Poučilo šolskim oblastim in šolskemu nadzorništvu. Uredništvo BUčiteljskega Tovariša" je dobilo kot dodatek k ukazu gospoda ministra za bogočastje in uk z 12. jun. 1.1. to-le pismo: BSlavnemu uredništvu pošiljam sledeči višji ukaz s prošnjo, da bigavzprejelovsvojcenjenilist. „ , , ,. , ,., tt t • _i- • j r,, ¦ mon i C. k. deželni predsednik: V Ljubljani, v dan 24. jun. 1883.1. ^.^, L f Preloženi ukaz se glasf: Njih Vzvišenost gospod minister za bogočastje in uk je z ozirom na izpeljavni ukaz k postavi z 2. maja t. 1., drž. zakon. štev. 35., v poučilo šolskim oblastim in šolskemu nadzorništvu in v daljše razjasnenje se slavno odloko z 12. jun. t. 1., k štov. 10618, razglasil naslednje: Imenovana postava ne izpreminja zdanje šolske sisteme in ima le namen, kakor je vlada mej obravnavami v zboru večkrat poudarjala, odpraviti pomanjkljivosti, ki so se pokazale za časa državne šolske postave s 14. maja 1869. 1., in gledati na gospodarske potrebe pri ljudstvu toliko, kolikor se to strinja z nalogo šolskega izobraževanja. Napovedana revizija učnih črtežev za razne vrste splošnih ljudskih šol (ukaz za izpeljavo I. k §. 3.) dotičnih učnih smotrov v večini in celoti ne bode izpreminjala. Skušnje, pridobljene v teku let, naj pa vodijo tje, da se odvzame otrokom na spodnji in srednji stopinji šolske starosti nekoliko bremena, ki jih preveč obtežuje; to se doseže s tem, da se nauki namcnu primcrno odbero in ufina tvarina prikladno razdcli; s tem se ima odpraviti naopaka, ki se je pri mnogih šolah pokazala, da mora primeroma vcliko število siccr zdravih in pravilno razvitih otrok razrnd ponavljati. Posebno pa je paziti pri odbcri učne tvarine za otroke dveh najvišjih starostnih stopinj, kcr pri tcm gre gledati na praktično potrcbe prihodnjega življenja pri šolski mladini. Naredlia zastran polndncvnega in celodnovnnga ponka (k §. 7. izpeljnviipga nkaza) dajo šolskim oblastim prostejo gibanjc, ki prescga dotiiine določbn šnlski^gn in učnog.i rcda, in zarad tega ,je moči, da se privoli poludnevno poučevanje in ae s tem ustrežc krajevnira rftzmerara in potrebara. Zastran zavodov in učnih tečajev, katerih omenja postava v§§. 10., 59., odstavek 2.; in 62., odstavek 2., veljajo dozdanji ukazi tudi zanaprej, a bistveno in načelno se premeni to, da ima deželna postavodaja osnovati in vzdržati tudi te zavode in učne tečaje. Deželne šolske oblasti bodo tedaj pazile na to, ako se pokaže dotična potreba, ki se ravna po napredku in razvoju splošnega ljudskega šolstva, porazumevalo se bodo zarad tega z deželnimi odbori in od časa do časa stavile potrebne nasvete do šolskih oblasti. Realne šole so imele pri svoji osnovi tudi nalog, da izobrazijo na srednji stopinji za obrtnijska dela, ali odkar je osnovana državna ljudska šola, so bile prenarejene tako, da veljajo v splošno omikanje in pripravljavno izobraženje za više strokovne šole, ostal je presledek v šolskem organizmu, kateri se ima popolniti z ozirom na druge razmere, ki so se mej tem časom spremenile pri šolski uredbi s tem, da se primerno prenarede in povzdignejo nieščanske šole (izpeljavni ukaz IV. k §§. 17., 18. in 19.). Meščanska šola ima za ta stan, kamor se obrnejo otroci, ko dovrše šolsko dolžnost, podeliti potrebno splošno izobraženje, in gledati tudi na posamezne potrebe, kakor to obrt in način preživenja v kraji in okraji zahteva. Po taki uredbi bode meščanska šola ob enem tudi pripravljala k vstopu v strokovne šole. Tudi učenec, ki bode iz meščanske ali iz najvišje kategorije ljudske šole prestopil v izobraževališče za učitelje, bode sam po svojem učenji uspešno spoznaval smotre pri poučevanji v Ijudski šoli. Da se doseže namen postave, morajo pri napravi in opravi vsake posamezne meščanske šole zdatno sodelovati vsi bližnji službeni krogi, in ozirati se je zraven na obrtnijske in kmetijske koristi, vender tako, da se ne prezirajo pedagogično - didaktična pravila pri poučevanji v ljudski šoli. S tem, da se meščanska šola more s splošno ljudsko šolo vsake kategorije združiti, bode se število meščanskih šol ložeje kakor do zdaj množilo, in pričakuje se, da zaradi svrhi primerno uravnanih meščanskih Sol ne bodo učenci tiščali toliko v spodnje razrede srednjih Sol. (Dalje prih.)