PritOT iz :tkalllAkcga jllma Zgodovina skalaškega doma na Voglu MTI.AN KilA:."l,I Nwncn kluba Skale, postavHi si svoje lastno planinsko zavetišče, Fega že v prve dneve klubovega lu J ulij6k!ih Alp. Pomanjkanje potrebnih denarnih sredstev pa je še posebej sililo klub, da je svoj namen, pri dobiti si svoje las tino planinsko za­ vetišče v nekem rlrui;:eirn delu Alp, preložil na kusnejili čas. D.vih nal~ se je članstvo r;izv:ijalo v etičnem in duhovnem pogledu prek o ravni povprečni>ga planinca. Clani !:O vršiJi obširno za­ stavljene naloge .z vso predanostjo, brez 'l'lajmnnjših ffil:ltenia1n1h kori&tli. R~umljivo je , do. so v takem ikla!'..ičnem okolju klubovP.ga razvoja in delovanja člani iu:;o mogli ukvarjati s pridobivanjem potn~bnih finančnih sredstev za po5tavitev lastnega pla­ ninskega zavetišča. Skromni dohodki članarine in prebitki davnih -plan inskih, skiop­ tičoJh predavanj« v mC\Stu in podeželju, za katc1·a je klubov foto-odsek pripravil po­ trebne diapozitive, so prve n~tveno krili stroške za vzdrževanje in urejanje lastnega klubovega lokala in dopolnjevanje i;trokovnc knjižnice. Klub je .izposojal članom le vrva, dereze :In cepine, v pretežni večini pa so člani imeli svojo lastno opremo. Ta alpinlstično-skio,ptitu ·in podeželju, ~O km smučars:ka tekma na Bledu, fotog ,rafs.ke in druge Taz­ st.ave itd.), se je zavedal, da planinsko zavetišče v prvotni zamisli ne bi moglo iZipol­ njevati na log in potreb, Jci so se pokaz.ale z razvoaem omenjenih panog. Med t.em se je vedno bolj bližaJ veliki dogodcl{: dovditev skalaškega filma »V kraljestvu Zlatoroga«, S tem pa se je tudi bližalo uresničenje gradnje las tnega p1,minskega 7.avetišča. !obran je bil gradbeni odbo1:, dolžan pospešiti pr..iprave za gradnjo koče. Me o . , 'os "'. "3 r„ S .. " "'" .. ~ -· 2.,!.5 .... ,~ a 2:,os • ~OH &O PJ V ••v• "• @caz,i< .., ,.,. " St. 4 - ~ .. o ~ AJ 5 LI i. 1 _;~ ~POb LC.< , .. IA4J 2. L ~~,~C.~ ~1-tu'.P tU 7 Ll.lH~C. Ravnika, :postaviti :kočo lliJ.:: pod Storeč Vl'hom, kota 1595, 11ad Zgor.nj.ian Voglom, Koča bi imela _ zelo lep ~ed na Julijske Alpe , vendar pa -ne bi imela razgleda tudi v <;loHno. S'kl.kanih je 'bilo več sestan,k ov, ki so med drugim imeli tudi nalog o določiti, če naj b1 koča bila :namenjena samo za članstvo ali tudi 7..a javnost. Nekate11i člani so bili mišljenja, Vsem nove nai'.Tle. Spomladi leta H>29 je bil za. gradnjo koče i7..bran in določen prostor - tik pod Storeč v1-hom, v • neposredni ib:l!ižini nad studencem, ki je ob razcepu sedanje poti proti Rjavi &kalli in poti na Z.gornji Vogel. Dne 6. aprila istega leta je bila sklenjena in podpisana najemniška pogodba med gospodarsooim odbo~-om solastniJkov vasi Bo­ hmjska B,istr:ica skupnega s;veta za planino Vogel in klubom Skala, po kateni je klub V:tel v 11ajem po-kebno zemljdšče za graJa., 1 kot kaže ~ca št. 4, 73.75 m 2 :rozidancga prostora .in bi imela v prvem na,dstrop ju 22 skupnih ležišč, v pritl.ičiju ležeči jedilnici pa -še 20 ležišč. S treha enokapnica bi • bila s-trmo nagnjena proti jugu, okna ,pa b i lbila obrnjena proti razgledu TrnglavS:ke ~kupine. Cep rav s,k,a· Jaš;i niso več imeli v najemu Hainriharjeve koče- J1a Spodnjem Voglu, f\O se vedno z,no va - radi vračali na pd·ivlačna v.iso kogorska smučišča obeh planm Vogel. Za prenočevanje so se poo luievali nezaklenjenjh, skrajn o p;reprostih .pasti'l'S'kih staj z odp,rtim l ogn1'išči in listjem za ležišča. Predsedn:ik 1kluba ,prof. .Tanko Ravnik, ki je • kot domač_in - Bohinje<: prednjačil pr.l ob.iskovanju Vogla, je vedno 2nova iskal še lepši položaj za bodočo »skalaško kočo-+< in ga je prr svojih številnih obhodih, ob skrajnih • robovih plani.ne Vogel liudi našel, na st runi Rjavi skali, ki 5e drooo dv ~a iznad Bohinjskega jC'.tcr a. Ed.iirSiveni pogled, , }ct se nudi z Rljave skale in ki istoc-asno zajema vso obširno Bohinjsko dolino, z vedno zasanjanim Bohinjsk,im jczo1:om, ,s št.evilnimi .po dolini rnzt rescrtimi vai;icam i in hišami, na vzhodu s pogledom proti 446 OUOIIO „ 4.1. ' ' """"' t.. , 24, towil -.t:J'" • St., Soteski in na košate gozdove Jelovice in Pokljuke, v ozadju s Kuravankami, pred seboj pa z veličastnim pogledom na venec Julijskih Alp in njegovega mogočnega gospodarja Tri,:tlava, ROdi nedvomno med najlepše rnzgledne to6ke slovenske zemlje. Ta edinstveni razgled je nujno nart-koval ustvaritev udobnega zavetja, fa ka-t~rega bi bilo mogoče, v zavarovanju pred mramm In butjo, v vsakem letnem času u1.lvati veličastje teh naravnih Jepol. Clan kluba ing. arh. Herbert Drofenik, ki je prav v tistem času diplomiral, je izdelal načrte, • ki so ustrezali novemu polož.:tju koče in 1.ahtevam tega edinstvenega razgleda. Zato je namestil jedilnico v prvo nadstropje, kJ je s svoji.mi !k cikim.l okni - proti severu, zapa du in vzhodu n udila izz.a mize pri peči razgled, kot ga njma nobena koča, tudi ne zunaj meja nMe domovine. Odbor Turi­ stovske€a kluba Skale je končnoveljavno začel graditi lastno planinsko zavetišče na Rjavi slcali, • kot ga prikazuje sk:ica št. 5. P1:irodna koničasta kopa na Rjavi i.kali je za:z.nomovala mejo moo svetom »Kranj­ skega verskega sklada«, ki je ,padal po strmih robovih proti jezeru, in i;vetom »Gospodarskega odbora solastniikov vasi Bohinjska 1"strica skupnega sveta za planino Vogd« , s katerim je bila, kot zgoraj rečeno, že napravljena :pogodba dne 6. aprila 1929. S Sumsko upravo, kot lU)rnvitcljlco »Kranjskega verskega zaklada«, je bil pod­ pisan reverz dne 10. o'ktobra 1!132, po katerem je bilo dovoljeno, da sme TK Skala postaviti ob mc:-jnem kamnu 18 svojo kočo. Sk.al11ški dom je hll torej zgrajen na 1..emljišču dveh lastnikov. V avgustu leta 1931 je bila krstna pred.stava skal.nškega filma „v kraljestvu Zlatoroga«, lci je poleg velikega moralnega u:ij)cl1.a prinese.! klubu z.nat.na finančna sredstva. Ta sred<-tva, čeprav za izvedbo obeh glavnih načrtov Skale še neza.dootna, so venda1 · ustvarjala pogoje za pričetek gradnje večje stavbe , kot jo kaže načrt Ing. Drofenika. V februarju 1933 so na robu Vogla proti Zagarjevemu grabnu padla zadnja debela oruna, namenjena za gradnjo skalaške koče. Koničaslo kopo na Rjavi skali, ki je dnjaJa prostora le tesno za štiri ljudi, je bilo treba prej izravnati in urediti. Močne detonacije raz:,,tJ:cljevanja so se razlegale PO tihi Bohinjski dolini In znižale prvotno 1544 m visoko kt>to za 4 metre. Ko je s,neg visoko v lu·ibu že skopnel in so prišli veseli planšarji s svojo živino na planino, se je pdfoln dvigati na strmi Rjavi skali ponoi.ila st.avb;i. Drzna gradnja je sprožila pri domačinih mnogo črnogledih opaz k. Trdi in zaradi stalne bo1·bc z naravo previdni Bohinjci ro m11jali z ,::lavo in napovedovali, da bo prv , t zimski vihar odnesel '>la V pre­ prosti Jopi, zbiti iz ,pdprnvljenega gradbenega materiala, je imel v en1m1 delu skromno bivall~e in tdmično pisarno, drugi del pa 1e slu~l za shranjevanje orodja in cernc-nta ter za prenočevanje delavcev. $kalaŠj so oh nedeljah prihajall k Ilja,i skali. ogledovat napredovanje gradnje, obenem so se pa oprtali v dolini z materlalom, 447 o ~5 ' ~::=;,~:;:,/J::q~~J- D ! l lti ga je bHo treba prenesti na gradbišče. Na cilju so potegnili iz svojih nahrbtnikov tu
  • kali ne bo imela zna&tja koče in da bi jo upra­ vii'Pno lahko ime novali -dom"' . Vsi :;.o enoglasno predlagali, da naj bi dom imenovali po klubovem predsedniku prof. Janku Ravniku, ki si je p:nidobll ne_pr<>..glednilt :GSSlug za ra .... voj 1n uspehe 'J1K Skale. PrnI. Janko Ravnik je v :woji priznani s'kromnool'i odklonil to ;počas-titev in je na njegovo iz recno željo bila nova stavba imenovana »Skalaški dom«. Vzporedno 7. napredovanjem gradnje n a Rjav i. skali so skala~i v Ljubljani pridno Pl 'ipl'avljali potrehni inventar. Or,gani2.irana je bila nabit·alna akcija p1'1 raznih tovarnah in podjetjih, ki je tako odlično uspela, da je bil km;ilu z.bran ves potrebni inventar, razen pmu,ljnih mrei in odej, .ki .}lh je klub naročil pr i najnižjem ponud­ ni.ku. Skalašice so p1idno robile perilo l• n ga .z vezenjem opremljale z wač'ko TKS. Kot jo običajno pri w;eh gradnjah so tudi pri skalaškem domu obrtn:ilti močno 7 .avlekli pnwzeto delo. St..·wba bi morala biti dograjena do O. septembra in pl'iprav­ Jjena vsaj v toliko, da bi bilo mogoce za ta dan oojaviti otvoritev. Dom pa ji: bil komaj pokrit, znotraj na surovo opa7.en in vstavljena so bila ok11a s šipami. Kljub vsemu ni odbor odstop il od svojega sklepa, da ne bi 8. septembra vsaj ~ svoje člane ctvoril do1!1a. Ta sklep je bil potreben predvsem z.ara
  • llko število skaJašev in planincev v d-Omu. Ko se je mi.račilo, Je dom zu­ wcl v bengaličnem ognju, ki so ga napovedali časopisi v zvezi s slovesno otvcnl1.ijo­ doma. Mnogo gostov 17. Bleda in iz ~aznlh 1 kn1jc.-v Sloven1Je, .prt.'tlvsem pa vs i domačini so se i.brall v dolini, d.l skalaški praznik je ostal vsem navz.očim v trajnem spominu. Kmt.ka je bila življenjska doba Skalaške~a doma m1 Voglu, ki so si ga člani dolgo vrsto let tako iskreno ;,.eleli, ga pripravljali in g11td.Jli v neiz.mernd ljubcz.ni, idealizmu in požrtvova lnosti t.cr ~a negovali kot svoje la.~tno domovanje. Dne 27. ju­ nija l 943, ko se je zmračilo, so žažareli na Rjavi skati oginjeni zublji - Sim laški dom J~ postal žrtev odpora proti okupat.oi·ju. PLA!NINCI OB ZICT . . . .. . ne kje na zavarovani p lezalni poti v naših gorah! Tokrat je beseda o tek­ movttlnem pohodu in partizanskem m:ir­ šu »ob žici okupirane Ljubljane«, ki sta zbrala letos (7. 5. l96.1) na sta1·tu 36 »pla­ niru;kih« ekip posameznih enot n::iše or­ ganizacije. Kljub dvomljivemu vremenu, ki je še 7.jutraj kazalo na dež in se je popravilo šele med maršem. (Številni po­ samezni člani In čhmice, mladinci in mladinke še prej pa pionirji in pionu·kc planinskih društev so sodelovali v ekipah dru~ih organizacij). Dve planinski ekipi {ena mladinska) sta nastopili v tekmovalnem pohodu žen­ skih ekip, dve ekip i (ena mladinska) v tekmovalnem pohodu moških ekip, vse ostale pa v partizanskem maršu, kar je nekam značilno za planinec, katerim ne „leži« toliko tek(mov)anje kakor (čeprav malo hitr~jši) marš. Ziv dokaz temu sia bili med drugimi ekipa UO PZS, ki je letos ponovno »star­ tala« in prehodila 15 km dolgo pot v 2 J/4 ure. posebej pa ekipa »sedemd1:sctlctni­ kov« PD Ljubljana-matica, ki je potre­ bovala za Isto pol samo nekaj vtx:: časa , čeprav so njeni člani RE'~~teli skupaj 854 let častitljive starosti ali bolje povedano prave phminskc mladostnosti in so po­ trdill s svojo čll ostjo pravilnost m ii:.11 ••starega« nlpinista Franca Nieberla o d r 11 ~ t " f' o e o o v i c f' najbolj izra:.:iti značilnosti ,gora, ki ne dovolijo, da bi se njihovi častilci posta­ rali. To velja Loliko bolj ;,:a letošnjo izra­ zito dolinsko pot, ko so obujali planinci zlasti na blatnih stezah za Glinščico spo­ mine na lanski marš če:.: Gol ovec, na ka­ terega pobočjih so pul;'Čali za seboj precej. , - l l'lanln.cl ob žici . . . Od leve prot i desni: dr. ML­ ho Potočnik, TOlle Rmlm·, Mirko F'etlh, 7.fi;ojln l-'rO$en<", Sto-nko Hribar 449·