uspeli." Kaj vleče
podjetnike v STP, je težko reči,
zagotovo pa so si nekateri med
njimi že pridobili dovolj znanja
in so s pomočjo jasno izdelanih
programov ter strokovnjakov
parka, uspeli tudi na medna-
rodnem trgu. Bodo pa nekaj teh
koristnih informacij iz ŠTP v
občine na območju Haloz pre-
nesli tudi nekateri udeleženci
nedavne ekskurzije, Stanislav
Gole iz agencije Halo pa je pove-
dal, da od ŠTP pričakujejo
predvsem pomoč pri povezovan-
ju občin v lokalno koalicijo. V
občini Gorišnica pa tako že raz-
mišljajo o ustanovitvi podjet-
niškega centra v Dolanah, kjer
bi imeli podjetniki ugodne
možnosti razvoja in širšega
skupnega delovanja, sicer pa se v
sosednji Avstriji tovrstna oblika
pospeševanja podjetništva že ne-
kaj let uspešno izvaja.
Tekst in fotografija:
Tatjana Mohorko
Vesna Kovačič, Jolanda Lešnik in Stanislav Golo so
govorili o povezovanju haloških občin in Štajerskega
tehnološkega parka.)
MAKOLE -
V Iskri postopek
prisilne poiwmave
o agoniji delavcev v ISKRI Makole smo poročali predvsem
v januarju in v februarju v zvezi s stavko dela zaposlenih.
27. februarja se je za firmo pričel stečajni postopek, za
stečajnega upravitelja pa je stečajni senat mariborskega
sodišča določil Mitja Zagrajška, dipl. ekonomista iz Mari-
bora. Že od vsega začetka, še posebej pa po analizi
poslovanja in tržni prognozi, ki jo je izdelala zunanja
pooblaščena ustanova, si je stečajni upravitelj prizade-
val, da bi stečaj prekvalificiral v postopek prisilne po-
ravnave, ki je za vse še najmanj boleč.
Uspel je in sedaj stečajni
upravitelj opravlja dolžnost
upravitelja prisilne poravna-
ve. Sočasno je stečajni senat
imenoval še petčlanski
upniški odbor, ki zastopa
posamezne upnike in z njimi
niora upravitelj prisilne po-
ravnave doseži dogovor o
poplačilu njihovih terjatev, o
čemer je predvidena sodna
obravnava v mesecu septem-
bru. Od okoli 210 delavcev,
kolikor jih je pred stečajem
delalo v ISKRI RELEJI Ma-
kole, so jih postopoma za-
poslovali 144, v torek pa še
16, tako, da jih trenutno dela
160. Ostali so deloma na za-
vodu za zaposlovanje ali pa so
si že sami našli kakršnokoli
zaposlitev. Zaposleni so vese-
li, da od 1. marca dalje preje-
majo redno mesečno plačo v
skladu s kolektivno pogodbo,
prav tako pa denar za preh-
rano in potne stroške. Seveda
je o makolski ISKRI še veliko
zanimivega, vendar bomo o
tem podrobneje pisali proti
koncu meseca.
Vida Topolovec
PTUJ / SINDIKALISTI O RAZMERAH VVALIDU IN DELTI
Razmere so resne
22. julija so bili v ptujskem delu novomeškega Laboda (Validu
in Delti) republiški sindikalisti (člani republiškega odbora
sindikata delavcev v tekstilni in usnjarski industriji s
predsednikom Tonetom Rozmanom in sekretarko Branko No-
vak), da bi se podrobneje seznanili z razmerami v delu ptujske
tekstilne industrije, ki podobno kot večji del slovenske tekstil-
ne inudstrije bije plat znova. Po podatkih je v tem trenutku
ogroženih 3000 delovnih mest v tej panogi v celi Sloveniji. Na
pogovorih v Ptuju je sodeloval tudi glavni direktor Laboda
Andrej Kirm. Do obiska republiških sindikalistov iz vrst Svo-
bodnih sindikatov, ki so se sestali z izvršnima odboroma sindi-
kata obeh podjetij, je prišlo zaradi izredno kritičnih razmer v
Validu, kjer se razmere po znanih dogodkih iz začetka
letošnjega leta ne izboljšujejo. Delta in Valido pa imata v ce-
lem sistemu Laboda tudi daleč najslabše plače.
Sekretar Območne organizaci-
je svobodnih sindikatov v Ptuju
Boris Frajnkovič, je po sestan-
kih (potekali so za zaprtimi vra-
ti) v Validu in Delti povedal, da
se doslej ni izpolnila niti ena
zahteva Validovih delavk iz tega
obdobja, čeprav so bile vse iz-
redno minimalizirane. Pa tudi
sicer se od lanskega oktobra v
Validu niso razmere v ničemer
izboljšale, čeprav ima status in-
validskega podjetja, ki mu pri-
naša določene bonitete glede
prispevkov. Sanacijske progra-
me so v Validu in Delti sprejeli
sočasno. V Delti je po besedah
Borisa Frajnkoviča opaziti
določene premike na boljše. Prvi
rezultati uresničevanja sana-
cijskega programa naj bi se po-
kazali po direktoričinem zagoto-
vilu okrog 15. septembra. Sindi-
kalisti so dobili v pogled
izvleček sanacijskega programa,
ki po njihovem preveč gradi na
račun plač zaposlenih oziroma
zaposlenih nasploh. Sanacijska
programa obeh podjetij imata za
osnovni cilj zmanjšanje števila
zaposlenih. V Delti je trenutno
še čez štiristo zaposlenih, števil-
ka pa bo kmalu še nižja, ko bodo
potekla vsa čakanja. Povprečna
bruto plača je trenutno po direk-
toričini izjavi v Delti trenutno
okrog 56 tisoč tolarjev bruto, kar
predstavlja neto 38.400 SIT.
Lani oktobra je bila povprečna
bruto plača 50 tisoč tolarjev. Ta-
krat je tudi neprimerno več ljudi
imelo nižjo plačo od minimalne.
Na resnost razmer v tekstilni in-
dustriji Slovenije kažejo podatki
o povprečni bruto plači v gospo-
darstvu Slovenije, ki je bila v
obdobju oktober - december
1996 127 tisoč 746 tolarjev, v
tekstilni pa je ta marca letos
znašala 84.319. V svobodnih sin-
dikatih so prepričani, da iz-
boljšanje plač oziroma 12 do 1-5
odstotno zvišanje izhodiščnih
bruto plač. Delte in Valida ne bi
ogrozilo. Prepričani so, da bi se
to pozitivno odrazilo tudi na
sami produktivnosti, zmanjšale
pa bi se tudi bolniške, ki so v
tem trenutku velik problem v
obeh podjetjih, kot sta povedali
obe direktorici. Zagotavljajo, da
bi se v novih razmerah, zagotovo
prepolovile. Ugotovili so tudi,
da si v Delti prizadevajo prido-
biti delo tudi mimo Laboda, v
Validu pa so v popolnosti odvis-
ni od Laboda. Na sindikalnih
pogovorih v Delti in Validu 22.
julija, so oblikovali več zahtev.
Med drugim do konca avgusta v
Delti izplačilo regresa vsaj v
višini 20 tisočakov neto (kar po
mnenju sindikalistov ne bi smel
biti problem, ker Delta nima
blokiranega žiro računa), do ta-
krat pa zahtevajo tudi
podrobnejše informacije, kako
bo delo v Delti potekalo v
bodoče, pa tudi do kdaj bo op-
ravljeno dokončno izplačilo re-
gresa. Sestal pa naj bi se tudi
začasni nadzorni svet podjetja
Labod, in razpravljal o razmerah
v podjetju. Vodstvo Valida naj bi
na sindikalne zahteve odgovori-
lo v teh dneh. Zahtevajo pa izp-
lačilo plač glede na zakon o izp-
lačilu minimalne plače in da
začasni nadzorni svet Laboda
obravavana razmere v Validu. V
Validu bodo, če pisnih odgovo-
rov te dni ne bodo dobili, pričeli
aktivnosti in priprave na stavko.
Zahtevo po odstopu direktorice
so pred časom že postavili, če se
razmere v kratkem ne bodo
pričele izboljševati. Na julijskem
sestanku so jo samo ponovili. Na
vlado Republike Slovenije so si-
cer dane zahteve za pomoč
države pri prestrukturiranju
obeh podjetij, vendar v tem tre-
nutku še ni nič določenega, kar
ne vliva pretiranega optimizma,
da se odgovorni zavedajo resnos-
ti položaja v tekstilni industriji.
MG
16 - NASVETI
7. AVGUST 1997 - TEDNIH
Kuhmrski nasveti
Zmrznjene slcicfice
Veijetno ne mine poletje brez, da vsaj enkrat niste po-
skusili, kakšne zmrzi^ene sladice, kot sta sladoled, šer-
bet ali parfait
Mnogi ledeni deserti so popolni le
če so zmrznjeni. Tako sladolede, kot
šerbete delamo iz dveh osnovnih
skupin. Bogatejše mešanice pri-
pravljamo iz mleka, jajc, smetane ter
dodatkov, kot so orehi, lešniki in
podobne sestavine in jim pravimo
tudi kremni sladoledi, nekoliko
lažjo inačico pa pripravljamo iz sad-
nih mešanic, sokov, sadnih kaš,
vina, likerjev, sladkorja in različnih
dodatkov, ki vplivajo na boljši okus
in aromo.
Še nasitnejše so ledene kreme, ki
jim pravimo tudi parfeji, (parfait)
ledeni narastki, ledene bombe in
druge zmrznjene sladice naše ku-
hinje. Za dober sladoled velja, da je
zmeraj mazljiv, da ima vodne krista-
le enakomerno porazdeljene po ce-
lotni masi in da niso vidni. Tak sla-
doled pa dobimo le s temeljitim
mešanjem v posebnem strojčku za
sladoled, kjer sladoled pridobi tudi
na volumnu.
Postopek mešanja je pri sladoledih
najzahtevnejši del priprave, saj
včasih le s težavo ugotovimo, kako
hitro se sladoledna masa naj meša.
Posebej natančni moramo biti pri
sadnih sladoledih, ti namreč v pri-
merjavi s kremnimi vsebujejo več
vode in hitreje nastanejo vodni kris-
tali, zato moramo maso temeljiteje
mešati, da so kristali zelo mah in
neopazni. Seveda, ko pripravljamo
sladolede, uporabljamo sveža živila
in visoko vzdržujemo higieno v
prostoru, kjer jih pripravljamo.
Postopek mešanja mora biti dovolj
dolg, da postanejo sladoledi zaradi
zraka, ki ga dobijo, penasti, rahli in
narastejo. Za dodatno rahljanje
lahko uporabimo tudi sneg belja-
kov, smetano ali beljakovo maso.
Vse sladice, ki jih zmrzujemo, med
zmrzovanjem zgubijo nekaj sladko-
be in arome. Zato v parfeje dodamo
za okus, alkohol, limonin sok in
sladkor, pri sladoledih pa dodajamo
kiselkasto sadje, pri sadnih sladole-
dih, pri mlečnih pa vanilijo, čokola-
do, prepražene lešnike in podobno.
Sladolede in ostale zmrznjene sladi-
ce lahko barvamo tudi z živilskimi
barvami, vendar v zelo malih, točno
določenih količinah. Klasični sla-
doled iz jajčne kreme naredimo iz
osnovnega recepta, ki ga lahko z raz-
ličnimi dodatki spremenimo po
okusu in videzu. Za osnovni recept
potrebujemo 0,5 1 mleka, 14 dag
sladkorja, 7 beljakov in 250 ml slad-
ke smetane. Mleko lahko popolno-
ma nadomestimo s smetano. Pripra-
vimo ga tako, da mleko zavremo, v
mleko damo vanilijevo palčko, v ko-
likor pripravljamo vanilijev slado-
led in kuhamo pri zmerni tempera-
turi 10 minut. Palčko odstranimo in
jo naslednjič ponovno uporabimo. 5
rumenjakov in sladkor stepamo, da
nastane gosta penasta zmes in prili-
jemo med mešanjem vroče mleko.
Jajčno maso vlijemo nazaj v lonec in
počasi kuhamo da se zgosti. Zraven
mešamo z leseno kuhalnico. V koli-
kor kuhate pri premočni temperatu-
ri krema razvodeni. Nato omako od-
stavimo, jo vlijemo v hladno skledo
in ohladimo. Temeljito ohlajeno
maso damo v strojček za sladoled in
mešamo, da zmrzne, po želji doda-
mo še različne dodatke, ali sladoled
še dodatno zrahljamo s kremo dou-
ble. Dobro premešani sladoled
naložimo v primerno banjico, zapre-
mo in postavimo v zmrzovalnik. V
kolikor ga v zmrzovalniku hranite
več kot 10 ur, ga 10 do 20 minut
pred uporabo postavite v hladilnik,
da se nekoliko zmehča. Ponudimo
ga lahko v skodelici ali na krožniku,
skupaj s sadjem ali drugo zmrznjeno
sladico, potresemo ga lahko s sesekl-
janimi in prepraženimi lešniki ali
ga delno prelijemo z vročo čokola-
do. Z nekoliko domišljije lahko iz
preprostega sladoleda z razhčnimi-
omakami, oblogami, prilogami in
ostalimi okraski, naredimo sladico
visoke kuhinje. Svetovno znane sla-
doledne specialitete je naredil fran-
coski kuharski mojster Escoffier;
kot so pech Melba in hruška lepe
Helene. Zelo znana sladoledna sla-
dica je tudi ba-
nana split.
Nada
Pignar
učiteljica
kuharstva
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Siwa	plesen
(Betritis šIneFen)
šiva grozdna plesen je glivična
bolezen, ki lahko v jeseni še
zlasti v deževnih letih povzroča
gnitje grozdja in velike izgube
pridelka, pa tudi slabo kakovost
vina in slabo barvo pri rdečih vi-
nih.
Močnejši napad te bolezni naj-
demo zlasti v intenzivnih vino-
gradih z velikimi pridelki. Glavni
vzroki so naslednji; obilnejše gno-
jenje, zlasti z dušikom, bujna rast
vinske trte, ki ustvarja ugodne
razmere v notranjosti trsov za raz-
voj te bolezni, žlahtnenje in odbi-
ra na velike in zbite grozde, plit-
vejša rast korenin, kar ima za pos-
ledico večja nihanja v preskrbi z
vodo in pokanje jagodnih kožic
po obilnejšem deževju.
Pri vinski trti siva plesen napa-
da kabrnike, rozge (pogosteje v
trsnicah), liste, največjo gospodar-
sko škodo pa dela na grozdju. V
suhih jesenih pa povzroči t.im.
žlahtno gnilobo, ki izboljša kako-
vost mošta oz. vina. Pogoj je, da je
stopnja sladkorja v jagodi nad 12
odstotkov. Kabmiki in grozdiči
se lahko zaradi sive plesni
posušijo. Najprej porjavijo in so
značilno zmehčani, ob obilnem
deževju pa na njih zraste plesniva
prevleka.
Mehčanje jagod je najnevarnejši
čas za pojav bolezni. Brž ko jagode
vsebujejo več kot 4 odstotke slad-
korja, se lahko pojavi kot t.im. su-
rova gniloba. Za začetni razvoj
gliva potrebuje poškodovano ja-
godno kožico. Ko se gliva enkrat
naseli in če ima idealne pogoje
(temperatura, vlaga), na površini
ustvari apresorije (pod njimi so si-
draste in iglaste tvorbe), gliva vdi-
ra v jagode tudi če niso poškodo-
vane. Grozdje, ki je v notranjosti
trsov obdano z listjem, se ob dežju
včasih tudi celi dan ne posuši in
to ustvari idealne razmere za raz-
voj bolezni. Gniloba se lahko hi-
tro širi in zajame večji del grozda
ali cele grozde. Če kasneje nastopi
suho vreme, se taki grozdi popol-
noma izstišijo.
Siva plesen pogosto okuži tudi
peclje (renski rizling, rizvanec).
Okuženi peclji imajo značilna rja-
va, zmehčana in gnijajoča mesta,
na katerih se pecelj pretrga in
grozdje odpade. Siva plesen se
včasih naseli na že odmrlih
pecljih, ki je posledica fiziološke
motnje (pomanjkanje magnezija).
Pogosto se v takšnih primerih ne
da ločiti ene bolezni od druge.
Če gliva v toplih in suhih jese-
nih napade jagode, ki imajo več
kot 12 odstotkov sladkorja, naredi
njihovo povrhnjico prozorno, kar
pospeši izhlapevanje vode. Za svoj
razvoj porabi sorazmerno več kis-
line kot sladkorja, s tem pa se
koncentracija sladkorja v jagodi
močno poveča in govorimo o t.im.
žlahtni gnilobi. Iz takih jagod
lahko pridelamo vina vrhunske
kvalitete, čeprav gre to na račun
količine pridelka. Od posrednih
ukrepov za zatiranje sive gnilobe
upoštevamo naslednje; skladno in
ne pretirano gnojenje, ustrezne
širine saditve in vzgojne oblike, ki
omogočijo da so trsi čim bolj pre-
vetreni, uspešno zatiranje pleve-
lov, pravočasno opravljanje vseh
zelenih del (pletev, vršičkanje, od-
stranjevanje ostarelih listov v zoni
grozdja).
KEMIČNA
ZAŠČITA
Pri zaščiti, ko škropimo proti
peronospori, dajemo prednost
preperatom, ki delno delujejo tudi
proti sivi grozdni plesni, (npr. eu-
paren, folpet). Lahko pa škropimo
tudi z botriticidi. Prvič pripo-
ročamo preden se jagode sklenejo
v grozd in drugič v hzi mehčanja
jagod. Zatiranje z botriticidi je do-
kaj zahtevno, saj je gliva izredno
rezistenta in ob nepravilni rabi
pripravkov hitro tvori sloje gliv,
kateri so odporni proti določeni
aktivni snovi preperata. V zadnjih
letih, ko smo v večini uporabljali
preperate iz skupine dikarboksi-
midov, benzimidazolov in triazo-
lov (ronilan, suniilex ipd), se je
rezistenca na te pripravke
močneje pojavila. Na tržišču sta se
pojavila nova dva preperata Myt-
hos (aktivna snov pirimetanil, ki'
spada v skupino anilino - pirimi-;
dov). Delovanje je kontaktno. Za-
radi rezistence priporočamo, da se
uporabi samo enkrat v sezoni.i
Switch vsebuje dve aktivni snovi:
Cyprodini, ki ima sistemično de-
lovanje in Fludioxoni, ki ima
kontaktno delovanje. V sezoni se
lahko uporabi dvakrat. Za oba
preperata je značilno, da nimata
navzkrižne rezistence za doslej
uporabljene preperate in nimata
stranskih učinkov na fermentaci-
jo mošta. Pri zaščiti proti gnilobi
na grozdih, moramo upoštevati
tudi napad grozdnih sukačev, saj
izlegle ličinke poškodujejo
grozdje in tako pospešijo gnilobo.
Andrej Rebernišek
ing. kmet.
OZVŽ - Ptuj, Oddelek za kme-
tijsko svetovanje
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 132. NAD
Staranje in sfaresf
SPOSOBNOSTI
STAREJŠIH'
L NAD.
Z leti pride tudi do sprememb
pri oistvovanju. Toda povsem
zmotno je misliti, da pada spo-
sobnost čustvovanja. R^ je, da v
starosti ni takih nihanj, kot jih
poznamo iz pubertete, toda
umirjenost čustev še ne pomeni
brezčutnosti.
Veliko raziskovalcev je
proučevalo inteligentnost sta-
rejših ljudi. Splošna ugotovitev
je, da inteligentnost po dvajse-
tem letu življenja pada in da je
upad v starosti hitrejši. To je tre-
ba razumeti tako, da upadajo
predvsem tiste funkcije, ki so za-
obsežene v inteligentnosti, npr.
duševna okretnost, zapomnlji-
I vost> sposobnost abst^tn^a
I mišljenja. Seveda imajo starejši
zato na drugi strani več znanja
in več življenjskih izkušenj.
Upad inteligentnosti v starosti
je zelo odvisen tudi od dosežene
stopnje inteligentnosti v mla-
dosti. Tistim z visokim inteli-
genčnim količnikom upade z
leti inteligentnost manj kot tis-
tim z nižjim inteligenčnim
količnikom. Poleg tega ima tudi
I eventualno enak upad za obe
skupini različen pomen. Onim z
visokim IQ se ta zniža zgolj na
povprečje, medtem ko pri pov-
proinih upade inteligentnost v
starosti daleč pod normalo
mlajše skupine.
Največja povzročitelja upada
inteligentnosti v starosti sta dve
bolezni: arterioskleroza in senil-
na demenca. Čeprav vzroki obeh
bolezni Še niso popolnoma razi-
skani, je jasno, da igra pri tem
važno vlogo tudi zdrav način
življenja. Ljudje, ki med življen-
jem doživijo manj stresov in
živijo bolj umirjeno, ali ljudje,
ki se pravilno hranijo, ne liživa-
jo pretirano alkoholnih pijač in
ne kadijo, imajo tudi manj arte-
riosklerotičnih in senilnih težav
ali pa se te pojavijo pozneje.
Tudi o staranju in kreativnosti
je veliko podatkov. Na splošno
moramo reči, da je višek člove-
kove ustvarj^nosti na področju
eksaktnih znanosti pred štiride-
setim letom^ nasprotno pa filo-
zofi, družl^slovci ter razni
umetniki in pisatelji (izjema so
le pesniki, ki dosežejo svoj vrh
.celo nekoliko prej kot znanstve-
niki) dosežejo vrh pozneje. Tako
poznamo Številne pisatelje in
skladatelje, ki so napisali svoja
najboljša dela po šestdesetem
letu življenja (npr. Verdi, Ha-
ydn, Goethe, K^t). Ločiti je
treba tudi produktivnost in kva-
liteto. Medtem ko z leti produk-
tivnost pada, ostane lwaiiteta
predvidoma dalj časa ohranjena.
Sicer pa so tudi glede t^a velike
individualne razlike.
Posebnega pomena je delovna
sposobnost starejših. O njej ima-
mo veliko Število predvsem eno-
stranskih stališč. Kako zaplete-
no je v resnici to področje, lahko
ponazorimo na primeru upadan-
ja energije. Tako je povsem ja-
sno, da imajo mlajši ljudje na
razpolago več energije, toda to
ne pomeni, da je delovna spo-
sobnost mlajših boljša, saj bi bil
takšen zaklju&k preveč pre-
prost. Upoštevati namreč mora-
mo, da mlajša oseba svojo ener-
gijo pogosto razsipa, medtem ko
reagirajo starejši bolj specializi-
rano in bolj v skladu z zahteva-
tni določene situacije. Izkušnje
in spretnosti, ki so si jih prido-
bili s starostjo, jim omogočajo
racionalnejše trošenje energije.
Poleg tega srečamo pri starejših
še dodatno, izvenzavestno
obrambo pred izgubo energije.
Po petkih FAO (1958) pojedo
starejši ljudje enako količino
hrane kot mlajši, čs^jrav je za
svojo aktivnost ne potrebujejo
več toliko, še zlasti če vemo, da
osnovni metabolizem po dvajse-
tem letu starosti postopoma upa-
da.
S to temo pa se bomo srečali še
tudi naslednjič.
mag. Bojan Šinko
Podoba vrta v avgustu
je enako pestra in lepa, pa še živahnejša, kot je druge mesece v
letu. Z vrtičkarjevo ustvarjalnostjo v avgustu vrt doseže višek,
ko je iz semena in sadike zrastel cvet, sad in plod, in ko se nara-
va prične spreminjati in prevešati v jesen. V vrtu je v tem mesecu
na voljo obilica žlahtnih plodov in pridelkov vrtnin, cvetje pa s
svojo očarljivostjo ponovno izkazuje, da je tudi v našem vrtu in
bivalnem zelenem okolju, z ljubeznijo do narave, prevladalo lepo
nad grdim, plemenito nad surovim in ustvarjanje nad uničenjem.
Če z vrtom živimo in ga kot takšnega
doživljamo, že pričnemo z opravili, ki
mu bodo v korist in podobo tudi v pri-
hodnje. V SADNEM VRTU je avgusta
najugodnejši čas za rez orehov. Oreh je
sadna vrsta lupinarjev za katerega je
značilno, da je z razliko od drugih sad-
nih vrst, meseca avgusta v času ko plo-
dovi zorijo, pritisk talnih rastlinskih so-
kov v drevesno krošnjo najmanjši. Če
obrezujemo spomladi, se pri orehu iz
reznih ploskev močneje izcejajo rastlin-
ski sokovi, kar je za drevo precejšnja iz-
guba, nastale rane pa se težje zarastejo.
Kljub temu pa spomladanska rez ore-
hov ni napaka. S spomladansko rezjo
opravinno manjše posege pri oblikovan-
ju in vzgoji krošnje, je pa takrat potreb-
no skrbneje zgladiti rane in prennazati s
cepilno smolo, da ne bi prišlo do
trohnenja namesto celjenja rane. Večje
posege, kot je pomlajevanje, nižanje
vrhov, odstranjevanje vej, ki rastejo v
napačno smer ali pa da so moteče v
okolju, vsekakor opravimo v avgustu,
da bi se nastale rane še do jeseni za-
rastle. Nekatere vrste orehov imajo
težnjo rasti ogrodnih vej v navpični sme-
ri. V tem primeru pride v poštev tudi
upogibanje vej, še posebej pri mlajših
drevesih, če pa so pregoste, jih
redčimo. Z rezjo in redčenjem vej, nare-
dimo drevesno krošnjo prostornejšo in
zračno, všaka veja mora biti osvetljena,
iz tako oblikovanega drevesa pa lahko
pričakujemo kakovosten in zdrav pride-
lek.
V OKRASNEM VRTU je za večino
vrst okrasnih trajnic sredina avgusta, ko
se občutno skrajša dan, nekaka vre-
menska prelomnica. Grmičevje in drev-
ja se vegetacijsko prebuja iz navidezne-
ga poletnega mirovanja, drevnine pre-
hajajo ponovno v muževno stanje,
začenja se tako imenovana druga rast.
V začetku avgusta, tik preden se prične
druga vegetacija, je pravi čas za poletno
sajenje ali presajanje iglavcev. Iglavci
so z razliko od listavcev zimzelene rast-
line, katere skozi vse leto asimilirajo in
se v njih odvijajo življenski procesi, le da
so nekatera vegetacijska obdobja pri
teh rastlinah intezivnejša druga pa
manj. Sadika iglavca, ki jo bomo posa-
dili ali presadili v začetku avgusta, se bo
v jesenskem času, ko ponovno prehaja
neko intenzivnejše vegetacijsko obdob-
je, še dobro ukoreninila, njeni letošnji
poganjki pa toliko utrdili, da bo rastlina
sposobna za prezimitev. Presajene
iglavce moramo seveda v tem obdobju
temeljito in redno zalivati, ker kakšen re-
dek in rahel dež ne zadostuje. Sadimo v
kompostovko, kateri smo dodali polovi-
co gozdne prsti igličevke, ki jo nabere-
mo v gozdu iglastega sestoja. Prsti za
sajenje primešamo posebej za iglavce
pripravljeno mešanico rudninskih gnojil
v količini kot to priporoča proizvajalec.
V ZELENJAVNEM VRTU je glavnina
letnih glavnatih solat že porabljena. Na-
domeščajo jih razne vrste endivije, ki
smo jih sejali meseca maja, presajali pa
junija. Če smo endivijo sejali oziroma
presajali v pregosti nasad, če smo jo
enostransko pregnojili z dušičnimi gno-
jili, ali če nismo upoštevali kolobarja, ob
tem pa posevek gojili v soseski endiviji
neprijaznih vrtnin, jo pogosto napadejo
listne uši. Uničenje uši s kemičnimi pri-
pravki, ne da bi bila endivija kot pridelek
uporabna in neprizadeta, je sedaj v
času pobiranja, nemogoče. Škodljivec
se nahaja v listih v notranjosti listne ro-
zete in ga običajno opazimo šele, ko so-
lato pričnemo pobirati za uporabo. Pri-
delek je mogoče uporabiti v domačem
gospodinjstvu, če ga zalivamo in
poškropimo s koprivovo brozgo, nekaj
dni pred pobiranjem. Uši bodo odmrle,
njih ostanke pa je ob pripravi solate
zlahka izprati z vodo.
Koprivovo brozgo pripravimo tako, da
1 kg svežih kopriv namočimo v 10 litrov
vode in pustimo stati 12 do 24 ur.
Izvleček odcedimo s kopriv, preden bi
brozga pričela vreti in z nerazredčenim
poškropimo po solati in hkrati posevek
zalijemo. Brozge ne smemo pustiti pre-
dolgo stati, ker se vtem primeru pekoče
snovi kopriv razkrojijo, takšna brozga
pa je neučinkovita. Ce pa uporabljamo
proti ušem koprivovo prevrelko, pa je to
že tako močan izvleček, da jo moramo
razredčiti z vodo v razmerju 1:10. Način
uporabe prevrelke je enak brozgi, da to-
rej z njo zalivamo tla na območju kore-
nin in škropinrra po posevku, da deluje
preko listov.
Miran Giušič ing. agr.
KRVODAIALCI:!
22JUUJA: Marjetka Časek,^
Apače 9, Jožef torko, Lovrenc
129/a. Silvester Žerak, Čučkova
11, Olga Hren, Gorca 13/a, Dragi-
ca Trafela, Kvedrova S, Stanislav
Kovačec, Apače 269, Jožica
Tetičkovič, Lovrenc na dr. polju 8,
Franc Mar, Br^nica 21. Franc Ra-
tek, Gabmik 1, Miran IVluhič, Gabr-
nik 14, Alojz Zore, Tavčarjeva 21,
Jože Strelec, RacarovcI lE^a,'
Maks Krajnc, Uf. 25. maja 8, Boris
Kurbus, Prepolje 42, MIlan
Janžekovič, Bodkovci 29, Zlatko
Gajšek,Podiehnik66/a.
24. JUUJ: Zvonko Mohorko, Kun-
gota 20, Boris Gorišek, Skrblje
3/a, Marjan Bezjak, Grajena 51,
Branko Drevenšek, Mihovce 48,
Maijan VrabI, Zg. Hajdina 36, Sta-
nislav Zavec, Turniška 26, Vlado
Potočnik, Vlčava 29, Albina
Krajnc, Volkmerjeva 22, Franc
Manjšič, Zg. Velovlak 22, Ivica
Koletnik, Ul. 5. Prekomorske 5,
Jože Vfdovič, Dravinjski vrh 55,
Darko Drčič, Zagrebška 50, MIlan
Mlakar, Klcar 138/a, Emest Zaver-
nik, Grajena 28, Jadranka
Stričevič, Moša Pijade 23/b, Sil-
vester Kiseljak, Prepolje 21, Dani-
lo Borovčak, Mejna c. 30, Branko
Rakuša, Sarajevskii 8, Ivan Malek,
Jiršovci 50. Branko Krajnc, SovjaK
9.
_______ _______ ..........
TEDNIK - 7. AVGUST 1997
PREJELI SMO, ZANIMIVOSTI - 21
]\eznosno življerye
ob Zumrovi farmi
Ob čitanju pisma g. Žumra v
Večeru in Tedniku, ki naj bi bilo
odgovor g. Petku na njegov ses-
tavek v teh dveh časopisih, sem
pomislila, kako zdaj sosedje pos-
tajamo krivci in nergači zoper
nekaj, kar je nastalo tu proti naši
volji in brez soglasja sosedov,
vseh tistih severno in seve-
rovzhodno od Žumrove parcele.
Uradno smo že leta 1990 vložili
protest proti gradnji in obstoju
farme na tem prostoru. Izgleda,
da tega ni nihče upošteval, ker je
tu zdaj farma, klavnica in depo-
nija za klavniški odpad in pogin.
Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi
bilo to skupaj z devetimi hišami
na prostoru približno 100 x 100
metrov. Prav je, če se odpirajo
nova delovna mesta, ampak to
naj bo na prostoru, ki je določen
za to, in v okolju, ki to tudi pre-
nese. Preveč smo že pretrpeli v
teh letih, ko smo na svoji zemlji
okrog svoje hiše iskali mesto,
kjer ne smrdi ali pa manj smrdi.
Zaradi smradu smo raje kar
opustili zamisel, da bi kuhali v
letni kuhinji ali da bi uporabljali
prostor, urejen za dnevni oddih.
Ko še ni bilo farme, smo v tek-
movanju za najbolj urejeno ok-
olje v bivši krajevni skupnosti
Kidričevo dobili priznanje za
urejeno okolje, ne da bi tekmo-
vali, ker je to okolje vedno bilo
in še je urejeno; vrt zasejan in
obdelan, ampak...
Dve leti smo se borili s podga-
nami. Ker sredi belega dne so
lezle na vse strani in med dru-
gim opustošile tudi vrt. Tudi jaz
ne bi verjela, da podgane izkopl-
jejo tudi krompir, če tega ne bi
doživela. Ampak to še ni nič v
primerjavi s smradom iz kupov
odpada, ko so podgane začeli za-
strupljati, vse dokler Žumer ni
dal odstraniti navlake, kjer so se
podgane zadrževale. Zdaj je
Žumer tam postavil železni si-
los. Če ne bi pri vsakem polnjen-
ju silosa ali rahljanju krmil bil
naš vrt in balkon prekrit s krmi-
li, razen če močno dežuje ali če
piha severni veter, bi rekla, da
smo na boljšem. No, za dodatek
je tu še fini prah in perje, ki ga
bruhajo ventilatorji. Rešetkaste
odprtine in zračniki še dodatno
poskrbijo, da so kokoši na
boljšem kot sosedje. Kokošji ali
gosji »koncerti«, ki trajajo po
cele noči, niso budnica petelina
ali kokodakanje kokoši, ko znese
jajce. Ko se k temu še pridruži
brnenje ventilatorja in vreščanje
kokoši, ko jih koljejo, v moji
spalnici ne pomaga niti zaprto
okno in antifoni na ušesih, am-
pak se selim v kurilnico, ker je
najbolj oddaljena od farme. Še iz
tega zadnjega prostora pa te
končno prežene smrad odpad-
kov od zakola in poginulih živa-
li; pa ne samo mene, vsaj dve
hiši sta tako na udaru, da ko
prismrdi mrhovina, beže od hiše
ali pa sledi glavobol in bruhanje.
Kruto je, ko se okrog polnoči pa
do treh zjutraj, ko ni vzgonskega
vetra, smrad širi pri zemlji ter
napolni hišo do zadnjega
kotička. Dali smo hišo v proda-
jo, ampak v takšnem sosedstvu
je prodaja samo pobožna želja.
Ker smo protestirali pri inšpek-
cijskih službah in policiji, je
župan občine Kidričevo sklical
sestanek vaškega odbora, sose-
dov, predstavnikov občine in
Žumra. Od treh zahtev, ki smo
jih dali, na nobeno ni pristal.
Prva: da odpre zračnike na svoji
strani in jih na naši zapre; če iz
njih, kakor trdi Žumer, ne
smrdi, je vseeno kje so. Druga:
ventilator naj namesti tako, da
dvigne izpuh, da bo perje in
smrad dobila širša okolica v
blažji obliki. Zgleda, da tudi to
ni mogoče, ker bi protestiral še
večji krog ljudi. In tretja zahte-
va: če, kakor trdi Žumer, tudi
črevesje in pogin ne smrdi, naj si
hladilnico postavi ob klavnici,
da bo sam občutil vsako nemar-
nost, ne pa mi sosedje. Gospod
Ipša, ki je sedaj dežurni krivec,
ni in ne more biti odgovoren za
te packarije. Vso spoštovanje lju-
dem, ki delajo v tej službi...
Na osnovi debate in obnašanja
Žumra ter nepristajanje na do-
govor je dobil tudi od občine Ki-
dričevo negativen odgovor o le-
galizaciji farme. Žumer v Tedni-
ku trdi, da se je leta 1993 preselil
v Apače. Če bi se, bi se morda
razmere izboljšale. Za mano sta
dve težki operaciji. Potrebovala
bi mir. Še kar nekaj je starejših
sosedov, ki niso nič na boljšem.
Sin se farmi ne sme približati,
ker ne prenese prahu iz farme.
Druga soseda se je znašla v bol-
nišnici za zdravljenju rok, ki so
se ji dobesedno odprle v stiku z
zemljo na vrtu, ki je v neposred-
ni bližini deponije za klavniški
odpad. Na občini Ptuj sem
zahtevala in tudi dobila doku-
ment, koliko ljudi lahko zapos-
luje. Po tem dokumentu iz
letošnjega leta, lahko zaposli le
pet ljudi za omejeno število za-
klanih kokoši. Žumer se hvali s
30 zaposlenimi ljudmi. No, kdo
ima koga za norca?!
Ogenj, ki ga kurijo na svoji
parceli, zavije v dim zdaj enega
in spet drugega soseda, z vonjem
po plastiki in maščobah pa kar
celo okolico. Inšpekcija za okolje
in prostor pravi, da ne more
ukrepati, ker nekaterih objektov
zanjo sploh ni! Letos so sicer
razmere nekoliko boljše kot lani,
a še zdaleč ne dobre. Bojim se kaj
bo, ko se vse skupaj legalizira.
Zahtevam svoj mir, zdravo in
čisto okolje, da lahko spet nor-
malno odprem okno, da lahko
spet posedim z družino in prija-
telji na klopi pred hišo, da se mi
ni treba bati zoonoze, da se v po-
govorih s sosedi in znanci ne
obremenjujem s tem, kdaj smrdi
in kaj narediti glede tega!
Omenjeni objekti grobo pose-
gajo v življenje moje družine, v
kvaliteto bivanja, v medsebojne
odnose, v delovne sposobnosti
(po neprespani noči je težko nor-
malno delati). In na koncu, ker
so ekološko na tem mestu tako
sporni, da je neverjetno, da so ob
vseh inšpekcijskih službah sploh
tu. Na proteste devetdesetega
leta se je Žumer branil: »Saj tu
bo mogoče največ 200 kokoši.
Kaj bi radi?!« Pozneje, ko smo
ga opozarjali na smrad, je vedno
bil kriv kdo drug, on pa da bo to
že uredil. Ko je prišla faza, da ga
ponoči nimamo pravice klicati,
ker je to nočni nemir, nam je os-
talo samo to, da kličemo policijo,
kar je imelo za posledico, da se je
uredilo okolje in nas rešilo vsaj
podgan. Letos se večina dela
ponoči, mislim, da se zelo trudi-
jo za red in čistočo; zakaj, vedo
Žumer in pristojne službe. Am-
pak kaj bo drugo leto, ko bo res
pridobil vsa soglasja odnosno
uredil vso dokumentacijo? Ne-
kaj bo vendarle manjkalo. Padli
so namigi na mojo prisebnost,
živčno me res ubijajo efekti far-
me ter drugih objektov in so me
v zadnjih letih dodobra uničili,
odšla bi iz hiše, v kateri so moji
žulji, pa nimam kam. Na srečo je
lahko odšel sin in si zgradil hišo
na urbanistično zanj primerni
parceli, ker parcela, namenjena
njemu, je zaradi sosedstva s far-
mo zaenkrat neuporabna. Kaj bo
pa sledilo zdaj?
Dragica Jeza
Pojasnilo
županovega urada
Zaskrbljenost Sveta Krajevne
skupnosti Ormož v zvezi s pro-
blematiko oziroma začasnim
zaprtjem bazena je vsekakor
upravičena in ni sporna, vendar
pa so stališča posredovana v ob-
vestilu za javnost neresnična,
neobjektivna, neargumentirana
in s tem in zavajajo javnost. Za-
radi objektivnega informiranja
sem dolžan posredovati javnosti
naslednja pojasnila:
1.	Uvodna trditev, da sem kot
župan odločil, da letos ormoško
letno kopališče ne bo odprto je
tendenciozna, saj sem lahko le
ugotovil, da z ozirom na to, da
občinski svet v ta namen ob
sprejetju proračuna ni zagotovil
nujno potrebnih sredstev,
čeprav je bil obveščen ob spreje-
manju proračuna o potrebnih
delih in stroških, ki bi jih bilo
potrebno zagotoviti, če bi želeli
začasno usposobiti bazen za
obratovanje in glede na stanje
bazena ni pogojev za njegovo
odprtje oziroma obratovanje. Ob
tem se postavlja načelno
vprašanje kako morejo isti ljudje
- predsednik občinskega sveta in
nekateri člani sveta, bežati od
odgovornosti za odločitve v zve-
zi z bazenom, istočasno pa je kot
kukavičje jajce podtakniti župa-
nu brez potrebnih pooblastil in
sredstev za reševanje problema.
2.	Trditev Sveta Krajevne
skupnosti Ormož, da kopališče
ni bilo ustrezno vzdrževano in
da občina ni ravnala z njim kot
dober gospodar je ali zlonamer-
na politična diskvalifikacija, ki
bi jo verjetno bilo potrebno
reševati na sodišču ali pa je re-
zultat nevednosti in nepozna-
vanja dejanske problematike v
zvezi z bazenom.
O programu nujno potrebnih
začasnih sanacijskih delih na ba-
zenu in obračunu stroškov delo-
vanja bazena in s tem tudi o po-
krivanju vsakoletnih izgub je
odločal pristojni občinski organ,
od leta 1995 naprej občinski
svet, katerega sklepe je podpiso-
val predsednik občinskega sveta,
ki je tudi predsednik Sveta Kra-
jevne skupnosti Ormož in bi mu
morala biti zaradi tega proble-
matika in stroški v zvezi z baze-
nom dobro poznana.
3.	Trditev Sveta Krajevne
skupnosti Ormož, da občina ni
storila dovolj, da bi našla ustrez-
nega upravljalca je neresnična.
Prislovično nezadovoljstvo po-
sameznikov s Komunalnim
podjetjem Ormož kot upravljal-
cem bazena in njihova nerealna
pričakovanja, da obstaja za ko-
munalni objekt, kot je letno ko-
pališče, podjetniški interes je
privedla do odločitve oziroma
sprejetja odloka o razpisu konce-
sije za upravljanje z bazenom.
Razpis je bil, kot sem že pojasnil
v prvem obvestilu za javnost
neuspešen na kar smo v občinski
upravi opozarjali vseskozi. Nere-
alna so vsakršna razmišljanja, da
bi bilo možno kvalitetno usposo-
biti letno kopališče brez
odločnega prispevka iz javnih
sredstev.
4.	Navedba o stanju gradbene-
ga objekta oziroma zgradbe v ka-
teri se nahajajo garderobe, sani-
tarije in gostinski lokal so na
žalost točne, vendar pomanjklji-
ve v tem smislu, ker razloge za
stanje na objektu krivijo dose-
danjega vzdrževalca in župana
ne pa povzročiteljev, ki so vsako
leto objestno demolirali
spremljajoče objekte in njihovo
opremo. To je vsekakor žalosten,
a resničen odraz kulture najbolj
zainteresiranih uporabnikov ba-
zena in jih ni možno pripisovati
ne županu, ne občinski upravi in
ne vzdrževalcu.
5.	Trditev, da je občina odku-
pila omenjeni objekt je netočna,
saj je občina od podjetja Jeruza-
lem Gostinstvo Ormož odkupila
le gostinske poslovne prostore z
namenom, da bi zagotovila po-
goje za uspešno poslovanje baze-
na. Pa še tu je bilo naknadno
ugotovljeno, da je prodajalec lo-
kala zamolčal dolgoročno oddajo
v najem povezano z reševanjem
tehnoloških presežkov v podjet-
ju. Na splošno pa je znano, da je
spremljajoči objekt grajen ne-
funkcionalno in zahteva enako
kot bazen generalno obnovo in
usposobitev za spremljajoče dej-
avnosti oziroma dopolnilno po-
nudbo na bazenu.
6.	Zahteva oziroma želja, da bi
bazen prevzela v upravljanje
Krajevna skupnost Ormož v
načelu na prvi pogled ne bi bila
sporna, če ne bi bila v nasprotju
s statutom občine Ormož ter
Krajevne skupnosti Ormož ter
ne bi izhajala iz napačne pred-
postavke in če se ne bi postavlja-
lo seveda vprašanje zagotovitve
potrebnih finančnih virov s ka-
terimi krajevna skupnost očitno
ne razpolaga. Primarni problem
letnega kopališča je vsekakor za-
gotovitev investicijskih sredstev
za generalno obnovo bazena in
vzpostavitev materialnih pogo-
jev, ki bodo omogočali obrato-
vanje bazena z minimalnimi jav-
nimi subvencijami ali brez njih.
Povezovanje zahteve o prevze-
mu bazena z upravi j asko pravico
s Skladom stavbnih zemljišč
občine Ormož kaže na dejansko
vsesplošno nepoznavanje pro-
blematike oziroma zakonodaje
ali pa ima namen zlonamerno
zavajanje javnosti.
Dosedanji Sklad stavbnih
zemljišč je bil namreč ustanovl-
jen za dva namena in sicer prvič
za usposabljanje stavbnih
zemljišč in drugič za vzdrževan-
je javnih površin. Nadomestilo
za uporabo stavbnega zemljišča
je v bistvu predstavljalo mestno
rento, ki se določa na podlagi
predpisov in vsakoletnega pro-
grama v katerega pa vzdrževanje
bazena ni možno uvrstiti. Nado-
mestilo za uporabo stavbnega
zemljišča je po zakonu o financi-
ranju občin direktni prihodek
občinskega proračuna za prej
opisane namene. Krajevna skup-
nost se lahko pojavlja kot part-
ner v dveh funkcijah in sicer, kot
eventuelni sofinancer za posa-
mezne dele programa ali pa tudi
izvajalec programa v kolikor to
ni v nasprotju s statutom ali za-
konom. Z Zakonom o stavbnih
zemljiščih, sprejetim v Držav-
nem zboru Republike Slovenije
11. julija 1997, pa Skladi
stavbnih zemljišč v občinah z 31.
decembrom letošnjega leta pre-
nehajo obstajati. Nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča bo
po dosedanji zakonodaji obstaja-
lo samo še prihodnje leto, s
1.1.1999 pa bo nadomeščeno z
davkom na nepremičnine kot iz-
virnim prihodkom proračuna
občine.
Občina Ormož
Urad župana
IZJAVA ZH JAVNOST
Zaradi odločitve ormoškega župana, da ormoško kopališče le-
tos ne bo odprto, vzrok naj bi bil v dotrajanosti betonske školjke,
se je sestal Svet KS Ormož na svoji prvi izredni seji dne
11.7.1997 in obravnaval problematiko odprtja ormoškega kopa-
lišča.
V obravnavi je bilo ugotovljeno sledeče:
1.	Ormoško kopališče je bilo zgrajeno pred več kot 30 leti, kar
pomeni, da je bilo zgrajeno prej kot kopališče v Ljutomeru in
Ptuju. Nedopustno je, da naj bi se sedaj otroci iz Ormoža vozili v
omenjena kraja. Takšen prevoz je vsekakor drag in za manjše ko-
palce neprimeren, saj pomeni, da bi se z otroki morali voziti tudi
njihovi skrbniki.
2.	Svet KS ugotavlja, da kopališče v Ormožu ni bilo ustrezno
vzdrževano, zato je danes stanje betonske školjke takšno, da
2ahteva vsakoletna velika zagonska sredstva.
Nadalje tigotavlja, da |e v zelo slabem stanju tudi sam objekt na
kopališču, ki ga je pred 4 leti kupila občina Ormož. Razbite so
šipe, vlomljena vrata, v sam objekt pa na določenih mestih tudi
zamaka.
Stališče sveta KS Ormož je, da Občina Ormož ni ravnala s ko-
pališčem kot dober gospodar, temveč je iz proračuna pokrivala
vsakoletne izgube. Prav tako pa Občina nI naredila dovolj, da bi
za kopališče našla pravega upravljalca. Vsled navedenih ugotovi-
tev in ob dejstvu, da mesto Ormož in okolica potrebuje kopališče
in si to tudi zasluži, predlaga KS Ormož, da občina prenese
upravljanje kopališča na KS. Hkrati s prenosom kopališča tudi
predlagamo, da se na KS prenese upravljanje s sredstvi sklada
stavbnih zemljišč. Na takšen način je to urejeno v Ljutomeru,
kjer kopališče dobro deluje in kamor naj bi se po izjavi župana
hodili sedaj kopat naši otroci. S takšnim prevzemom kopališča in
sredstev sklada bi mesto Ormož samo mimo občine skrbelo za
svojo ureditev, kar bi vsekakor pomenilo na eni strani večjo skrb
za urejenost mesta in čuvanje njegove lastnine, na drugi strani pa
razbremenitev za Občino Ormož.
Predsednik sveta KS Ormož
SV. TROJICA / RIBIŠKA SREČA
Trofejni amur
MLADI GREGOR ČERNOŠA JE PRED DNEVI UJEL
OSEBNI REKORD MED AMURJI, VENDAR PRAVI, DA
SO V GLOBINAH TROJIŠKEGA JEZERA ŠE VEČJI
Kot smo v Tedniku že pisali, praznujejo letos člani lenarške
Ribiške družine Pesnica 40 - letnico uspešnega delovanja. Delavni so
na vseh področjih, v svojih vrstah pa imajo veliko mladih. Enemu od
njih, Gregorju Černoši, je pred dnevi uspel veliki met. Iz globin tro-
jiškega jezera je potegnil 14 - kilogramskega amurja. To še zdaleč ni
največja riba, ki jo je ta mladi ribič spravil na suho, je pa največji
amur, ki mu je prijel. Naj spomnimo, da je pred časom neki avstrij-
ski ribič ujel 22 - kilogramsko mrcino. Z ribo ni imel velikih težav,
kakšnih 20 minut je trajal "dvoboj", nato pa je srečni ribič ulov poka-
zal prijateljem. Letos je to že tretji trofejni ulov v vodah lenarške RD
Pesnica.
M. Toš
FORMIN / DAN VRTNIN
V petek^ 8. avgusta
Na območju Občine
Gorišnica je že skoraj 700 ha
izvedenih namakalnih siste-
mov (Gajevci, Formin), ki se
bodo v kratkem razširili v
okolici in širše v Podravju.
Del njivskih površin bo na-
menjen pridelavi zelenjave,
kjer je namakanje pogoj za
uspešno in ekonomično pri-
delavo.
Ker pa se struktura pridela-
ve prepočasi spreminja, hkra-
ti pa je povezana z uvajanjem
novih tehnik pridelave, novih
vrst in sortimentov zelenjave,
smo v Forminu postavili po-
skusno polje, kjer pre-
skušamo:
-	pridelavo plodovk v mini
tunelih,
-	različne prekrivke za tune-
le,
-	sortiment paprike,
-	sortiment in načine sajenja
solatnih kumar,
-	pridelavo bučk, jajčevca,
paradižnika,
-	vpliv različnih načinov
vzgoje sadik,
-	različne materiale za zasti-
ranje tal...
Namen preskusnega polja je
predstaviti pridelovalcem iz
ožje in širše okolice možnosti
pridelave nekaterih plodovk.
nove sortimente in sodobne
tehnike pridelave (tuneli,
vpliv roka sajenja, pridelava
na črni foliji, kapljično nama-
kanje, fertirigacija, merjenje
vlage v tleh,...), ugotoviti pri-
delek in pridelavo tudi fi-
nančno izvrednotiti ter po-
spešiti prenos sodobnih teh-
nik pridelave na kmetije. Po-
leg vseh strokovnih informa-
cij v zvezi s pridelavo gre tudi
za predstavitve različnih se-
menarskih hiš, opreme za na-
makanje, nekaterih strojev in
drugega repromateriala, po-
trebnega za pridelavo zelenja-
ve.
Pridelovalci vrtnin iz
bližnje in širše okolice, pred-
stavniki zadrug, vrtnarskih
društev, kmetijski svetovalci,
trgovci z zelenjavo in vsi
zainteresirani VABLJENI V
PETEK, 8.8. 1997, od 10. do
17. ure v FORMIN (na desni
strani od Ptuja proti
Ormožu), kjer je njiva z vrtni-
nami g. Ivana Kelenca, med
cesto v vas in kanalom. Prosi-
mo, da o možnosti ogleda ob-
vestite tudi tiste, ki jih pride-
lava zelenjave zanima, pa niso
prejeli vabila.
mag. Martina Bavec,
dipl. inž. kmet.
22 - POSLOVNA SPOROČILA IN ŠPORT
7. AVGUST 1997 - TEDNIK
STOZICE / SEDMI SLOVENSKI KASASKI DERBI
Cttigma /e bila naiboliša
Ljubljanski hipodrom Stožice je prejšnjo soboto gostil
udeležence prestižne rejske preizkušnje, dirke za slo-
venski kasaški derbi 1997. V sedmih obračunih na-
jboljših domačih štiriletnikov v samostojni Sloveniji, so
Ijutomerčani poslali v boj kar šest izvrstnih kasačev in
računali, da bo naslov vendarle pripadel zibelki slo-
venskega kasaškega športa. A obrnilo se je drugače,
približno tako, kot smo že dalj časa napovedovali.
Letošnji derbi je dobila ljubl-
janska kobila Enigma na vajetih
Boruta Cerarja, ki je zmagala s
kilometrskim časom 1:21,4.
Mladi, 28-letni voznik je bil
presrečen, še bolj pa njegoav
starša, ki imata nemalo zaslug,
da je Ljubljana dobila lovorov
venec in velik pokal. Pokrovitelj
dobro pripravljene prireditve je
bilo Ministrstvo za kmetijstvo in
gozdarstvo, v njegovem imenu je
zmagovalcu čestital državni
sekretar za lovstvo in ribištvo
Maksimilijan	Mohorič.
Vzpodbudne besede je izrekel
tudi predsednik Kasaške zveze
Slovenije Janez Kuhar. Pred
derbijem je bilo veliko ugibanj
in stav, ki so dajale veliko
možnosti tudi Armeni Andreja
marinška iz Brda. Kobila je bila
lani prodana iz Slavičevega hle-
va. Toda že pred startom je ime-
la Armena nekaj težav in je zaos-
tala, dobro sta potegnili tudi lju-
tomerski kobili 1 Quen in Amita,
vendar kmalu popustili. Najbolj
prijetno presenečenje je bilo
drugo mesto Ire MS na vajetih
evropskega pravaka Marka Sla-
viča. Ira je namreč poznana kot
hitra kobila na kratki progi in je
v letošnjem derbiju samo še
potrdila kakovost Slavičevega
hleva. Kot zanimivost naj ome-
nimo, da so štiri kobile, ki so se
uvrstile na nagrajena mesta po-
tomke slavnega Dinamite Lo-
bella, ki plemeni pri slavičevih
in daje odlične potomce. Samo
Lui B Zvoneta Vidica je poto-
mec Nautical Hilla. To pomeni,
da je po rejski plati Ljutomer
obdržal vodilno vlogo, ki jo ima
že lep čas v kasaškem športu. Po
drugi strani pa je dobro, da ima
več močnih nasprotnikov, saj
ravno to dela kasaški šport še za-
nimivejši. Ljutomerski navijači
po derbiju sploh niso bili
razočarani, drugo leto je nova
priložnost za zmago, ki se jim
obeta, saj imajo nekaj izvrstnih
triletnikov, ki so opozorili nase.
Poleg derbija smo na Stožicah
spremljali še sedem močnih
kasaških dirk z odlično udeležbo
in znova z rekordnimi izidi. Na-
jboljši čas dneva, je v hitri dirki
domačih in uvoženih konjev do-
segel Meadow Meritime Lojzeta
Gorjanca, ki je v fmišu potolkel
velikega favorita Express Bara
na vajetih Marka Slaviča. Na-
jboljši čas dneva je bil 1:15,9.
Izvrsten je bil tudi Rosso B, ki je
že tretjič suvereno zmagal in
potrdil napovedi, da se je po letu
dni zmagovito vrnil na slo-
venske hipodrome. Zanimiva je
bila še dirka dveletnikov, ki jo je
po ponovljenem startu dobil
Dali Jožeta Sagaja, ki mu mnogi
že napovedujejo laskavo kariero.
Med zanimivostmi letošnjega
derbija, ki je bil osrednja dirka
letošnje kasaške sezone, naj
omenimo še javno opozorilo
Zvonka Osterca, zmagovalca
derbija leta 1993 v Ljubljani, da
še do danes ni dobil izplačane
nagrade. Upajmo, da so to pris-
tojni videli in da bo slavi sledila
še zasluženea denarna nagrada.
Rezultati dirk in derbija iz
Stožic: 1. dirka, avtostart za 3
letne kasače,1600 m, zaslužek
do 150-tisoč SIT: l.Fasa(Do-
linšek, Grosuplje)l:21,0 (oseb.
rekord); 2.Serka B(jekovec, Vi-
soko) 1:21,3 in 3.Pegaz(Gregorc,
Brdo) 1:21,3. 2.dirka,avtostart
za 3-5 letne kasače, 1600 m,
zaslužek do 25G-tisoč SIT:
1.Freska AS(S.Slavič, Ljutomer)
l:21,8(oseb. rekord); 2.Vicky
Crown(Orel, Vrhnika) 1:21,9 in
3.Perina II.(Pavlič,Ljubljana)
1:22,4.3.dirka, avtostart za 3-12
letne kasače, 1600 m, zaslužek
do 350-tisoč SIT: l.Peri lo-
bell(Bele, Šentjernej) 1:18,5
(oseb. rekord); 2.1epi B(Vidic,
Brdo) 1:20,8 in 3.1avinica M(An-
tolin, Ljutomer) 1:21,1. 4.dirka,
avtostart za 3-12 letne kasače,
1600 m, zaslužek do 500-tisoč
SIT: l.Sindy(Žan, Ljubljana)
1:19,8; 2.Vilijan(Bevc, Ljublja-
na) 1:19,8 in 3.Quai B(Kosec,
Komenda) 1:20,2. S.dirka,
avtostart za 3-12 letne domače
in uvožene kasače, hitra dirka,
1700 m: l.Meadow Meriti-
me(Gorjanc, Brdo) 1:15,9; 2.Ex-
press Bar(M.Slavič, Ljubljana)
1:16,2 in 3.Alija II.(Skube, Viso-
ko) 1:17,8. 6.dirka, avtostart za
3-12 letne kasače, 1600 m, zas-
lužek do 1 milijon SIT: 1.Rosso
B(Crnkovič, Ljutomer) 1:18,2;
2.Sarir II.(Mars, Krško) 1:18,3
in 3.Lariosa(Žnidarič, Ljuto-
mer) 1:18,3. 7.dirka, slovenski
kasaški derbi, avtostart za 4-
letne kasače, 2600 m: l.Enig-
ma(Cerar, Ljubljana) 1:21,4;
2.1ra MS(M.Slavič, Ljutomer)
1:21,7; 3.Armena(A.Marinšek,
Brdo) 1:21,7; 4.Lui B(Vidic,
Brdo) 1:21,8 in 5.Amita(F.Jureš,
Ljutomer) 1:22,3. S.dirka,
avtostart za 2-letne kasače,
1600 m: l.Dali(Sagaj,Ljutomer)
1:21,8; 2.Dirkas(Šilak, Maribor)
1:22,5 in 3.Veno(Kolar,Ljuto-
mer) 1:22,5. Naslednja kasaška
preizkušnja bo že lO.avgusta v
Ljutomeru.
Besedilo in posnetek:
Marjan TOŠ
Zmagovalna kobila Enigma dobiva lovorov ve-
nec od državnega sekretarja Maksimiljana Mo-
horiča.
TENIS
Ajda v finalu Coca
Colcf pokala '97
v Domžalah
Na igriščih teniškega
kluba Spin Domžale }e od 2.
- 4.8.1997 potekalo teniško
tekmovanje COCA COLA
pokal 97 za deklice in dečke
do 14 let. Tekmovanja so se
udeležili tudi mladi tekmo-
valci Teniškega kluba Ptuj.
Med dečki je bil najus-
pešnejši Matej Rus, ki se je
uvrstil v 2. kolo, kjer je moral
nasprotniku zaradi bolečin
predati dvoboj v drugem
nizu. Aleš Adamčič, Goran
Džurdževič, Gašper Malek
in Miha Malek so morali
priznad premoč svojim nas-
protnikom v L kolu. V kate-
goriji deklic je Ajda Brumen
potrdila dobro formo z
uvrsdtvijo v finale turnirja.
Po zmagah proti Tini Volk iz
HIT Ljubljana s 6:3 in 6:2,
Leji Širola iz HIT Ljubljana
s 6:2 in 6:3 in Tinki Uranjek
iz Teniške akademije Žalec s
7:5 in 6:3, je v finalu po veČ
kot dve urni razburljivi tekmi
izgubila s prvo nosilko tur-
nirja, izjemno zanesljivo in
vztrajno Ajdo Bagola iz
Teniškega centra Bombač
Ljubljan, z rezultatom 7:6,
2:6 in 4:6. Za Ajdo je bil to
prvi finale na turnirjih
Teniške zveze Slovenije v ka-
tegoriji do 14 let. Ponovno je
pokazala svojo aktivno in na-
padalno igro, ki pa v tej sta-
rosti terja še nekaj preveč
neizsiljenih napak. (TK Ptuj)
STRELSTVO
Pokal Ptuja
Ptujski strelci odlični organizatorji, trikrat drugi, štiri-
krat tretji. V počastitev občinskega praznika Ptuja je
strelska družina Ptuj v soboto, drugega avgusta, organizi-
rala Republiško strelsko tekmo za POKAL FrujA. Tek-
movanje je bilo na ptujskem strelišču v Babusekovi grabi.
Pokrovitelj pokala sta bila in svet mestne občine Ptuj,
genaralni sponzor pa trgovsko podjetje Petlja Ptuj.
Pokal Ptuja se je začel s
pozdravnim govorom predse-
dnika strelske Strelske družine
Ptuj Franca Simoniča. Prva dis-
ciplina je bila streljanje s pištolo
velikega kalibra. Pri mladincih
je zmagal mladinec SD Ptuj -
Halo d.o.o. Matjaž Gole, pred
državnim prvakom Davidom
Valičem iz iste ekipe, tretji je bil
Robert Šimenko iz SD Ptuj -
Petlja. V kategoriji članic je bila
najboljša Mojca Čepin SD Ris
Celje. Najboljša članica Ptuja,
Majda Raušl, je bila druga, tret-
ja pa mladinka Alenka Peteršič.
Najbolj številčna je bila kon-
kurenca v članski kategoriji.
Zmagal je Slavko Frece iz SD
RIS Celje, drugouvrščeni je bil
Damijan Bohi, Policist Mari-
bor, tretji Marjan Zdovc, RIS
Celje, Slavko Gole iz Ptuja peti.
V ekipni konkurenci je pokal
zmagovalca prejela ekipa SD
RIS Celje, pokal za drugo mesto
so prejeli strelci Policista I Mari-
bor, tretje uvrščeni pa so bili
strelci SD Strelski klub Ljublja-
na. Ekipa SD Ptuj je bila šesta,
SD Ptuj - Petlja osma, SD Peto-
vioavto deveta, SD Ptuj Halo
Cirkulane pa deseta.
streljanju z revolverjem veli-
kega kalibra je bil v konkurenci
članic enak vrstni red: zmagala
je Mojca Čepin, druga je bila
Majda Raušl in tretja Alenka
Peteršič. V konkurenci članov
je zmagal Slavko Frece, pred
Marjanom Zdovcem, oba RIS
Celje, tretji pa je bil Alojz
Trstenjak, SD Staiie Rozman
Laško. (Četrti Janez Štuhec, peti
Slavko Gole, 6. Stanko Lanert, 7.
Slavko Ivanovič). V ekipni kon-
kurenci so zmagali strelci Celja,
pred ekipo SD Ptuj, ki je bila v
sestavi Milan Sražišar, Stanko
Gole in Slavko Ivanovič. Tretja
je bila SD Stane Rozman Laško,
peta je bila ekipa 760 artilje'
rijskega bataljona SV Slovenska
Bistrica, osma ekipa Petlje Ptuj,
deveta Petovioavto Ptuj in dese-
ta ekipa Halo Cirkulane. V gene-
ralnem plasrnanu članic je bila
prava Mojca Čepin, druga Majda
Raušl in tretja Alenka Peteršič.
V konkurenci članov: prvi
Slavko Frčeč, drugi Marjan
Zdovc oba Celje, tretji Stanko
Gole Ptuj, četrti Alojz Trasten-
jak in šesti Janez Štuhec. V kon-
kurenci ekip je zmagala ekipa
SD RIS Celje, druga je bila SD
Policist Maribor I, tretja SD Sta-
ne Rožman Laško, 4.SD Ptuj, 5.
760 atr.bat. SV Slovenska Bistri-
ca, 8. Pedja, 9. SD Petovioavto
Ptuj, 10. SDHalo Cirkulane.
Genaralni sponzor, direktor
trgov. podj. Pedje Ptuj, je pode-
lil pokale in prvim šestim nagra-
de. Udeležba na tekmovanju je
bila množična in kvalitetna.
Nastopilo je prek sto strelcev, or-
ganizacija tekmovanja je bila
odlična. Tekmovanje je sodil
državni sodnik Kondrad Kram-
berger iz Kidričevega.
(Si)
PLAVANJE
thrakratv finalu
Minuli vikend je na kopališču Kolezija v Ljubljani po-
tekalo državno prvenstvo dečkov in deklic v plavanju.
Sodelovalo je 17 slovenskih klubov z 168. najboljšimi
plavalci v najmanjši kategoriji.
Plavalna zveza je prvič uvedla v tej kategoriji dopoldansko
predtekmovanje in popoldansko finale. Naši plavalci so tekmo-
vali v disciplinah 100 m prsno. Najuspešnejši je bil Matevž
Božičko, ki se je dvakrat uvrstil v finalne obračune. Z več kot 5
sekundnim izboljšanjem osebnega rekorda je v B finalu plaval
1.19,65 in zasedel tretje mesto. V isd disiplini je tudi Uroš Go-
jkovič s časom 1.27,46 samo za eno mesto zgrešil popoldanski fi-
nale. Naslednji dan, ko je bila na programu disciplina 100 m
prosto, smo pričakovali tesno odločitev, saj je med najboljšimi
plavalci v Sloveniji, med katerimi sta tudi Uroš in Matevž, zelo
mala razlika. Tudi na tej tekmi se je pokazalo, da tretjega in tri-
najstega loči samo sekunda. Matevžu je žal manjkala samo sto-
tinka sekunde do uvrstitve med najboljših 8. Dosežen čas
L02,14 bi pa v tem finalu pomenil celo 6 mesto. Uroš je v na-
jboljši predtekmovalni skupini celo vodil prvih 50 metrov, ven-
dar so mu po obratu moči pošle in je s časom 1.03,70 za tri dese-
tinke zgrešil popoldanske finale.
Fran jo Rozman
PTUJ / TRADICIONALNA
TEKMA Z RANCAMI
Vpočastitev
praznika občine
Brodarsko društvo Ranča Ptuj
prireja v počastitev praznika
občine Ptuj 5. tradicionalno tek-
mo z rancami. Tekma bo v sobo-
to, s pričetkom ob 16. uri, s star-
tom pri Restavraciji Ribič. Posa-
mezne ekipe bodo sestavljali
štirje veslači in krmar. Start bo
posamezno. Ekipa, ki bi na progi
ovirala drugo, bo diskvalificira-
na. Za plovila in vesla bodo
poskrbeli organizatorji, tekmo-
vanje pa bo v vsakem vremenu.
Z prva tri mesta pripravljajo or-
ganizatorji pokale, najhitrejša
ekipa pa prejme še prehodni po-
kal. Vse ekipe prejmejo priznan-
ja, najboljši ap tudi denarne in
praktiččne nagrade. Prijave
sprejemajo do jutri, 8. avgusta na
naslov: BD Ranča, p.p. 90, 2250
Ptuj. % 772-531 (Mitja Krapec).
JB
f EDNIK - 7. AVGUST 1997
ŠPORT - 23
[RA ŠMARTNO:
PRAVA 0:6 (0:2)
V prijateljskem nogometnem
srečanju, so nogometaši ptujske
prave gostovali v Šmartnem, pri
jomačem drugoligašu Era Šmart-
no in ga visoko premagali. Gostje
jz Ptuja so bili veliko boljši. Do-
segli so šest zadetkov, zraven pa
zamudili še nekaj priložnosti za
še višjo zmago. Zadetka za Dravo
so dosegli: Robert Belec in Igor
poznič dva, ter Zoran Volk in
Andrej Vršič po enega.
Drava je nastopila v naslednji
postavi: Lešnik, Fanedl, Volk,
/V. Vršič, T. Vršič, Karanovič,
pučko, Kmetec, Pranjič, Belec,
Emeršič. V drugem polčasu so
se nastopili: Golob, Poznič,
Hotko, Koren, Vesenjak in
Krajnc.
Danilo Klajnšek
IdUMINIJ: NAFTA
3:2 (0:1)
Nogometaši Aluminija iz Ki-
dričevega, sicer novinci v drugi
slovenski nogometni ligi, so gos-
tili zelo močno ekipo Nafte iz
Lendave, ki je v minulem
prvenstvu zasedla četrto mesto.
Gostje iz Lendave so bili boljši
nasprotnik v prvem polčasu in
svojo premoč tudi kronali z
vodečim zadetkom v deveti mi-
nuti. Pri Aluminiju je bila opazna
še neuigranost, saj je ekipa
močno spremenjena v odnosu na
preteklo prvenstvo. Tudi v dru-
gem polčasu so gostje imeli rahlo
terensko pobudo,vendar je tudi
Aluminij zaigral bolje. Domači so
izenačili z zadetkom Rozmana,
gostje pa ponovno povedli. Z ne-
kaj zelo lepo odigranimi kombi-
nacijami, so domači nogometaši
le prišli do zmage, ter pokazali,
da so zadnja tri srečanja bila
samo kriza po napornih trenin-
gih. Zadetka za Aluminij sta do-
segla Kolar dva in Rozman ene-
ga-
POSTAVA ALUMINIJA: Fi-
deršek, Perkovič, Fridl, Grba-
vac. Al Emeršič, Kolar, Roz-
man, T. Emeršič, Kraševec,
Boškovič, Krajnc. Nastopili so
še L. Šmigoc, Kokol, Habjanič,
Hertiš, Gojkošek in Gorše.
Danilo Klainšek
HAJDINI PREHODNI
POKAL vmm
Nogometni klub Videm pri
Ptuju je organiziral nogometni
turnir za prvi prehodni pokal
Vidma. Na turnirju je nastopilo
pet najboljših ekip iz 1. lige MNZ
Ptuj, razen Domave, ki je ude-
ležbo odpovedala. Namesto njih
pa so nastopili mladinci ptujske
Drave, ki nastopajo v 1. slovenski
mladinski ligi. V soboto so odi-
grali srečanja v dveh skupinah,
kjer so se ekipe pomerila vsaka z
vsako. Prvaka teh skupin sta se v
nedeljo pomerila za prvo, drugo-
uvrščeni ekipi pa za tretje mesto.
In kaj reči o samem turnirju? Da
je zelo dobro uspel, da je to ravno
pravi čas za takšne turnirje, kjer
trenerji lahko dajo priložnost
vsem igralcem in dobijo vpogled
v njihovo formo. Je pa zanimivost
tudi ta, da si je videmski turnir v
dveh dnevih ogledalo preko tisoč
gledalcev. Prvo mesto je zas-
luženo osvojila Hajdina, ki je bila
v minuli sezoni prvak 1. lige
MNZ Ptuj. V finalu je visoko ug-
nala ekipo Gerečje vasi. V tekmi
za tretje mesto pa je domača ekipa
Vidma premagala Slovenjo vas.
Za najboljšega igralca so proglasi-
li Gorazda Ladineka iz Hajdine,
najboljši strelec pa je bil Renato
Bračič iz ekipe Vidma. Vsa
srečanja so dobro vodili sodniki:
Gorazd Kodrič, Robert Krajnc,
Zvonko Kolar, Branko Koren in
Venčeslav Bračič.
REZULTATI:
SKUPINA A: Hajdina : Stojnci
2:0, Slovenja vas : Stojnci 1:0,
Hajdina : Slovenja vas 3:2.
VRSTNI RED: 1. Hajdina 6,
Slovenja vas 3, 3. Stojnci O točk.
SKUPINA B: Drava mladinci :
Gerečja vas 2:1, Gerečja vas : Vi-
dem 3:2, Videm : Drava mladinci
2:1. VRSTNI RED: 1. Gerečja
vas, 2. Videm, 3. Drava mladinci -
vsi po tri točke.
ZA 3. MESTO: Videm : Slo-
venja vas 4:1
ZA 1. MESTO: Hajdina :
Gerečja vas 5:1
VRSTNI RED: 1. Hajdina, 2.
Gerečja vas, 3. Videm, 4. Slovenja
vas.
Postava zmagovalne ekipe
Hajdine: Brodnjak, Mere ,
Pihler, Komik, Kocmut, Šala-
mun, Bauman, Vrbanec,
Krajnc, Ladinek in Kralj. Nas-
topili so še: Meznarič, iN^akar,
Rimele, Vauda in Hentak.
Danilo Klajnšek
Nogometni turnir
veteranov
v Slovenja vasi se je v soboto 2. in v nedeljo 3. avgusta odvijal
že tradicionalen turnir veteranov v nogometu. Lepo vreme,
dobro pripravljeno igrišče in še boljša organizacija, vsako
leto privablja večje število obiskovalcev. Tokrat seje tumiija
udeležilo 8 ekip, kot zanimivost pa je potrebno omeniti, da
so le domačini nastopili iz ti. bivše ptujske občine, vse osta-
le ekipe pa so bile iz mariborske regije.
Prvi tekmovalni dan so bili
doseženi naslednji rezultati. Slo-
venja vas : Zlatoličje 5:3 po 11.,
Rogoza : Marjeta 3:1, Sp. Polska-
va : Rošnja Loka 2:1 in Brunšvik
: Pekre 3:0. V nedeljskem progra-
mu pa so najprej igralci iz
Brunšvika premagali domače z
2:0, nato pa Rogoza Sp. Polskavo
s 3:1 po 11 - metrovkah. V tekmi
za tretje mesto je bila Sp. Polska-
va boljša po 11 metrovkah od
igralcev SI. vasi s 5:4. V finalu pa
je Rogoza premagala Brunšvik z
1:0 in tako osvojila 1. mesto, s
tem pa tudi prehodni pokal. Sodi-
li so Podgoršek, Doki in Colna-
rič. Ob zanimivih nogometnih
dvobojih so turnir spremljale šte-
vilne aktivnosti. Tako so na
igrišče doskočila dekleta Padal-
skega kluba iz Moškajncev, balo-
narji so opravljali panoramske
polete, harmonikaši Marjana
Hercega iz Starš, pa so obiskoval-
ce zabavali s svojimi nastopi.
Turnirja se je udeležil tudi g.
Hojker, podžupan mestne občine
Ptuj. Ob koncu turnirja so
domačini povabili vse prisotne na
prihodnji turnir, ki bo 15. in 16.
avgusta prihodnjo leto.
MALI NOGOMET / KMN KRONA ZAGI PTUJ
Razpis f 1.(202,) pozivnega turnirja za
slovenski revialni pokal - SRP '97
V skladu z dogovorom s tekmovalno komisijo SRP (po odpove-
di KMN Majolka iz Vidma pri Ptuju) organiziramo pozivni tur-
nir, ki bo v soboto, 9. avg?ista 1997 od 13.00 do 19.30 ure na
igrišču OŠ Ljudski vrt na PtujiL
SKUPINA A: Križevci, Mizarstvo Širovnik, Tomaž; SKUPINA
B: Krona Zagi, DSV Iktus ; SKUPINA C: Interier MF, Ali Starš
Razpored tekmovanja:
13.00 A M. Širovnik - Tomaž
13.40 B Krona Zagi - DSV Iktus
14.20 C Interier MF - Ali Starš
15.00 A Križevci - M. Širovnik
15.40 B DSV Iktus - Krona Zagi
16.20 C Ali stars - Interier MF
17.00 A Tomaž - Križevci
Finale:
17.40 A-B
18.20 B - C
19.00C-A
NAGRADE: V skladu s propozicijami SRP
PRIJAVNINA: poravnate jo z gotovino pred nastopom
INFORMACIJE: telefon 062/778-561
Ker v tekmovanju ne sodelujeta več ekipi Vitomarci Petlja in Ma-
iolka (obe v skupini B), se po sklepu tekmovalne komisije SRP v to
skupino pod številko B/1 preseli ekipa Krona Zagi in odigra dve
tekmi z ekipo DSV Iktus. Preostali ekipi v skupini C, Interier in
Ali stars prav tako odigrata med seboj dve tekmi. Dobrodošli in
športni pozdrav!
Boris Zagoršek
Priieli tudi
rokometaši
Drave
Saj ni res, pa vseeno je. S
pripravami na novo tekmo-
valno sezono so pričeli tudi
rokometaši ptujske Drave.
Obetal se je namreč zelo
mračni scenarij, vendar so
igralci, kolikor jih je še ostalo
le pričeli.
Tem namreč ni vseeno za
usodo ptujskega rokometa.
Predvsem je to mladi igralski
kader, z nekaj izkušenimi igral-
ci. Iz kluba so odšli: Aleš
Belšak /Prevent Slovenj Gra-
dec/, Matjaž Pisar (Velika Ne-
delja), Faruk Hmjadovič
(Ormož), Tomaž Valenko in
Mitja Žuran (Pyramidija
Moškajnci). Alan Potočnjak pa
tako ni bil član Drave je presto-
pil v Veliko Nedeljo. To je šest
zelo kvalitetnih rokometašev,
ki se jih ne bi sramoval tudi
marsikateri prvoligaš. Kakšna
izguba je to za klub ni niti po-
trebno govoriti. Treninge vodi
Neno Potočnjak, pomaga pa
mu Gorazd Mlakar. Prve dni je
to bila bolj rekreacijska vadba,
ta teden pa se pričen zares. Ne-
kateri igralci so se namreč na
dopustu. Trener in igralec -
Neno^ Potočnjak je kratko de-
jal: "Če ne bi verjel v obstanek,
se niti tega dela ne bi lotili. Na
Ptuju so nas v preteklosti težko
premagovale boljše ekipe. Svo-
jo kožo bomo vsekakor zelo
drago prodajali. Priložnost
bodo dobili predvsem mlajši
igralci, ob katerih bo nekaj
izkušenih, ki so ostali še v klu-
bu. Vsi skupaj pa lahko le upa-
mo, da se bo situacija v RK
Drava stabilizirala. Ostali smo
vsi tisti, ki imamo radi roko-
met, smo prava klapa in bomo
poizkušali zaigrati kar najbol-
je".
Naj zapišemo še to, da v Dra-
vo ni prišel nihče, da sekretar
kluba Danilo Koletnik išče lju-
di in zanesenjake, ki bi pris-
kočili na pomoč v teh, za ptuj-
ski rokomet zelo težkih trenut-
kih.
Danilo iflajnšek
CERKEVNJAK / DRŽAVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU
Gregorju Zt^onu in Sebastjanu
Janu velika nagrada Lenarta
LEPO ŠPORTNO PRIREDITEV JE V OSRČJU SLOVENSKIH GORIC SPREMUA-
LO VELIKO NAVDUŠENIH OBISKOVALCEV
Minulo nedeljo je bil v Cer-
kvenjaku v Slovenskih goricah
pravi kolesarski praznik. Kole-
sarski klub Lenart je namreč or-
ganiziral cestno državno prvenst-
vo in pokal Dane za dečke ter
prestižno tekmovanje mladincev
za veliko nagrado Lenarta, ki je
štela tudi za točke slovenskega
pokala. Prireditev je privabila v
osrčje Slovenskih goric množico
tekmovalcev iz vse Slovenije, ki
so jih na osrednjem prizorišču
pred cerkvenjaško osnovno šolo
domačini navdušeno pozdravili.
Lenarški kolesarski klub pod
vodstvom Bojana Krevsa je še en-
krat dokazal izvrstne organizacij-
ske sposobnosti in znanje. V
sončnem vremenu smo spremljali
dober nastop mladih kolesarjev,
ki so bili ob poti deležni dolgih
aplavzov prebivalcev Cerkvenja-
ka, Kraljevec, Vidma, Ivanjcev in
Cogetincev. Vsi najboljši so dobi-
li lepe nagrade in pokale, med
gosti pa sta bila tudi župan Len-
arta Slavko Kramberger in župan
Svetega Jurija ob Ščavnici Slavko
Mihalič.
Rezultati kolesarskega tek-
movanja v Cerkvenjaku:
Cestno DP in pokal Dane,
dečki C: I.Grega Bole, Bled
(40:50), 2. Vid Ogris, Bled (42:00)
in 3. Sašo Torkar, Bled (43:00).
Vozili so 18 km.
Dečki B: 1. Leon Makarovič,
HIT asino (1:04:32), 2. Tadej
Stolič, HIT Casino (1:04:41) in 3.
Blaž Čubelj, HIT Casino
(1:09:16). Dečki A: I.Miha Kra-
ker, Sava Kranj (1:32:20), 2. Aleš
Kebelj, Krka-Telekom (1:32:20)
in 3. i*^tej Starešinič, Črnomelj
(1:32:20).
Dirka za veliko nagrado Len-
arta in pokal Slovenije:
Mlajši mladinci: 1. Gregor Za-
gorc, Krka-Telekom, 2. Jm-e
Zrimšek, prav tako Krka-Tele-
kom in 3. Matej Mugerli, HIT
Casino, vsi v ciljnem šprintu
(2:01.13). Domačin Boštjan
Krevs je bil odličen četrti z ena-
kim časom.
Starejši mladinci: 1. Sebastjan
Jajc, HIT Casino (2:55,50), 2. To-
mislav Elkasovič, Zagreb in 3.
Peter Ribič, Krka-Telekom, enak
čas.
Naslednja velika kolesarska pri-
reditev, ki jo načrtuje lenarški
klub, bo že 12.septembra.
M.TOŠ
Mladi kolesarji na startu v Cerkvenjaku.
(Foto: M.Toš)
OSm SE KVALITETNA KARTING DIRKA
Ptuj - Sestavni del Ptuja in njegove ponudbe, so
tudi karting dirke na kartodromu v Hajdošah, ki
spada med najlepše tovrstne objekte v Sloveniji.
Ob občinskem prazniku mestne občine Ptuj, bo
AMD Ptuj organizirala Mednarodno dirko v kar-
tingu, ki bo 10. avgusta, z pričetkom ob 14. uri.
Predsednik AMD Ptuj, Uroš Langerholc, sam in z
svojimi sodelavci pripravljajo kartodrom v Haj-
došah za zelo kvalitetno karting prireditev.
"Kakšno dirko in kdaj jo priredja AMD Ptuj?"
"AMD Ptuj letos že petnajstič organizira medna-
rodno karting dirko v počastitev praznika občine
Ptuj, ki bo 10. avgusta na našem kartodromu v Haj-
došah. Tudi letošnje leto ni smela izostati dirka.
Zato smo se odločili, da za 10. avgust, s pričetkom
ob 14. tu-i napovemo Mednarodno karting dirko v
treh razredih in sicer: Junior do 100 ccm, seniori
100 ccm in FC do 125 ccm".
"Koliko tekmovalcev pričakujete na tej dirki?"
"Letošnje leto pričakujemo rekordno število tujih
tekmovalcev. To pa zato, ker smo imeli za Ptuj raz-
pisano dirko za Evropsko consko prvenstvo central-
ne Evrope. Na ta datum so bili prosti termini, tako
da smo lahko prišli do prostih tekmovalcev. Vzro-
kov za odpoved dirke za consko prvenstvo je več.
Prijavilo se je premajhno število tekmovalcev, tako
da smo mi dobro naredili, ko smo planirali v letu
1997 še Mednarodno dirko na Ptuju. Po predhod-
nih prijavah za našo dirko imamo prijavljenega
prvaka Češke, Hrvaške, potem so tudi Nemci, ki
obljubljajo rekord naše proge, da ne govorim o Slo-
vakih, pričakujemo najboljše Madžare, Italijane.
Pričakujem, da bo vsaj sedem do osem držav zasto-
panih na naši dirki, seveda pa ne smemo pozabiti
slovenskih tekmovalcev."
"Lani ste imeli izjemnega dirkača Van Lenta. Ali
je kateri podobnih kvalitet?"
"Prepričan sem, da bi češki tekmovalec bil kar
močna konkurenca, ravno tako hrvaški državni
prvak, ki je dve tretjini vodil pred Van Lentom, po-
tem pa moram reči, da tudi slovenski tekmovalci
niso od muh, še posebej, ker so navajeni na takšno
progo. Da pa o Italijanih ne govorimo v kakšnem
kvalitetnem razredu so".
"Ali pridejo vsi najboljši slovenski vozniki mini
formule"?
"Apsolutno! Vsio so pripravljeni. Mislim pa, da se
bodo naše dirke udeležili res vsi najboljši iz sloven-
skega državnega prvenstva."
"Na kartodromu v Hajdošah se urejajo mnoge
stvari. Kdaj bo dana zelena luč, da je res vse pri-
pravljeno za to mednarodno tekmovanje?"
"Vsaka dirka je za sebe ena velika priprava. Z
večino del bomo končali v petek, to je dva dni pred
dirko. Vsi v AMD bomo v tem tednu zelo aktivni in
upam, da bomo tako, kot vedno vse pripravili, da
bodo tekmovalci imeli optimalne pogoje. Samo pri-
reditev pa bi si naj ogledalo preko dva tisoč gledal-
cev. Na dirki za državno prvenstvo je bilo v naši
okolici veliko prireditev, ki jih sedaj ne bo. Zato ni
razlogov, da si ne bi ogledali tako kvalitetnega tek-
movanja v kartingu. Tudi naš klub bo imel v "ogn-
ju" svoje tekmovalce, ki bodo dali na svojem karto-
dromu vse od sebe.
Danilo Klajnšek
Prve letne športne
igre Gumarne in
Avtozračnic
Pri Starklovem ribniku v Velov-
laku so drugega avgusta potekale
prve letne športne igre Save Kranj
- lokacije Ptuj, ki se jih udeležilo
okrog petdeset delavcev iz ptujske
Giuname in Avtozračnic. Tekmo-
vali so v malem nogometu, tenisu,
namiznem tenisu, vlečenju vrvi in
pikadu. To so bile prve športne
igre delavcev ptujskega dela Save,
ki naj bi bile v bodoče tradicional-
ne. Končali so jih z družabnim
srečanjem.
Glavna organizatorja iger sta bila
Zdenko Šilak, sindikalni zaupnik
iz Avtozračnic, in Franc Zorko,
sindikalni zaupnik iz Gumame.
MG
Eno od srečanj v namiznem tenisu
(Foto: Kosi)
LOmUC/Tekmo-
vanje v iuikometu
Prostovoljno gasilsko
društvo iz Lovrenca na Drav-
skem polju bo v nedeljo, 10.
avgusta s pričetkom ob 12 uri
pripravilo tekmovanje v Ciu*-
kometu, oziroma igranju vod-
nega nogometa. To bo že četrti
tradicionalni turnir. Na lan-
skem je sodelovalo 16 ekip in
organizator si želi podobnega
števila tudi letos. Po tekmo-
vanju bo zabava, na kateri bo
igral ansambel Mira Klinca.
Denar od prireditve pa bodo
lovrenčki gasilci namenili na-
bavi potrebne gasilske opre-
me
Danilo Klajnšek
24 - ZA RAZVEDRILO
7. AVGUST 1997 - TEDNIK
tednik - 7. AVGUST 1997
ZA KRATEK CAS-25
Zaljubimo se v dekle ali v fanta, v
žensko ali v moškega in tudi v glas-
bo. Spomin na ljubezen pa nam
lahko osveži že kakšna pesem, katero
ste radi poslušali v dvoje.
> > >
Italijansko -brazilsko plesno kombi-
nacijo CORONA sestavljata produ-
cent Francesco Bontempi in pevka
Olga De Souza. Plesišča se še zmeraj
tresejo ob komadih The Rhythm of
the Night, Baby, Baby, Try me Out
in I don't wanna be a Star popularne-
ga dueta. CORONA pa ponuja še en
izvrsten plesni komad THE PO-
WER OF LOVE (**##*), kate-
rega so D.J.-i proglasili za odlično
"cepanje".
jv
Nemška rap skupina A.K. SWIFT bi
naj bila konkurenca bolj uspešni
skupini Nana. Melodičen rap pa
A.K.SWIFT gojijo v štiklu IN TEH
GAME (###), ki je narejen v stilu
rapa vzhodne obale ZDA.
BLACKSTREET je vokalna soul ter
RN'B zasedba in njeni člani so
Chauncey Hannibal, Eric Williams,
Mark Middleton in Teddy Riley.
Zadnje ime torej gospod Riley je tudi
izredno priznan producent, saj je
produciral tudi za Michaela Jackso-
na, ki bo jutri v Stožicah imel mega
koncert. BLACKSTREET so z
zgoščenke Another Level sneli "mi-
gajoči", RN'B komad FIX (**#) in
so ga s svojim repom dopolnili Busta
Rhymes.
Jamajška reaggi skupina BIG MO-
UNTAIN je dodobra zaslovela s
skladbo Baby I Love your Way. Po-
letje je gotovo čas reaggi glasbe in
BIG MOUNTAIN predstavljajo
vročo priredbo skladbe ALL
KINDS OF PEOPLE (###).
> >
Nemški producent Frank Farian je v
začetku leta 1996 odkril tri talentira-
ne fante z imeni Marty Cintron, Ari-
el in Gabriel Hernandes, ki so si na-
deli ime NO MERCY ter uspeli s ko-
madi kot so Missing, Where do you
go, When I Die in Please don't go.
NO MERCY ostajajo pri tipični glas-
bi za njih in pesem KISS YOU ALL
OVER (**##) temelji na izvir-
nem besedilu ter je že peta mala
plošča iz albuma My Promise.
Dva tedna uživanja ob morju me je
malo oddaljilo od spremljanja novos-
ti in zato vam poimensko predstavl-
jam le nekaj iztopajočih albumov za
mesec julij: The Fat of the Land -
THE PRODIGV, Heavy Soul -
PAUL WELLER, Az Vet - AZ VET,
Straight on til - BLUES TRAVE-
LERS, Vibe - CAUGHT IN THE
ACT, Paradisiaque - MC SOLAAR,
Collection: Vou're my Inspiration -
PETER CETERA...
JON BON JOVI je v mesecu juniju
izdal dokaj povprečen album z nas-
lovom Destination Anywhere in na
njem najdete tudi prvo uspešnico
Midnight in Chelsea. JON kot drugi
single nudi bolj pop kot ročk pesem
QUEEN OF NEW ORLEANS
(###), katero spremlja erotični vi-
deo spot.
Avstralski ročk band INXS nastopa
v postavi Michael Hutchens, Gary
Beers ter bratje Tim, Jon in Andrew
Fabriss. Posebnost poletja pa je band
naredil, ko je odpovedal turnejo po
Veliki Britaniji zaradi slabe prodaje
njihovega zadnjega albuma Elegant-
ly Wasted. INXS so tako sedaj na
turneji po jugu Afrike, kjer med dru-
gim igrajo novost z naslovom DO-
NT LOSE VOUR HEAD (**#).
k k >
WORLDS APART so zelo popular-
ni v Franciji po popevki Je Te Don-
ne. Veliko presenečenje pa so
WORLDS APART pripravili za
nemško glasbeno tržišče, saj so na
pol nemški in pol angleški del prire-
dili pesem SIE LIEBT DICH /SHE
LOVES VOU (####) legendar-
nih Beatlov.
"A' "A' ik
Škotska skupina WET WET WET
je do danes izdala albume s sledečimi
naslovi Popped in Solled out, The
Memphis Session, Holding back the
River, Live at Royal Albert Hali,
End of Part One, Picture this in 10.
WET WET WET pa so se lotili kla-
sike med klasikami, saj so priredili
eno izmed zaščitnih uspešnic skupi-
ne The Beatles z naslovom VES-
TERDAV (#**##), ki jo je s po-
sebnim občutkom odpel Marti Pel-
low.
David Breznik
LUJZEK
Dober den, vsoki den! Z Mico
srna glih zaj prišla domu. Bla srna
v mesti Ptuju na sqnn store obrti,
razstavi cvetja, lova in ribolova,
pa tudi na otvoritvi novega mosta
za pešce prek Drave. Prav lepo in
luštno je bilo, pija sen pivce za
živce, Mica je šprical vničla pa še
vsoki sma si privošla enega piceka
pečenega na ptujski način.
Gužva pri mosti in na mosti bla
tokšna, ke sma se skoro zgubila.
Padalci ptujskega aerokluba so
resen vun z vraga. Točno gor na
most so skočli kak mačok na miš.
Mica seje križala gdoje vidla, da
bi lehko keri tudi v Dravo padna
in se malo skopal. Pa seje vse do-
bro in srečno izteklo. Pa kak je titi
aeroplon s pilotom vrc^olije dela v
lufti. Van rečen, daje kak galeb
zgleda...
Novi most prek Drove je resen
lepa zadeva in sen ga Ptujčanom
kar malo fauš. Cepotrdslin, da rm
našem Suhem bregi, pravzaprav v
grabi, niti prove brvi nemamo
prek krez potok, te si lehko mislite
kokšni srmačeki smo proti mes^a-
nom. Pa kaj si čemo, saj že stori
pregovor provi - daleč od oči,
daleč od srca ali boj po domočen
povedano • daleč od dnara za ko-
munalne in druge zadeve. Vidin,
da se mestna občina ptuj zodje
cajte dobro razvija. Novi podvoz,
kije sicer že skoro deset leta na
papiri zarisani bijaje tudi vejka
pndobitev za mesto in vse, ki se od
blizu ali pa od daleč pripelajo.
Tudi v občini Juršinci bo v nede-
lo občinski proznik. Simbolično
bodo odprli na novo asfaltirane
ceste. Kaučičov Lujs v vlogi župa-
na, Toplakov Simon v vlogi pred-
sednika občinskega sveta in še vsi
občinski svetniki so vun z vraga.
Marsikaj vejkega so že v toti mali
občini naredli. Telefon in pitno
vodo ma že skoro vsoka hiša. Se-
veda so občani tisti, ki so globoko
v žep segnoli, če ne bi dobre orga-
nizacije bilo pa tudi ne bi nič na-
redli. Ptujski injuršinski občini
čestitam ob prozniki z željo, da bi
se še dosti ik včaJmli in še v^kše
uspehe dosegli. Želim vam lepi
mesec avgust in lepo vremen.
Vaš LUJZEK
MOJE SREČANJE S
POLICISTOM
Nekega dne je stopil v našo učilni-
co policist. Oblečen je bil v temno
modro jakno, modre hlače, svetlo
modro srajco in modro kravato. Na
glavi je nosil modro policijsko kapo.
K nam je prišel, da nam opiše svoje
delo. Opisal nam je tudi kolo, katero
je bilo postavljeno v učilnici. Izvede-
li smo, da moramo v prometu biti
previdni, ter upoštevati prometne
znake. S seboj je prinesel liste, na ka-
terih so bili narisani znaki, ki jih no-
sijo policisti na uniformah. Odgovo-
ril je tudi na vprašanja, ki smo mu
jih postavili. Na koncu nam je
zaželel, naj uspešno opravimo kole-
sarski izpit.
Jasmina Tikvič 3.a.
OŠ Ljudski vrt
MOJE KOLO PRIPOVEDUJE
Sem gorsko kolo pisanih barv, sta-
ro dve leti. Moj lastnik je Tadej
Šebela. Zelo dobro skrbi za mene.
Redno me čisti in popravi, če se mi
kaj zgodi. Enkrat, ko sva se peljala po
hribu navzdol, mi je pri zavijanju
počila zavorna žica. Že drugi dan
sem dobilo novo, saj brez nje sploh
ne smem na cesto. Večkrat sva se vo-
zila po BMX progi. Ta proga je zelo
neurejena, rezultat tega pa je bila
počena zračnica. Še sreča, da se Ta-
dej takrat ni poškodoval, ker sva zelo
grdo padla. Zelo se je utrudil, ko me
je potiskal v breg. Doma je Tadej po-
vedal, kaj se je zgodilo. Starši so mu
dejali, da jaz nisem primerno za div-
janje po BMX progah. Kar oddahni-
la sem si, saj jih tudi jaz ne maram.
Raje imam mirno vožnjo v četrti
prestavi. Kmalu pa se bom moralo
posloviti od dobrega prijatelja, saj se
z mano že vozi njegova sestra Tama-
ra. Ona je še majhna in nerodna, zato
sva oba velikokrat opraskana. Upam
le, da me Tadej ne bo pozabil, ko
dobi novo kolo. Deklice se namreč
na popravila bolj slabo spoznajo.
Tadej Sebela 3.a.
OŠ Ljudski vrt Ptuj
PROMETNI ZNAK
PRIPOVEDUJE
Spadam med znake za nevarnost.
Ime mi je Otroci na cesti. Sem trikot-
ne oblike. Obrobljen sem z rdečo
barvo, znotraj sta s črno barvo nari-
sana mau in otrok, sredina pa je ru-
mena. Stojim pred šolami in vrtci.
Opozarjam voznike, naj zmanjšajo
hitrost vozila, da bi bili otroci bolj
varni. Ugotavljam pa, da me nekateri
vozniki sploh ne opazijo. Mimo
mene drvijo, kot da me ni. Veliko
otrok, ki jih povozijo takšni vozniki,
umre. Takrat postanem žalosten in
nekoristen. Mislim, da je prav, da že
otroci v osnovni šoli poznajo pro-
metne znake in prometne predpise.
Leon Čuš 3.a.
OŠ Ljudski vrt
26 - POSLOVNA SPOROČILA
7.AVGUST 1997- TEDNIK
Ptuj je bogatejši za cvetličarno Cvetka, ki jo je na Minorit^m trgu,
v objemu starih samostankih zidov, uredila samostojna podjetnica
Cvetka Brodnjak iz Holčeve družine v Orešju. Kaže, da so ji rojenice
že z imenom v zibel položile usodo, da bo njeno življenje tesno po-
vezano s cvetjem, kajti odkar se zaveda, je v njej klila želja, da bi
skrbela za cvetje, da bi nekoč imela svojo cvetličarno. Po končani
vrtnarsko-cvetličarski šoli je praktično potrjevanje svojih teoretičnih
pridobitev uspešno opravljala pri znani cvetličarski družini Kogeje-
vih. Pri lu-esničitvi njenih želja ji je vsekozi pomagal njen dedek. Ob
odprtju prikupnega lokala se je v sredo, 23. julija, v senci starih pla-
tan ob minoritskem samostanu zbralo blizu sto gostov in
domačinov. Mladi lastnici je za lepo urejen lokal čestital podžupan
mestne občine Ivan Jurkovič in tudi svečano prerezal vrvico. V ime-
nu najemodajalcev se je čestitkam pridružil gvardijan minoritskega
reda pater Tarzicij Kolenko in potamal, da je imel minoritski sa-
mostan včasih svoje imetje, s katerim se je lahko preživljal, danes pa
ga nima več, zato so prisiljeni iskati nove možnosti preživljanja. Ena
teh je oddajanje samostanskih prostorov za različne namene. Novo
cvetličarno, katere simbol je sončnica, je blagoslovil cvetkin stric,
profesor Milan Holc, slovesnost pa je kulturno obogatila flavtistka,
profesorica Natalija Frajnkovič.
-OM
Dolgoletna želja mlade cvetličarke Cvetke Brodnjak je končno
uresničena.	Foto: M. Ozmec
fEDNIK - AVGUST 1997
OGLASI IN OBJAVE - 27
SOVJAK / GASILSKI JUBILEJ
Dvajset let gasilske trojke
v soboto, 2. avgusta, so v Sovjaku pri Irnovski vasi slovesno
proslavili 20. obletnico delovanja Gasilske trojke Sovjak.
Pobudnika za ustanovitev sta bila Marija Kovačič in Jože
Majerič. Vaščani so za orodje zbrali nekaj denarja, ostalo
pa je prispevala S/DL. 21. avgusta 1977 so trojko tudi slo-
vesno ustanovili pod okriljem PGD Biš.
Tako je prostor, kjer je shran-
jeno orodje, postal središče
družabnega življenja v vasi. Ho-
teli so si postaviti tudi orodišče
za opremo, vendar niso dobili
ustreznih dovoljenj za gradnjo.
Vsako leto prirejajo prvomajske
krese, na področju požarne var-
nosti pa so se izkazali s pogasit-
vijo nekaj začetnih požarov.
Dobro pa se vključujejo v ak-
tivnosti matičnega društva, ki je
v lanskem letu proslavilo 120
letnico delovanja.
Na sobotni slovesnosti so
zbranim spregovorili predse-
dnik PGD Biš Manfred Jakop,
predsednik Gasilske zveze
Destrnik - Trnovska vas Danilo
Muršec, pobudnik za ustanovi-
tev Jože Majerič in župan občine
Destrnik - Trnovska vas Franc
Pukšič. Za kulturni program so
poskrbeli Završki fantje in Bol-
fenški nonet. Pobudnikoma za
ustanovitev trojke pa so podelili
priznanja. Po končanem urad-
nem delu so gasilci PGD Biš pri-
kazali način gašenja z avtocister-
no in metalcem vode, z druge
strani pa so jim pri gašenjo po-
magali člani trojke s traktorsko
cisterno.
Ob tej priložnosti so izdali tudi
knjižico, ki jo je založilo PGD Biš,
v njej pa so predstavili zgodovino
vasi m gasilske trojke.
Na vprašanje, kako jim je us-
pelo v vasi, ki šteje samo 80
prebivalcev, organizirati takšno
prireditev, je predsednik
pripravljalnega odbora Marjan
Maguša dejal: "V slogi je moč,
dejstvo pa je, da vsi ne mislijo
tako!"
Zmago Šalamun
Priznanje pobudnici za ustanovitev trojke, Mariji
Kovačič.
DEVINA PRI SL. BISTRICI / DELA NA PRIKLJUČKU NA AVTOCESTO POTEKAJO POSPESENO
V mestu se bo zmanjšal promet
Dela na gradbišču priključka na avtocesto pri Devini, ki
bo sočasno tudi v funkciji lokalne mestne obvoznice, saj
bo na Devini možen vstop, na drugi strani mesta pa
izstop in obratno, potekajo pospešeno. Fizično odprtje
priključka bo 20. septembra. Načrtujejo tudi izgradnjo
obvoznice na Pragerskem.
Najvažnejše ob izgradnji
priključka na Devini bo brez
dvoma razbremenitev tranzitne-
ga tovornega prometa skozi mes-
to Slovenska Bistrica. V mestu
se bo tako promet bistveno
zmanjšal, z njim pa hrup, gneča,
onesnaženje ter zastoji.
Pri DARSU, ki je investitor
izgradnje, izvajanje del so zaupa-
li Cestnemu podjetju Maribor z
vrsto podizvajalci so povedali,
da bo odprtje priključka 20. sep-
tembra, ko bo ta del tudi predan
svojemu namenu. V sklopu del
na Devini pa je Direkcija za ces-
te Slovenije opravila še preplas-
titev in utrditev Jožefovega hri-
ba v Slovenski Bistrici. Tako so
na cestišču odpravili razne de-
formacije, ki so nastale kot pos-
ledica dolgoletnega prometa na
klancu. Pri tem je velike napore
vložila tudi sama občina Slo-
venska Bistrica, kjer pa si priza-
devajo še za posodobitev in iz-
boljšanje obstoječe magistralne
ceste M 3 - 3 v Pragerskem, z iz-
gradnjo obvoznice. Tako tukaj
ne bo več zastojev, ki na obeh
straneh železniških zapornic
ustvarjajo dolge kolone in dvi-
gujejo pritisk voznikom avtomo-
bilov. Kot nam je povedal Franc
Orthaber, vodja oddelka za
okolje in prostor pri občini Slo-
venska Bistrica, pa je tu vendarle
nekaj problemov, saj območje,
kjer naj bi prišlo do urejanja ma-
gistralne ceste M 3 - 3 sodi kar
pod tri občine : Kidričevo, Rače
- Fram ter Slovenska Bistrica.
Na zadnjem usklajevalnem ses-
tanku je vodja projekta, dipl.
ing. gradbeništva Vladimir
Breščak povedal, da bodo z
gradnjo obvoznice pričeli v letu
1998.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
Desni priključek na avtocesto pri Devini je že dobro
utrjen.
DORNAVA / PONOVITEV NOVE MASE
OobrodoHUa novomašniku
V nedeljo so v farni cerkvi sv.
Doroteje v Dornavi tamkajšnji fa-
rani pripravili slovesnost ponovit-
ve nove maše novomašniku p. Ja-
nezu Ferležu, ki bo odslej deloval
v njihovi župniji. Ob tej priložnos-
ti ga je v imenu župnijskega sveta
pozdravil Ivan Matjašič ter domači
župnik Jože Kramberger. Sveto
mašo je vodil magister noviciata v
Vidmu, Slavko Strmšek. Pater Ja-
nez Ferlež, ki je imel novo mašo 6.
julija v domači cerkvi v Stopercah,
je tudi dober glasbenik saj je izšla
že njegova druga kaseta. Zato so ga
še posebej prisrčno sprejeli člani
cerkveneg zbora. V njihovem ime-
nu ga je sprejel Alojz Valenko. Po
slovesni sveti maši pa je bilo pred
cerkvijo družabno srečanje saj so
tamkajšnje gospodinje spekle veli-'
ko sladkih dobrot.
FotozapistMS
Dornavski župnik Jože Kramberger je novomašnika
p. Janeza Ferleža seznanil z domačini.
Kulturni
križem kražem
PTUJ • - V galeriji Drava
bo danes ob 18. uri odpr-
tje razstave uspešnega
umetnika iz Ljubljane
Žarka Vrezeca. Razstava
bo postavljena na ogled
do 28. avgusta.
PTUJ- • Na dvorišču Mi-
noritskega samostana bo
danes ob 20.30 komedija
Iščem moža s kulturo
srca...
flA NASIH CESTAH
ČRNI KONEC TEDNA
Minuli konec tedna je na ces-
tah na območju Slovenije v petih
prometnih nesrečah umrlo 7 lju-
di, nekaj več pa je bilo huje ranje-
nih. Neposredno na območju
našega poročanja takih nesreč ni
bilo, razen nesreče v Marjeti na
Dravskem polju, kjer je umrl 29 -
letni Mitja Javornik iz Maribora,
policist na mejnem prehodu v
Gruškovju. V nedeljo. 3. avgusta
nekaj po 19. uri se je M. Javornik
od doma odpravil v službo. Zara-
di gneče na cesti Maribor - Ruj je
zavil na manj prometno lokalno
cesto. V Marjeti na Dravskem
polju pa je iz doslej še neznane-
ga vzroka zapeljal s ceste in
treščil v drevo. Pri tem se je tako
hudo ranil, da je umrl na kraju
nesreče. Pravi vzrok nesreče
bodo ugotovili šele po teh-
ničnem pregledu Javornikovega
avtomobila.
HUDO RANJEN
SOPOTNIK
v ponedeljek, 28. julija ob
12,30 je 32-letni Miroslav P. iz
Ruja vozil osebni avto po Šen-
tiljski cesti v Mariboru. Nasproti
mu je z neprilagojeno hitrostjo
pripeljal 17-letni R.M. iz Maribora,
ki je nenadoma zapeljal na levo
stran cestišča in avtomobila sta
trčila. V nesreči se je hudo ranil
18-letni Vili R. , sopotnik v avto-
mobilu Ptujčana.
Z MOPEDOM TRČIL V
NEPRAVILNO
PARKIRAN AVTO
Po regionalni četi od Jurovcev
proti Podlehniku se je v četrtek,
31. julija ob 22. uri pefjal na kole-
su z motorjem 19 - letni Bojan P.
iz Vidma pri Ptuju. V bližini gasils-
kega doma v Podlehniku je za-
peljal preblizu desnega roba
cestišča in s prednjim kolesom
trčil v nepravilno parkiran osebni
avto, last 20 - letnega Franca R.
iz Vidma pri Ruju. Po trčenju je
Bojan P. padel po cestišču in se
hudo ranil.
POGIN RIB V LOŽNICI
IN DRAVINJI
Prejšnjo nedeljo so ribiči in
inšpektorji ugotovili večji pomor
rib v potoku Ložnica, kar se je
nadaljevalo v reki Dravinji vse do
izliva v Dravo. Po ocenah je pogi-
nilo najmanj tisoč kilogramov rib,
predvsem mladic. Ker se je po-
mor začel na sotočju potokov
Bistrica in Ložnica, so utemelje-
no domnevali, daje povzročitelj z
območja Slovenske Bistrice. To
je ugotovila tudi policijska preis-
kava in sicer naj bi bili v podjetju
Aboksidal d.o.o. iz Slovenske
Bistrice izlili v potok odpadno in-
dustrijsko vodo.
Policisti še nadalje zbirajo ob-
vestila, da bi ugotovili, če obstaja
sum kaznivega dejanja, ker bi v
tem primeru odgovorne ka-
zensko ovadili. Inšpekcijske
službe pa se trudijo, da bi z us-
treznimi ukrepi preprečili na-
daljnje onesnaževanje potoka
Bistrica.
KDO JE IfLIL OLJE V
STUDENCNICO
stanovalci ob potoku Stu-
denčnica na Ptuju so v sredo, 30.
julija opazili na vodni gladini ol-
jne madeže. Ptujski gasilci so brž
posredovali in madeže odstranili.
Po oceni je madeže povzročilo
okoli 40 litrov izteklega olja. Pris-
tojne službe s proizvedovanjem
iščejo povzročitelja.
VLOM V SPODNJI
HAJDINI
v noči na torek, 29. julija je
neznanec vlomil v skladiščne
prostore trgovskega podjetja
Most d.o.o. v Spodnji Hajdini.
Vlomilec je odnesel razne stroje
in s tem podjetje oškodoval za
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Sanja Car, Bevkova 11^
Ptuj - Patrika; Dragica
Cestnik, Sedlašek 97, p. ista -
deklico; Karina Zemljič, Ar-
bajterjeva 1, Ptuj - Lariso;
Mojca Peršoh, Strnišče 23,
Kidričevo - Leo; Aleksandra
Pažon, Cesta na Boč 6, Rog.
Slatina - Luka; Sonja Kobe,
Cirkulane 52/a, Cirkulane -
Benjamina; Angela Bac,
Lešnica 64, Ormož - deklico;
Anamarija Zorčič, Ločki vrh
46, Destrnik - Danijela; Metka
Veselko, Trg. Talcev 5, Sre-
dišče - ^ Špelo; Danica
Lampret, Zupečja vas 50 a,
Lovrenc - Anjo; Karin-Rosvi-
ta Tepeš, Dobovec 40b, Roga-
tec - Jasmino-Mari)o; Zinka
Bolcar, Spuhlja 99/c, Ptuj -
deklico; Vlasta Mrčinko,
Poljska c. 39/b, Ptuj - Malica.
POROKE: Branko Kosec in
Silva Fras, Grlinci 18/a, Borut
Matko, Ulica talcev 3, Rogaška
Slatina in Mojca Kupčič, Vin-
tarovci 53, Silvester Ka-
menšek, Žetale 38 in Marjana
Bedrač, Stoperce 8.
POROKA V ZAVRČU:
Tomaž Kranjec, Jakšičeva ul.
14/a, Ljubljana in Martina
Belšak, Ul. bratov Učakar 10,
Ljubljana.
UMRLI SO: Jožef Bezjak,
Potrčeva c. 63, Ptuj ^=1910, t
24. julija 1997, Antonija Raušl,
Savci 62, 1911, t 27. julija
1997, Velebita Rakuš, roj.
Kovačič, Ul. heroja Lacka 8,
Ptuj, 1910, t 28. julija 1997,
Julijana Kanič, roj. Tkalec,
Breg 33, Središče ob Dravi,
1912, t 29. julija 1997, Marija
Pintarič, roj. Kupčič, Sveti
Tomaž 47, 1928, t 28. julija
1997, Julijana Šmigoc, roj.
Vindiš, Repišče 48/a, 1930, t
29. julija 1997, Frančišek
Zemljarič, Zabovci 36, * 1932,
t 29. julija 1997, Franc Leton-
ja, Breg 15, 1950, t 30. julija
1997, Vinko Tomažin,
Kraigherjeva ul. 16, Ptuj, ^
1911, t 29. julija 1997, Marija
Zidarič, roj. Kmetec, Kicar
109, * 1924, t 31. julija 1997,
Marija Kolarič, roj. Horvat,
Mala vas 14/a, 1914, t 31. ju-
lija 1997, Marija Golob,
Kočice 40, * 1930, t 31. julija
1997.
dober milijon tolarjev.
INDIJSKA KONOPLJA
MED VINSKO TRTO
v začetku prejšnjega tedna so
policisti iz Slovenske Bistrice v vi-
nogradu 36-letnega Bena U. iz
Slovenske Bistrice poželi okoii
500 sadik indijske konoplje in
opravili še hišno preiskavo. Goji-
telja prepovedanega vmesnega
posevka v vinogradu bodo ka-
zensko ovadili.
MOPEDIST HUDO
POŠKODOVAN
v soboto, 2. avgusta ob 16. uri
se je 59-letni Jože P. iz Starega
Loga peljal na kolesu z motorjem
proti Pragerskemu. Med zavijan-
jem v križišču lokalnih cest je iz-
gubil oblast nad vozilom in padel
po cestišču, kjer je obležal hudo
poškodovan.
MOTORIST TRČIL V
ROBNIK
Po magistralni cesti Maribor-
Ptuj se je v nedeljo okoli 1,30 pel;
jal z motornim kolesom 33-letni
Janko H. iz Zagojičev, občina
Gorišnica. Med vožnjo skozi
Loko je s sprednjim kolesom mo-
torja trčil v robnik pločnika, padel
po cestišču in se hudo ranil.
Z MOTORJEM V
OBCESTNI JAREK
v nedeljo, 3. avgusta obv 19
uri se je 20-letni Miran K.
Pršetincev, KS Sv. Tomaž, pelja'
z motornim kolesom proti
Ormožu, v Lešnici je zapeljal s
ceste na bankino, kjer ga j®
pričelo zanašati, zapeljal je ^
obcestni jarek in padel. Pri p^'
dcu seje hudo ranil.
ff