Natisov 15.000. **W^ Sere" izhaja vsaki lek, datiran z dnevom [saslednje nedelje. ■čnina velja za Av-jrijo: za celo leto |tone, za pol in četrt 1 razmemo; za Ogr-i>4K50 vin. za celo |>; za Nemčijo stane |celo leto 5 kron, za leriko pa 6 kron; Kdrago inozemstvo se Miuni naročnino z ozi-Ira na visokost pošt-liinc Naročnino je pla-pli naprej. Posamezne iv.seprodajajopo6v. edništvo in uprav-[jistvo se nahajata v ~'ijj. gledališko poslopje štev. 3. I Štev. 48. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za V, strani K 40, za ■/, strani K 20, za '/„ " strani K 10, /.a V« strani K 3. za v» strani K 250 za Vu strani K 1 . — Pri več- kratnem oznanilu se cena primerno zniža. T Ptuju v nedeljo dne 1. decembra 1912. XIII. letnik. Vojna na Balkanu. [Krovna pogajanja razbita. — Adrianopel in Skutari nezavzeta. Bulgari se izmučeni pri Tšataldši umikajo. — Soloniki prepirna točka. — Avstrij-sko-srbski spor zavlečen. — Besedoloma Srbija. — Rusija v škripcih. — Vojna nevarnost za nas. Na balkanskih bojiščih se pravzaprav ni ptear odločilnega zgodilo. Poskusi, da bi se liresničilo premirje, so se izjalovili in boji se 1 a 1 j a j e j o. Tnrške trdnjave Skutari in ,driinopel so še nezavzete. Sploh kažejo Bul- |ari vse znake hude utrujenosti, tako da je pri- tnrška armada pri Tšataldši ■apr e j prodirati. Zanimivejši je spor med Avstro-Ogrsko in [Srbijo. Srbija in njena pokroviteljica Rusija se B vsemi kriplji trudi, da bi rešitev tega spora I do končane sedanje vojne zavlekla. Zato Srbija šele po vojni glede neodvisnosti Al-je in arbakega pristana ob Adriji govorit;. pM'rija stoji seveda neomajeno na svoji itak* teli zahtevi. Treba bode še dneve in tedne po-Itrpežljivosti, predno bode kocka odločila mir ali iTojsko. Naravnost evropejski škandal pa je ravnanje [Srbije glede avstrijskih konzulov. Bržkone je [res, da konzul Prohaska še živi, [Srbija se je na našo zahtevo v toliko udala, da pustila v svrho natančne preiskave konzula [Edl v dotične kraje odpotovati ter mu je [obljnbila popolno prostost in varnost. Komaj a je prišel konzul Edl v tFskub, so mu Srbi j velike težave delali. In ko je odposlal avstrijski ladi poročilo o preiskavi, so Srbi najvažnejše Ftočke tega poročila zahrbrtno izbrisali. [Prelomili so torej na balkanski [način svojo obljubo. Ta srbski zločin [lamore imeti najhujše posledice, ki se lejo pač hitro pojavile. Vsaka druga velevlast prevzetnim Srbom že davno usta zamašila. . sija je zahrbtna kakor vedno. Ali za vojno je bržkone nepripravljena in poleg tega ima s Kitajci in Japonci dovolj opraviti. V splošnem bi se dal položaj v tem trenutku tako-le označiti : Srbija se hoče z zavlačenjem spora okrepčati, pri temu pa prezira mednarodne pravice in obljube; — Rusija se noče preveč izpostavljati nevarnosti; — Nemčija stoji zvesta kakor skala ob naši strani; v splošnem je položaj boljši in upanje ohranitve mira večje. Naši Avstriji pa se na vsak način ni treba bati ne vojne ne slabega mira. (Glej zadnje telegrame na strani 6.) Mirovna pogajanja. Kakor pravijo zadnja poročila, so se m i-rovna pogajanja ni e d Turčijo in Bnlgarijo bržk on« že razbila. Tarški | zastopniki od tega n n^jlišati ročejo, da bi se ; morala posadka Adrianopla' podati. Bolgarske : zahteve so mnogo previsoke, pogum turške armade raste z vsakim dnevom, medtem ko je bulgarska že izmučena in obupana. Vojna se bode bržkone z vso močjo nadaljevala. Adrianopel. Velika ta trdnjava, ki so jo bulgarski in srbski vojaki popolnoma obkolili, stoji še vedno nepremagana. Turška posadka je vse dosedanje napade odbila. Položaj Bolgarov je postal jako neugoden in v nekaterih krajih so ee morali že jako daleč od trdnjave umakniti. Turki so napravili več izpadov, pri katerih je na obeh straneh jako veliko vojakov padlo. Saloniki. V tem nekdaj cvetočem trgovinskem mestu vlada zdaj pravcata anarhija. Avstrijska kolonija dviga najhujše obtožbe zoper Grke, ki povsod v mestu ropajo in morijo. Grški vojaki silijo v hiše in plenijo grozovito. Prstane iz prstov in uhalk iz ušes trgajo prbeivalcem, ženske omadežujejo, moške in otroke pa koljejo. Ti jkrščanski" zmagovalci vpeljali so rop in umor v mestu, ki je še danes veliki vojaški tabor. Kajti iz ljubosumnosti nočeje ne Grki ne Bolgari mesta zapustiti. Govori se, da je prišlo med grškimi in bulgarskimi vojaki že do hudih prepirov in bojev. Neki bulgarski voditelj je izjavil : Saloniki ne bode nikdar grški pristan; prihodnja bulgarska vojna veljala bode Grški in to menda že v 3 mesecih. Notranji spor med balkanski m i zavezniki gostaja sploh vedno očitnejši in jasnejši. Skutari. Mala turška trdnjavica Skutari, ki je imela prve napade izdržati, stoji še vedno nepremagana. Črnogorci igrajo zlaj že naravnost smešno vlogo. Srbe kličejo na pomoč! BKralj" Nikita je zdaj sam prevzel vrhovno povelje. Pa Turki mu nočejo pod nož, kakor kozlički. Posadka trdnjave Skutari je v svoji hrabrosti res vzorna. Preobrat na vojnem polju ? Pod tem naslovom priobčuje „ Grazer Tag-blatt" članek, kateremu posnemamo sledeče: Bil bi v zgodovini nezaslišani slučaj, ako bi vojaško tako močna država kakor je Turčija bila poražena od tako slabotnih nasprotnikov, kakor so balkanske države. V tem slučaju bi bili vzroki v drugih zadevah, zlasti v koruptni in zanemarjeni upravi iskati. Dejstvo je, da so nasprotniki Turčijo nepripravljeno napadli; k Drži se zemlje! Pripovedka, maloruski spisal Andrej Vereteljnik. (Post. Podravski.) (2. nadaljevanje.) »Ti tnjci nas pripravijo ob življenje«, je dejala. ljudmi se niti pokazati ne smem. Pa tudi za te-bodo kazali odslej s prstom ter kričali kriminalist I« In revno Ivanovo ženo so polile vroče solze. >£e sam vidim, da nam ni mogoče prebiti s tak-i sosedom«, je dejal. »A kaj hočemo !« ■Evo, veš kaj, mož f Kosta ti je bil dobro svetoval, di še sedaj k njemu. Kar poreče on, to tudi učinimo.« >Hej, žena, ne draži me I« zakriči Ivan na ženo ta jo pogleda s strašnimi očmi. > Ali si mar rea že misliš, ca je tvoj mož že tako bedast, da mora h Kosti lahajati po razum ? Jaz imam, hvala Bogu, pameti še sam dovolj I« In ne čakajoč, kaj mu odvrne žena, zaropota Ivan [i durmi ter jezen odide iz hiše. Na dvorišču priteče [k njemu njegov desetletni sin. Z obema rokama se je držal za nos, iz katerega mu je curkoma tekla kri. «Kaj ti je ?« >Fricev Janez je zalučal vame kamen.« ■Čemu ?« ■ Za prazen nič. Igral sem se na naši ulici, on pa I je splezal na plot ter me pital s kriminalistom. Rekel sem mu : .Pazi, da ti sam ne končaš življenja v ječi 1« ~ krat pa je on pobral kamen in ga vrgel va me;« »To je kazen božja«, zastoka Ivan. Fant vteČe v hišo, da se ondi vmije, k Ivanu pa pristopi mlajši sin ter jame potihoma govvriti : ■ Jaz vam, oče, nekaj povem, toda ne povejte tega materi, ker nam je mati prepovedala to izpovedati. Ko vas ni bilo tukaj, so Fricevi fantje po cele dneve presedeli na našem vrtu ter tudi odnesli vse raz njega. Ko so enkrat prišli mati ter jih hoteli pregnati, so jeli po nas metati grude in zadeli so mater s kosom opeke v levo stran. Mati so zastokali ter odšli v hišo. Rekli so, da ne vstrajajo več dolgo « Vsaka beseda malega fanta je rezala kakor nož Ivanovo srce. Molčal je, toda premagovala ga je jeza in obup. »Tukaj se tudi ne vzdržimo«, reče Ivan sam sebi. Rad bi bil v tem hipu zbežal nekam daleč in daleč, samo da vsega tega ne bi več slišal niti videl. Kesal se je, da je spustil Frica v sosedščino ter radi tega prišel v tak nemir in nesrečo. Spomnil se je bil na Kosto in na njegov svet, toda Ivan ni hotel nanj niti misliti. IV. Še istega dne zvečer je sedel Ivan v krčmi pri Šumilu ter se zalival z iganjico. »Cuj me, Sumil I Ti mi moraš svetovati, toda dobro. Svetuj, Sumil, ker le malo manjka, da se mi srce ne razpoči žalosti.« »Oj, Ivan, znana mi je tvoja stiska, toda težavno ti je svetovati v njej. Vi bi se radi znebili svojega so- seda, toda z njim ne opravite ničesar. Zamorem vam dati samo eden svet, da prodaste svoje gospodarstvo ter se sami umaknete nezgodi.« »Umakniti se ?« spregovori Ivan prestrašen. »Umakniti se iz koče, katero sta pokojni oče in mati pozidala s svojimi rokami ? Umakniti se raz tega sadnika, kjer sem bil odrastel? Iz tega zemljišča, ki so ga obdelovale moje roke? Sulim, ali si ti človek, ali sama hudoba N Vendar Sulim ni molčal. Jel je dokazovati Ivanu, da mu v rojtni vasi ne bo več mogoče živeti, da bode s slehrni kazal za njim s prstom ter ga pital s »kriminalistom.« In Ivan je poslušal Šulima, pozabil na to, kar je bil še pred hipom govoril o ljubezni do očetove grude. Strah pred tem, da ne bi postal zasmeha vseh vaščanov ter razburjen po žganjici, ki mu jo je Sumil nalival v izobilju, je odbijal od sebe te probleske navezanosti na očetovsko grudo ter se upiral Sulimu, češ, da bi se on moral umakniti sovražniku. »Vendar, kam se hočem umakniti'', vpraša Šulima Ivan. „Ali je mar svet res tako majhen ?" mu ta odvrne. „Čujte me, Ivan, svetovati vam hočem dobro. Svetoval sem vašemu očetu, naj kupi polje za grmom in oče mi je bil za ta nasvet hvaležen vse svoje žive dni. Pa tudi vam sedaj dobro svetujem. Prodajte zemljišče, idite v Ameriko in ondi postanete gospod. Jaz poznam nekega gospoda v mestu, ki vas tjekaj odpošlje. Za denar, ki ga dobite tukaj, si lahko kupite v Ameriki Straschill'ova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenjav in najbolj uspešnih korenin. Straschill'ova grenčica iz zelenjav | vsled tega priznano najboljši želodec okrepčujoči prebavni liker. tema je pripomogla še izjava velevlasti, da ne bodejo spremembe statusa quo na Balkanu dopustile. Ko je vojna že cele tedne trajala, je Turčija še vedno mobilizirala. Glavna moč Turčije leži ravno v Aziji, kjer onemogočijo oddaljenost in slabe prometne razmere hitro združenje vojaštva. Zato se je nepripravljena Turčija morala začetkoma na vseh črtah umakniti. Balkanske državice so takoj zadnji bajonet v boj postavile in so tako pravzaprav več dosegle, nego so sploh doseči hotele. Zdaj pa so politične zahteve nakrat ves drugi položaj vstvarile. Na zahodu so se balkanski zavezniki že pričeli prepirati ; vsled tega je njih moč oslabela. Na vzhodu se je moč bulgarske armade ob turških množicah tako obrabila, da ne more naprej. Turčija se je vstavila pri Tšataldši in zaupa v moč svoje zadnje armade, tako da je celo mirovne pogoje odklonila. Ako se ji v resnici posreči, zopetni napad bulgarske armade odbiti, postane položaj zaveznikov jako kritičen. Potem so nezmožni, Turčijo z orožjem v priznanje njenega poraza in v sklepanje miru prisiliti; tako bi morali potem zimsko vojno pričeti; njih pretirane zahteve bi poleg tega še tuje velevlasti prisilile, da posežejo vmes. Tako bi zamoglo priti do popolnega preobrata na bojišču. Za to možnost govori tudi zgodovina. V vseh vojnah, ki jih je Turčija v 19. stoletju peljala, bila je od proglasitve vojne presenečena brez izvršene mobilizacije. Ali po težkih porazih je Turčija zopet zbrala svoje moči in je dosegla zopet velike zmage. Neki odlični diplomat je dejal: ,,Turki potrebujejo vedno občutljivi udarec; potem šele se zberejo in dobijo zopet odločnost ter moč!" Srbija mobilizira proti nam? Ogrski listi poročajo, da izvršuje Srbija velike mobilizacije in zbira vse svoje vojaštvo ob avstrijskih mejah. Po našem mnenju Srbija zdaj ne more imeti mnogo vojaštva na razpolago, ker maršira veliki del njene armade proti morju, drugi del pa pomaga Bulgarom pri obleganju Adrianopla. Srbska jezica Avstrije ne more strašiti. Slaba vest Srbije. Proti Avstriji tako ošabni Srbi so pričeli trdnjavo v Belgradu še bolj utrje-vati in vlačijo vanjo največje kanone ter jo pripravljajo za boje. Noč in dan delajo. 40 vjetih Albancev ni hotelo pri tem delu pomagati; srbski stotnik Malinovič je pustil edno-stavno vseh 40 mož ustreliti. Taka grozodejstva Srbov nad neoboroženimi jetniki se množijo. dvakrat toliko jemlje, ter boste gospodarili, da se bosie kar smejali . . .u Čudno so donele te besede Ivanu v ušesih Poslušal jih je kot nekakšno mično godbo. ..Postaneš go-spcd, kupiš dvakrat toliko zemlje —" te besede so vpi-janile Ivana, predstavile mu kakor v prikazni bogato krajino Ameriko, v kateri postane on bogat in kjer ga nihče ne bo pital s ..kriminalistom" ... Te besede so končale enkrat za vselej borbo, ki jo je imel še pred trenutkom v svoji duši, razrešile vprašanje, ki se mu je vsiljevalo, češ, ali se mar spodobi zapustiti zemljo, po škropljeno z znojem ter s krvjo svojo in svojih očetov ? S pobešeno glavo je presedel Ivan nekaj časa. Premišljeval je, kdo neki kupi njegovo zemljišče, v čegave roke pride ono? In vprašel je potem Šulima. ..Resnica", odvrne Šulim nekako v zadregi. „Na to pa res nisva mislila. V tem tiči kavelj. Kdo v vasi bo hotel kupiti vaše gospodarstvo ter poslati Frica sosed? Ali se mar ljudje niso dovolj nagledali vašega življenja s Fricem r* „Da, to je resnica." „Nu, jaz vam vendar-Ie najdem kupca . . . Nemara se celo sam Fric ne bo branil ga kupili I" „Tega si on ne učaka I'1 zakriči razjarjeni Ivan, „Slehrnemu prodam, samo ne Fricu I Išči Šulim, kupca, oda Friea mi ne imenuj I" Ivan odide razjarjen iz krčme. Ni vedel, revež, da mu njegova jeza ne prinese sadu, da ga pajk že ima v svoji mreži, iz katere se ne izmota več, ker Šulim je bil prav za prav le od Frica plačan posrednik zastran prodaje njegove kmetije. Ivan pride domov. Otroci so spali, toda žena je ležala na postelji ter stokala. Ovohala je mahoma vonjavo žganjice ter se zjokala. „Tega mi je še treba v moji nesreči I Ko jameš pijančevati, pa me kar živo pokoplji v zemljo ob enem z mojimi otroci." (Naprej prihodnjič.) Ruska mobilizacija. Tedne sem že zbira Rusija ob a v-stro-ogrski meji velike množice svojega vojaštva. Uradno se sicer trdi, da je to le „poizkušna" mobilizacija, a tej trditvi nikdo ne veruje. Iz Cernovice poročajo, da so ob bukoviu8ki meji že velikanske množice ruskega vojaštva, zbrane. Vsi ruski mostovi ob meji so vojaško zastraženi. To dejstvo pač ne dokazuje tolikokrat naglašano rusko miroljubnost. Velika vojaška naročila. Iz E s s e n a poročajo, da so dobile nemške in belgijske fabrike smodnika in orožja i z r e d-no velika naročila. V teh fabrikah se dela zdaj dan in noč, da bi se ta naročila efek-tuirala. Bulgari so hoteli na Nemškem letalne stroje kupiti, pa se jim je to odločno odklonilo. Srbska vlada je v Zagrebu (!) naroaila 10.000 vojaških škorenj; upati je, da jih bode tudi plačala. Rusko-kitajski spor. Prav odločilnega pomena za nakrat zopet nastopivšo rusko pohlevnost je spor, ki je nastal med carjem-batjuški in republiko Kitajsko. Gre se za Mongolsko, ki je stala doslej popolnoma pod kitajsko oblastjo. Rusija bi to velikansko pokrajino rada pogoltnila in njeni zahrbtni politiki se je res posrečilo, uresničiti nekako rusko-mongolsko pogodbo, glasom katere bi bila Mongolska vsaj na papirju popolnoma neodvisna, v resnici pa seveda popolnoma pod kuratelo Rusije. To se Kitajska ni pustila dopasti. Vložila je pri vseh velevlastih odločni protest in izjavila, da hoče obdržati svojo nadvlado nad vso Mongolsko. Tako je prišlo do spora in, kakor pravijo poročila, tudi že do mobilizacije. Japonska se je baje združila s Kitajsko. To bi pomenilo seveda za Rusijo velikansko nevarnost, tako da bi vsa njena jizijatska politika napovedala bankerot. Rnsij*_je pač podobna tistemu, ki je hotel na dveh stolih sedeti, pa je sredi na tla padel . . . Proti Mladoturkom. Turška vlada je vse merodajne voditelje mladoturškega gibanja aretirala. Dolži jih dejanj, ki so in bodejo i zanaprej turški dršavi škodovali. — Poroča se tudi, da hoče turška vlada ustavo odpraviti in Turčijo zopet v absolutistično državo spremeniti. Ustavno življenje češ da je na Turškem povzročilo le velikansko škodo. Potrjena ta vest še ni. vznemirja sedaj ves svet. Kajti tudi Avstrija je hudo prizateta. Zato se vrši v nedeljo dne 1. decembra 1.1. ob pol 10. uri dopoldne v dvorani Vereinshausa v Ptuju važni shod. Dnevni red: Vojska in Avstrija. Pridimo vsi, razgovorimo se o položaju in do-kažimo, da je in ostane naše srce zvesto Avstriji ! Vodstvo „Štajerčeve" stranke. Naša zlata slovenska mladina. Mladina je že vsled nezrelih svojih nazorov najbolj izpostavljena hujskajočim vplivom. Mlada duša še ne prebavi resnobe življenja, še nima utrjenih nazorov in tava v vednem navdušenju kakor v megli naprej . . . Zato pa je politika fanatizma in hujskarije ravno za mladino izred»| nevarna. Opozarjali smo že mnogokrat na p0[ nosne posledice politične hujskarije sloven prvakov obeh strank med mladino. Koliko škfl koliko nesreče povzročila je ta hujskarija. Kal posurovi mladino, kako jo moralno in gmotni uničuje!' Mladeniška društva in zveze so BB gokrat prava gnezdišča propalosti in posurol losti. Pretepi, pijančevanje, poboji, sovraitnj ki je vsega zmožno, nravno pokvarjenje, —1 so posledice politične hojskarije med slovens^ mladino. Najhujše pa se opazuje plodove politikovaol med slovenskimi študenti, ki obiskujejo v Gradnj na Dunaju ali v Pragi visoke šole. Vbogi ojelj pošljejo svoje sinove tja, da bi se tam kaj pn) učili, da bi si vstvarili s težko prisluženimi oJ<| tovimi groši boljšo bodočnost. Mladi fantalinipj zapravljajo tam v mestih svoj čas in očetov di nar, na njih knjigah se zbira prah, v njih gty vah pa pajčovina. Brigajo se le za politiko .1 To dejstvo pa je postalo naravnost nevarno] odkar je zašla slovenska politika na rob $ leizdajstva, kakor opazujemo to z zadnjem času. Kar stari slovanski politikarji slijo in čutijo, pa z lepimi besedami prikri — to povedo slovenski na ta slab način v: jeni študentovski fantički naravnost in odkril Ker zdaj v teh nevarnih časih vse sloven: časopisje hvalisa in se poteguje za nam tal sovražno Srbijo, mislijo slovenski študentje, d morajo tudi oni vtujini svo p rot i a vs tri j k o mišljenje pok z a t i. Dokaz temu je žalostni in sramotni sloj ki se je preteklo nedeljo na Dunajn, torej v avstrijski prestolici, tako rekoč pred našega cesarja zgodil. Bilo je tako-le: V srbski cerkviji na Dunaju so obdržali zahvalno mašo ob priliki zmag kanskih držav. Maša je bila ob pol 1. ori kort-: čana Potem seje zbralo okroglo 150 slovenski«,) hrvatskih in srbskih študentov v manjših ek«J pinah. Hoteli so vprizoriti na ce-j Barskem Dunaju demonstracijo. Korakali so skozi Schwarzenberggasse pred po-j slopja srbskega in bulgarskega konzulata. Tam so prepevali črnogorske in srbske pesni. Hoteli so potem še pred ruski konznlat iti. Ali na Rennwegu so se jim stražniki nasproti postavili. Študenti so hoteli kordon nikov pretrgati, ali policija je potegnila in je dijake razgnala. V Karntnerstrasse fantje zopet zbrali in so naprej demonstrirali Uprli so se policajem. Tudi so prijeli z neverjetno predrznostjo „živio Srbija" in „Doli z Avstrijo" klicati. Zdaj je policija energično nastopila in je 15 študentov aretirala Medtem se je zbralo veliko občinstva, ki je bilo vsled protiavstrijskih klicovdo skrajnosti razburjeno. Danajčani so planili po Študentih in so jih hudo pretepli. Pomagali so največje kričače aretirati in veleizdajalske te izgrede zadušiti. Viharno je pričelo občinstvo »živela Avstrija" klicati. Aretirane študente so oddali deželni sodniji. To je resnično poročilo sramotnega tega dogodka. Ti nahujskani študentje hočejo avstrijski uradniki postati! Ti hočejo, da se jih na Dunaju spoštuje kot goste. Ti fantalini se delajo kot nekaki cvet slovenskega ljudstva . . . Zdaj bodejo mesece dolgo v ječi sedeli, očetov denar je izgubljen, njih bodočnost je uničena ... In kdo je kriv? Tisti zločinski s r b ski in ruski agenti ter hujskaii, jih imamo toliko na Slovenskem, — tisto vensko časopisje, ki meni, da je Avstrija le i| čica za poldivje balkanske narode! Trpela le zaslepljena mladina, — pravi prvaški povzročitelji pa sedijo za pečjo in si zadovoljno ma-nejo roke, ker mislijo, da so zopet AvBtriji p: vsem svetom veliko škodo povzročili Slovensko ljudstvo, kedaj se bodeš otreslo svojih srbofilskih in rusofilskih zapeljivcev?! in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša 110 | Prokop Skorkovsky in sin v Hmapolea na Čeikem. ____ | Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne | cene. Na zeljo hočem dati takoj izgotoviti gotpodske obleke. IZ" Politični pregled. Cesarjeva beseda. Naš sivolasi vladar je gotovo najboljši zaščitnik in zagovornik mira, je svojo osebno hrabrost že kot 18 letni nladenič v krvavi bitki dokazal. Na to cesarjevo niroljnbnoBt pa zidajo tudi nasprotniki monar- Zaradi te miroljubnosti si upajo tudi Srbi mogoče predrznosti in njih napadi na našo Mavo so že pobalinski. Pa se motijo, ti široko- oitni , Jugoslovani", ako mislijo, da bode ta »carjema miroljubnost vsako žaljenje mogočne države dopustila. Cesar je napačno mnenje um pred kratkim razpršil. Kajti rekel je napram «eki visoko stoječi osebi: »BIch bin fur Anfr echterhalt u n g des Priedens, 1 o c h nichtumjedenPreis. W i r n n e n una doch nicht alien g e- IIen lass en!" Slovensko se glasijo te urjeve besede tako-le: „Jaz sem za tzdržanje mira, ali ne za vsako eno. Mi si vendar ne moremo isega dopasti pustiti!" Te cesarjeve esede so jasne in gotovo jih bodejo tudi so- iražniki naše države razumeli! Korošec — od cesarja hudo okregan! Ob priliki zadnjega zasedanja avstrijskih delegacij foril je naš sivolasi cesar celo vrsto po-Sancev, med drugimi pa tudi voditelja štajerskih tbvenskih klerikalcev dra. Korošca. Ta ki nosi brez vsake pravice duhovniško ker ne Izvršuje že leta sem duhovniški ic, ta duhovniški dezerter lorošec torej se ni sramoval, stopiti pred »bličje našega miroljubnega cesarja. In cesar ga je opazil, cesar ga je spoznal kot voditelja onih |»žicev, ki so z zločinsko brez vestnostjo š t a j e r-i deželni zbor ubili in ki tudi ij v teh težkih časih v državnem zboru delo irečijo. Cesar je Korošcu prav jetro rekel, da bi bilo želeti, da šta-etski deželni zbor zopet deluje. lokedaj se naš vsem narodom in strankam ko pravičen vladar v politiko spušča, — a t je moral Korošec in z njim vsa sloven-farška stranka izvediti, daje cesar sto odljivo slovensko politiko nedovoljen. Napad na smodnišnice. Skoraj neverjetna vest prihaja iz Gradca: Neznani zločinci hoteli so v noči od torka na sredo v Kalsdorfn ter na Laza-rettfeldu pri Gradcu tamošnje smodnišnice (P u 1 v e r tu r m e) v zrak s p u s t i t i. Zločince je huda megla pospeševala. Približali so se poslopjem na raznih točkah. Ali vojaška straža jih je opazila. Vojak je zaklical trikrat svoj „Wer da", ko je videl v megli enega moža prihajati. Kot odgovor pa je neznanec potegnil revolver in je na vojaka ustrelil. Kroglja je vojaku roko predrla. Vojak je potem tudi dvakrat ustrelil, istotako drugi vojak pri sosedni smodnišnici. Ali zločincem se je vendar posrečilo pobegniti. Vojaška in civilna oblast je napravila takoj vse potrebno, da se napadalce vjame, ali doslej brez vsacega uspeha. Krvavi izgredi v Budimpešti. Socialni demo-kratje hočejo s pouličnimi izgredi vojno nevarnost odpraviti. To je seveda ravno tako, kakor če bi so hotelo ogenj z oljem pogasiti. V nedeljo imeli so v Badimpešti veliki shod, katerega ae je okroglo 3000 delavcev udeležilo. Ker so udeleženci koj v začetku shoda „ž i v e 1 a republika" vpili, je vladni zastopnik shod razpustil. Na ulici je prišlo vsled tega do hudih izgredov in krvavih bojev z policijo. Delavci so policijo napadli s kamenji in pričeli nanjo iz revolverjev stre 1 j at i. Enemu policistu je bil konj ustreljen. Mnogo policajev in drugih oseb je ranjenih. Le v težkem boju zamogli so stražniki izgrednike razgnati. 86 oseb je bilo aretiranih. Taki brezmiselni izgredi so v splošno škodo državi in prizadetim odnosno zapeljanim delavcem. Odgovornost pade vsled tega na njih povzročitelje. Naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand odpotoval je pretekli petek v Berlin, da ostane tam za nekaj dni pri velikih lovih kot gost nemškega cesarja. Potem se je zopet vrnil na Dunaj. Ta obisk je imel seveda glede vojnega položaja veliki pomen. Nemčija je naši državi do skrajnosti zvesta in njeno orožje je Avstro-Ogrski na razpolago. Na Rusijo, ki bi tako rada našo monarhijo napadla, napravil je ta velepolitični obisk globoki vtis. Zanimivo je tudi, da se je podal avstro-ogrski šef generalštaba Schemua v Berlin in je imel tam daljše posvetovanje s šefom nemškega generalštaba. Kako revna in zapuščena bi pač bila naša avstrijska domovina, ko bi ji ne stala ob strani vedno ,in schimmernder Wehr" mogočna Nemčija! Ta Nemčija je Srbom pred 4 leti vzela vso veselje do vojne zoper Avstrijo, in ako se te nevarne sedanje zmešnjave zopet mirnim potom rešijo, imamo to le zvestobi in odločnosti prijateljski Nemčiji zahvaliti. Nemško-avstrijska zveza. Z ozirom na nevarni položaj, v katerem se nahaja naša država vsled zahrbtne ruske politike, je vsebina zveze med Nemčijo in Avstro-Ogrsko prav zanimiva. Glavne točke te pogodbe se glasijo: 1) Ako bi bila ena teh dveh držav, od Rusije napadena, je druga država obvezana, da ji v vso svojo armado pomaga in da mir le obenem ter sporazumno z napadeno državo sklene. — 2) Ako bi bila ena teh dveh držav od kake druge države razven Rusije napadena, morala bi druga dobrohotno stališče napram zaveznici zavzeti. Ako bi pa bila napadalna država v katerem koli oziru od Rusije podpirana, obvelja pod 1) omenjeno določilo. — Iz te pogodbe je razvidno, da je v sedanjem položaju pomoč mogočne Nemčije samoumevna in sigurna. Čehi in Avstrija. Samoumevno je da igrajo češki rogovileži tudi zdaj prav očitno protiav-striJ8ko gonjo. Glavni vodja je seveda znani češki hujskač poslanec K1 o u f a č, ki se vozi po Srbiji in brati s tistimi kraljemorilci, kateri mislijo tudi Avstrijo preplašiti. Res čudno, da se naša država take Klonfače dopasti pusti. V raznih čeških mestih, zlasti v Podiebradu so Čehi napravili protiavstrijske demonstracije in so pri poslopjih avstrijskih oblastij vse šipe pobili. Oblast je morala prav ojstro nastopiti, da je tej gonji konec napravila. Cehi hočejo seveda v inozemstvu vtis napraviti, kakor da bi naša monarhija vsled notranjih bojev ne mogla srbskih prevznetnosti vstaviti. Pa se motijo! Avstrijska moč je v notranjem ravno tako krepka, kakor na zunaj; par čeških kričačev še ne bode lice naše države spremenilo! Češki oficirji. Zadnjič enkrat se je vsled neprevidnosti posameznikov v Pragi izvedelo, da imajo češki oficirji nekaki „klub c. in kr. čeških oficirjev." Posamezni češki oficirji so torej že pozabili, da so uslužbenci Avstrije. Oblast je te možice v Galicijo in Bozno prestavila, kjer se jim bode gotovo vroča .slovanska" kri ohladila. Črnogorski denar. Davčne oblasti v Bozni, Hercegovini in južni Dalmaciji jemale so doslej tudi črnogorski denar v plačilo. Zdaj je avstro-ogrska vlada to iz umevnih razlogov prepovedala. Črnogorski denar torej nima pri nas nobene veljave. Poizkušeni umor carja? Dne 18. t. m. se je peljal ruski car iz Spale v Carskejo Selo. Ko je dvorni vlak že zapustil postajo Koslova-Ruda, našli so tam na enem kraju šine in švelue razbite ter tudi kamenje na progi. Bržkone so mislili anarhistični zločinci, da bode carjev vlak šele pozneje vozil in so hoteli vlak iz tira vreči ter na ta način carja umoriti. Izvoz zlata. Te dni se je odpeljalo v Rumunijo več kot deset milijonev v zlatu. Denar je poslala banka v Brusselnu s posebnimi strogo zastraženimi vagoni. Potrdil je naš cesar od koroškega deželnega zbora sklenjeno postavo glede učiteljskih plač. Sramoto celi avstrijski državni zbornici je napravil poljski klerikalni poslanec Jedynak. Mož je namreč doma sleparil z živinskimi listi in ga je zbornica vsled tega sodniji izročila. Psi kot straže. V zadnjem času so se ponavljali posknšeni napadi na avstrijske smodnišnici (Pulverturme). V nekaterih krajih naši vojaki vsled megle in teme ponoči svoje dolžnosti ne morejo izpolniti, vsaj tako vestno ne, kakor bi bilo to želeti. Vojna uprava je vied tega poskusila vpeljati in dresirati pse kot pomočnike straže. Ako se bodejo poizkusi posrečili, se te stražne pse splošno v naši armadi vpelje. Težki časi. V tem usodepolnem času, ko se gre za živ-ljenske interese monarhije, se slovensko časopisje — vkljub temu, da je obstoj monarhije iz prav razumljivih vzrokov za Slovence ravno tako važen kakor za vsacega Avstrijca — se torej slovensko časopisje ne zavzema zanje, temveč podpira z navdušenjem, ki bi bilo boljše stvari vredno, srbske izzivalne zahteve. Slovensko časopisje prezira popolnoma spoštovanje, moč in življenske pogoje monarhije; za to časopisje ima interes le bodočnost Srbije, izpolnitev vseh njenih zahtev in želj na troške Avstrije. Celo oni del slovenskega časopisja (kleri- llagor dela i le tisti, ki gre s polno močjo in zdrav-i na vsakdanje delo. Kdor pa n. pr. na rev-tidnih, gihtičnih bolečinah ali na posledicah nega prehlajenja trpi, večidel ni zmožen, abiti svojo polno moč v delu. Tn se izkaže preizkušeno, dobro domače rtvo, kakor je Feller'jev fluid z zn. „Elsa-", mnogokrat kot zvesti pomočnik, vstavi čine, okrepča muskeljne in živce, in bi mo-i biti vsled tega vedno pri hiši. Znana pe- snica in pisateljica Paul Maria Lacroma, plemenita Egger-Schmitzhau8en, se je v nekem na apotekarja Feller naslovljenem pismu tako-le izrazila: „Sili me Vam povedati, kako neskončno dobro mi je storil Vaš po baronici Freytagh dobljeni fluid z. zn. BElsafluid" za mojo neu-ralgijo obraza. Sprejmite iz velike množine v najtoplejšo hvaležnost zavezanega človeštva najtoplejšo zahvalo itd." Tisočero ednakih izjav iz vseh krogov govori o blagonosnem, zdravilnem in marsikako bolečino odatranujočem vplivu tega domačega sredstva, od katerega se 12 malih, 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici franko l za 5 kron od dvornega lekarnarja Feller v Stubici, Elsaplatz št. 241 (Hrvatska) dobi. Tudi drugi Elsa-preparat in sicer Feller'jeve odvajalne Rhabarber-pilule z zn. BElsapillen", zamoremo iz izkušnje priporočati, kajti odkar jih rabimo, imamo popolnoma zdrav želodec in dober tek, urejeno odvajanje in nobenih želodčnih bolečin. Tudi, da se ta preparat, od katerega stane 6 škatljic franko 4 krone, pristno dobi, naslovi naj se na lekarnarja Feller v Stubici, Elsaplatz št. 241 (Hrvatska). — 4 kalni), ki se preje ni mogel dovolj bahati s svojim ^avstrijskim patriotizmom", govori danes z drugim glasom, ki se komaj od najradikalnejših belgradskih listov razlikuje. Vsaka Avstriji sovražna notica inozemskega časopisja, vse kar zamore avstrijski Veljavi škodovati in avstrijsko diplomacijo poniževati, — se na kričeči način v slovenskem časopisju objavlja. Vsaka izjava najhujših nasprotnikov monarhije se z debelimi Črkami prinaša. Začasa aneksije Bozne se je del slovenskega časopisja za Srbijo zavzemal. Zdaj pa 80 vsi slovenski listi v taboru najzagriženejših sovra-gov Avstrije. Te slovenske liste je prijela nekaka srbofilska pijanost in v sovražnih napadih proti Avstriji ne poznajo nobenih m e j. „Zdrnžimo se.v skupnem boju proti skupnemu sovražniku", — pisal je neki slovenski dnevnik ob priliki spora s Srbijo. Pod tem geslom gre danes vse slovensko časopisje naprej: za slovenskelisteje Avstrija skupni sovražnik Jugoslovanov in vsled tega tudi Slovencev. Žal da ima to stališče slovenskega časopisja težke in hude posledice. Slovensko kmetijsko prebivalstvo imelo je doslej dobro avstrijsko in patriotično mišljenje. Vsled Avstriji sovražne serbofilske pisave prvaškega časopisja postaja, ljudstvo zdaj zbegano in prihaja na nevarna pota. Velika množica ravno v političnih zadevah ne zna pravo od krivega ločiti. Ako ji njeno časopisje dan za dnevom v vseh glasovih pridiguje, da je avstrijska monarhija najhujši sovražnik Jugoslovanov in Slovencev, in da imajo svoj dobitek le v podpori srbskih zahtev. — potem se bode seveda ljudsko mnenje spremenilo in temu nasproti ne sme biti Avstrija brezbrižna. Vlada bode morala torej iz državnih interesov to ljudstvo zastrupljajoče nastopanje slovenskega časopisja vstaviti, dokler ne bode pre po z.no. Posneli smo ta skozinskoz resnični članek nekemu listu in mislimo, da je to potrebno. Slovensko ljudstvo je bilo vedno Avstriji zvesto. Ali ljudstvo je danes razburjeno, vznemirjeno, ljudstvo se na shodih hujaka in v časopisju napačno podučuje. Zato pa se mora ljudstvu oči odpreti! Naš „Stajerc" je edini slovensko pisani list, ki v teh težkih bojih ne prelomi zvestobo do Avstrije. Zato pa vsi na delo za „Stajerca!" MOJA STARA izkuSnja me uSi, da rabim za negovanje moje kože le Stecken- pferd-lilijino-mleeno milo od tvrdke Bergmahn A Co., Telachen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod 229 Novice. Naša državna zbornica zopet zboruje in zato bode zanimivo par številk iz njenega življenja. To ^življenje" v drž. zbornici prične ob pol 6. uri zutraj; takrat pridejo vozovi z mesom. Ob pol 8. uri pride prva pošta. Služba pošte traja do pol 9. ure zvečer. V tem času deluje 29 poštnih vozov. Ta pošta rabi 8 uradnikov in 6 služabnikov. V enem samem letu odpošlje ta pošta 620.000 navadnih pisem, 211.000 dopisnic, 494.000 tiskovin, 38.000 re-komandiranih pisem, 40.000 poštnine prostih pošiljatev, 8000 zavojev, 16 000 telegramov in 20.000 pogovorov s telefonom. Razven poslancev, ministrov in njih uradnikov potrebujejo poŠto zlasti časnikarji. V zbornici jo namreč 130 zastopnikov raznih časopisov. Štenografični urad zbornice potrebuje 18 državnih uradnikov; ali ob dnevih sej se pokliče še kakih 8 do 10 štenografov. Vsa ta poročila in sploh vse zbornične potrebščine spravi v tisk c. k. dvorna in državna tiskarna. Ta velikanska tiskarna ualuž-buje edino za zbornična opravila 1 nadfaktorja, 3 faktorje, 60 nočnih in 45 dnevnih stavcev, nadalje 50 knjigovezov in 6 mašinistov. V tej tiskarni teče vedno 20 do 60 mašin. 6 delavcev odnaša tiskovine, odvaža jih pa en težki automobil in en manjši motorni voz. Skupno je edino zaradi državne zbornice 215 oseb uslužbenih in nastavljenih. Pomisliti se mora, koliko delavcev, obrtnikov, lifcrantov itd. je še treba; saj ima zbornica 24 žensk le za čiščenje in ribanje nastavljenih. Prav zanimive so tndi številke zbornične restavracije ali gostilne. V tej „krčmi" je uslužbenih 30 kelnerjev, 5 blagajničark, 1 gospodinja, ena ženska, ki ima skrb za 3000 namiznih prtov in 6000 servijet, in cela vrsta drugih oseb. Računati se mora vsak dan na 500 gostov. V gostilniški kuhinji se naroči vsak dan 200 kil govejega, 100 kil svinjskega ter telečjega mesa, ob petkih pa tudi 100 kil rib za pobožne poslance. Kajti apetit imajo naši poslanci hvala Bogu vedno. Saj je dokazano, da so naši ljubi poslanci zadnjič v 10 mesecih 40.000 knedeljnov pojedli . . . Torej laže vsakdo, kdor pravi, da naša državna zbornica ničesar ne stori . . . Vboga živali Mestne babnice nosijo v vedno večji prismojenosti na svojih grozovitih .modernih" klobukih pol metra dolge igle. človek se danes že raje na ježe vsede, nego blizo take »dame." Pa tudi žival spravljajo te s klobučni-mi iglami oborožene babure v nevarnost. V bavarskem mestu Dingolfing izgubila je neka bab-nica iz svojega „pinča" eno teh igel z veliko stekleno zvezdo. K nesreči je prišel lep vol nekega kmeta in je iglo — pogoltnil. Vboga žival, ki je popolnoma nedolžna na tej nesrečni modi, je morala poginiti, ker ji je igla želodec in pljuče predrla. Ruski poslanec — tat. V korumpirani Rusiji je vse mogoče. V državi, kjer se krade cele železniške vlake kakor v Srbiji kozličke, kjer ropajo vsi, od velikih knezov čez najvišje uradnike pa do zadnjega pisača, seveda tudi poslanci ne morejo biti pošteni. Zdaj se je n. p. izvedelo, da je poslanec ruske dume Kusnetzow poglavar jako razširjene tatinske bande. Ta banda je v zadnjih tednih celo vrsto velikih vlomov izvršila, tako n pr. vlom v palači grofa Stro-ganowa, kjer je ukradla 50 000 rnblov. Doslej se je tej tatinski baodi in nje poglavarju poslancu Kusnetzow okroglo 30 težkih vlomov dokazalo. Tatinski poslanec je seveda zvesti pristaš ruske vlade, kajti voditelji ruske vlade tudi kradejo . . . Koliko stane moderna vojna? Da se razume velikanske troške modernih vojsk, so pač številke iz kitaJ8ko-japonske in iz rusko-japonske vojne zanimive. Prva vojna je trajala od 1. avgusta 1894 do 10. maja 1895, torej 283 dni. Japonski izredni izdatki te vojne so znašali skoraj 39 milijonov kron, skupni izdatki za armado in mornarico pa 70 milijonov kron. Le za vojne parnike se je vsak dan okroglo 150.000 K porabilo. Rusko japonska vojna pa je trajala od 10. februarja 1904 do 16. oktobra 1905, torej 614 dni. Izredni vojni izdatki so stali Japonsko 202,700.000 K, skupni izdatki pa več kot 450 milijonov. Iz teh številk je pač razvidno, da so bremena vojne pač velikanska in da jih čutijo prizadete države v svojem gospodarstvu ne samo desetletja, marveč tudi celo stoletja. Koliko koristnega bi se lahko s temi velikimi svotami za človeštvo in njegovo kulturo storilo! Ljubi ..Štajerc!" Kmet pride k advokatn in mu razjasni svoj slučaj. „Ja", pravi advokat, „Vaša stvar stoji slabo. Ko bi vsaj eno pričo imeli . . ." Kmet pa odgovori jezno: „Kaj, pričo? Ako bi imel pričo, potem ne potrebujem nobenega advokata!" Prašičja kuga se na Ogrskem grozovito razširja. Prizadetih je okoli 2 200 občin z več kot 9.300 posestev. Poroča se, da je že 200.000 svinj obolelo in da so vsi koraki proti tej grozni bolezni doslej brez uspeha ostali. Kmetje v obmejnih krajih, pozor I Iz Spodnje-Stajerskega. Na naš Shod vabimo vse, ki se za stvar zanimajo. Tudi politiJni nasprotniki (razven znanih zagrizenih hujskačev) naj pridejo. Mi se ne bojimo javnosti in vsakdo dobi prosto besedo. Seveda pa smo tudi vse potrebno preskrbeli, da se ne bode mir kalil in ako bi morda kak rogovilež hotel zmešnjave delati, si bode prste osmodil. Somišljeniki, pridite v polnem številu ! Naš Shod, ki se bode to nedeljo vršil, je ozirn anes eh 0l( rbsk Ivam c lobrc la n. Iran Irbo- njegc ye e |emo. I slove eko 8 t r i |tsjti rišev nes i slovenskim prvakom še tiste klavrne ^^^ pameti zmešal, katere jim je pijana navdušenost zaradi balkanskih zmag šo pustila. Bojijo se tega shoda, ker so doslej ljudstvo] farbali in za nos vodili in vedo, da bodemo mi ljudstvu oči odprli. Nas pusti seveda prvaškf jeza in razburjenost popolnoma hladne. Nil shod ima tako veliki pomen, di bodejo nasprotniki ta pomen še prav gotovo fil-| tili. Raztrgati hočemo pajčolan, s katerim So| prvaki ljudstvu prosti pogled branili. Povfr dati hočemo resnico o Avstriji in njenih sovražnikih, ne iz ^^ hinavskega „patriotizma", marveč iz globokega prepričanja, da je treba v teh resnih) Časih Avstriji zvestobo obdržati. V tem znamenju bode naš nedeljski shod zboro-i val! Jeza, huda jeza je prijela slavne naše sld-venske prvake, ker smo mi hudobni »Štajerci-: janci" sklicali za to nedeljo shod, na katerem __ hočemo govoriti o vojni na Balkana ter njenih I dali, posledicah. Verujemo prav radi, da smo prtajpotrp kom neprijetni. Kajti ti ljudje se ravno bojijc resnice, kaker vrag križa. Pa motijo se močno, ako mislijo naše odkrito in jasno delo z grdim, obenem pa smešnimi psovkami preprečiti, Tako| pluvanje političnih otročajev ne škoduje ničesar. Zato naj klavrni „Čekiinec" v „ Slovenski ti! izliva svojega žolča kolikor hoče, pametni Ijm se njegovim rovtarskim maniram le srn „Čekunec" bode nas s svojim pobalinskim psoj vanjem enkrat naprosil, da zaropotamo tudi mi,] in sicer tako glasno, da dobi cela vrsta celji pijancev v ^narodnem domu" nevzdravljivi hod. Tisti ljudje, ki so osebno ravno tako kerotni kakor njih politika, ki so nas doi milo prošnjo do izvajanja zadnjih konzefc zadržali, ki svoje propalosti z osebnimi pi kami ne bodejo prikrili, — ti ljudje torej nikar ne zidajo na našo potrpežljivost. Si: sila do vremena! Opozarjamo torej „ČekiiiicVJ zadnjikrat, da naj poneha s svojimi pod ljubljanskih porotnikov izpljuvanimi napadi, kajti drugače si izvolimo tudi mi __ ^^^^ Klin s klinom! In potem bodejo v Celju pŠMcejšnc čudno gledali . . . Ptujski popi pa, ki lenHreme zdaj nakrat pred svoj čas od njih preklinjaj srbsko prijaznih voditeljih na trebuhu, naj Ljubljano dopisujejo. Blato, ki ga meJejo naprednim osebam, pade na njih nazaj. smo doslej sploh p r e p o h 1 e v n i. Ali ods!q Fponde izjavljamo prav odločno, da bodemo z ™f^^^^ ločnostjo počenjanje prvaštva bičali. Kajti časi] so preresni, da bi smeli narodnjaški a] farški hujskači ljudstvo v veleizdajo skati. Da je to naše stališče pravo, bode deljski shod dokazal. Srbi v Ptuju. Širni svet menda še n, da imamo tudi v Ptuju „Srbe." Sicer to pristni, rojeni Srbi. Ne, doma so iz Hal« Krčevine, iz Spuhlja in Bukovcev, iz Žabje in Podvinc, deloma tndi iz nemških krajev. Ali balkanski dogodki so te možice tako razburi;. J Bila da danes komaj vedo, ali so mandeljci ^^ biče; čisto pozabili pa so, da eksistira še i« strija in slovenstvo. Postali so „Srbi!" Poti vadi se zbirajo ti ptujski Srbi v MahoritaH krčmi. Tam tuhtajo s skoraj pametnimi obal okoli mize, na kateri je razširjen zemljevid) Tuhtajo in požirajo ne samo nemško vimbj kapljico, marveč tudi balkanske in l Bvijalete." Tak ptujski „Srb" pogoltne par ,fij jaletov" ravno tako lahko, kakor navadni vek par „grisknedlnov." Posebni naš vojni ročevalec iz Mahoričeve srbske krčme nam da ima glavno besedo v političnih in d zadevah velecenjena gospa Mahorička sama. 8] svojo kuhalnico hoče vse pobiti, kar I pred Srbi na trebuhu. Le kadar gospa rička kašlja, sme tndi kak drugi „Srb odpreti . . . Cujemo zopet od našega nega vojnega poročevalca iz Mahoričeve da je gospa poskusila že „kriegerje rati. Prepričani smo, da bodejo ti možaki končali vse „ruse" v kočevarskih škatljah ilfj Mahoričevi kuhinji . . . Kaj bo zdaj 2 nan] ko imamo že sredi v srcu Ptuja toliko „Srbov*! Izgubljeni smo, izgubljeni, — če dež ne bo E| Hujskanja v Ptuju pa zavzema v rem mere, ki se na vsak način ne strinjajo s tfli, kar sme biti v Avstriji dovoljenega. i ta cdkri »r j isti e. n ?a tem iat lO lodc na si t m lili det ijek P< okle irkir Itišca psovk lamo tndi E »jem onje islPriho d« J odele. J svinja i it 1800 s I I ilila ot k r :jei ('rane J let« osesi dasta ok: J [bil artii nar j I jp ža več t van \ iz _ 5 — K imamo prav jasne dokaze v rokah. Za K v prvi vrsti naglašamo, da gospodje k a-leti nimajo pravice, v ljudsko ■o zanašati politiko. Hvalisanje Hib sovražnikov pred nedolžno deco ni ■ netaknost, marveč v danih razmerah ne-mu igranje z ognjem. Katehet naj v šoli ho in pravilno raztolmači katekizem, tako lie bodejo otroci v katoliških nankih le dre-K, Hvalisanje nekatoliških in protiavstrijskih lir pa naj katehet v šoli opusti; ako mu Boro srce že ne dft, miru, naj tako hvalisa-nproži v skozinskoz deviškem „Marijinem" ■tvu ... To je eno '. Na drugi strani ču-B, da je neka nemško šolo obiskajoča hčerka »nekega voditelja v Ptnjn napisala na šol- ■ tablo: „Živio Srbi, doli z A v-Irijo!" Smrkolinka tega seveda ni kriva, B napravila je le tisto, kar je doma od stair slišila. Ali stvar je simptomatična. Za da-LniBmo v teh slučajih nobenih imen povelj ker nočemo sovraštva širiti. Ali tudi naša Irpežljivost ima svoje meje in — ako gotova fckarija ne poneha, bodemo brezobzirno ter ■lit© govorili. I „Snop8arji." Kadar naša stranka kaj stori, kje prvakom neprijetno, takoj pridejo prvaški ■ z grdimi psovkami in nas imenujejo „šnop-Lje.° Ti listi popolnoma pozabijo, da žalijo s L nesramno psovko velik del spodnještajer-kga slovenskega ljudstva in da pritiskajo s L slovenskemn ljudstvu v javnosti sploh pe-I „snopsarstva" na čelo. . . Tudi zdaj, ko ko srbofilske prvake zopet z našim nedeljskim ■dom v živo zadeli, cvilijo in tulijo ti listi i naprej in pravijo, da bo to shod „šnopsarjev." I torej, ki ne prodajo Avstrije, so i mnenju prvaških listov „šnopsarji." Zapom-li si bodemo to psovko! Ali zaradi nje ne ^demo ponehali ljudstvu oči odpirati o veleiz-ikern počenjanju srbofilskih kreatur. „Straži" Uovemo še na uho, da naj raje molči. Kajti |kler se bode njen urednik pijan kot krava po |rkih valjal, dokler bodejo farovži prava zave-bc& alkoholičnih orgij, dokler bode pre-Bno število političnih popov na delirium jmensu umiralo, toliko časa pade opravičeno bvka „anopsarstva" na klerikalno stranko uno! Ako treba bodemo pa te svoje trditve Idi z dokazi okrepčali! Punktum ! Letni sejem v Ptuju, ki se je vršil pretekli todelek, se je prav lepo obnesel. Na Živinski jem se je prignalo 1265 kosov govede, 320 rajev, 91 žrebet. Vsa kupčija je bila izborna. rihodnji veliki živinski sejem se vrši dne decembra in je tndi zasebnikom živahno ieležbo priporočati. Dne 4 decembra se vrši •injski sejem, na katerega se bode najmanje 10 svinj prignalo. Sejem z mesom in špehom | vrši vsak petek. Roparska brata. V Selah pri Šmarju p. T. ila sta dva s poleni oborožena pobalina, ki i imela obraze črne, v hišo posestnika Gajšek. h je le žena z 1 letnim otrokom doma. Fanta i jo takoj pričela s poleni pretepavati in tudi I otroku sta udrihala. Grozila sta ji s smrtjo. i klicanje žene je pritekel 14letni sin. Nato l roparja zbežala. Mati in otrok sta težko iijena. Roparja sta posestniška sinova brata janc in Leopold Ojsteršek iz Sel. Dva otroka zgorela. V Slabotincih bila sta letoi sinček Slavko in 1 letna hčerka Marija »estnika Kolbl brez nadzorstva sama doma. astal je ogenj, pri katerem sta oba nesrečna roka našla svojo smrt. V pijanosti izgubila je v Vojniku ali pa bilo ukradeno posestnici Ani Bincl iz bv. artina denarnica, v kateri je imela 220 kron marja. Ogenj. V sv. Petru v Savinjski dolini zgorela žaga Petraka z vsem lesom. Škode je za i tisoč kron, lastnik pa je le za 2000 K ^arovan. Velike tatvine lesa. Že dalje časa sem se iz cementne fabrike v Zidanemmostu in iz enega gozda veliko množino lesa kradlo. itova je paznik zasačil v osebah delavcev Jože k in Frank Smrčan, pri katerih se je še tradenega lesa za 1000 kron našlo. Boj 8 tatom. Nadučitelju Pukmeister pri iškem trgu bilo je ukradeno kolo. Nadučitelj tata pravočasno opazil in zasledoval, oborožen z revolverjem. Med njim in tatom se je vnel boj. Končno se je tat revolverja zbal in je v bližnji gozd pobegnil. S koso udaril je na Vranskem hlapec Janez Robida posestnikovega sina Franca Kožun. Ranil ga je težko. Robida se je na Kožuna jezil, ker ga je ta zaradi njegovega petja za-sramoval. Požar je nastal v mizarski fabriki Jos. Lampret v Šoštanju. Gasilci so z izredno hrabrostjo pomagali in po težkem delu ogenj premagali. Pogorelo je pritličje in prvo nadstropje z stroji, lesom in gotovim pohištvom. Skoda znaša več tisoč kron. Iz Koroškega. Friedrich Seifriz t- (Pogreb.) Piše se nam: Kako čestitan in kako priljubljen je bil dragi pokojnik vsakemur, kdor ga je poznal — in kdo ga ne bi poznal dobrega očeta Seifriza — kazala je velikanska udeležba pri pogrebu, ki je bil v petek, 22. novembra popoldne. Take množice ljudi še ni videl naš kraj. Bilo jih je do malega 2000. Prišli so iz blizo in daleč znanci njegovi in prijatelji, dokazati mu zadnje časti. Med udeleženci je bilo krasno število visokih oseb, zastopnikov raznih uradov in obla-stij, med drugimi c. k. okrajni glavar drž. svetnik. Mayrhofer plem. Griinbuhel s soprogo, člani okrajnega šolskega sveta, veliko število deželnih in državnih poslancev, učitelji šole v Zitarivasi z vsemi šolarji, učiteljstvo drugih šol v okraju, požarna bramba SielachRain in veliko odbornikov drugih požarnih bramb iz Galicije, Železne Kaple, Doberlevasi in Sinčevasi, in brezštevilno ljudi iz domače občine in daljne okolice. Pevski zbor iz Železne Kaple zapel je na domu pokojnega tužno pesem „Wie die Glocken diister drohnen" in na grobu žalopesem „Hier unten ist Frieden." Gospod dr. Schlauf je izpregovoril za pokojnikom lep nagrobni govor, pri katerem so se solzile vsem oči. Ogromno število krasnih vencev se je nakopičilo na grobu, zadnji pozdravi zvestih prijateljev iz tega sveta . . . Naj bo ogromna udeležba pri spremljevanju pokojnega k zadnjem počitku nekaj v toložbo družini, ki globoko žaluje vsled prerane ločitve od ljubega svojega očeta. Zagotovimo ji, da je spomin za pokojnika med nami neizbrisljiv. Šele. Piše se nam: Danes 20. novembra se je vršila pred Celovškem sodiščem obravnava črez šolski štrajk v Selah in je končala s hudim porazom Selških hujskačev. Obadva obtoženca, namreč Simon Pristovnik po domače „baron Hus" in Janez Oraže s prilogo „sloven-ska prijaznost" sta bila obsojena na 8 dni zapora z enim trdim ležiščem. Zdaj se pravi 8 dni kašo pihat! Hus je črez trdo ležišče jako razburjen in vsaki bo to razumel, če povemo, da ima širni lastnost, rajši ležati pri kaki devici, kakor na trdi blazini. Visoko sodišče je napravilo veliko krivdo, ker se je na Šimijeve lastr nosti tako malo oziralo. Prijatelj vinske trte in kvartanja, bivši tovarniški in železniški uradnik in zdaj prečaBtitljivi fajmošter v Selah Jožef Linasi ni bil obtožen, čeravno je kot načelnik krajnega šolskega sveta v Selah za celo zadevo vedel in tisto tudi podpiral. Manj krive osebe morajo zdaj zaradi njega sedeti. Zopet dokaz, da „božji namestniki" ljudstvo v hujskarijo spravijo in da vamp redijo in se kratkočasijo, medtem ko morajo nahujskani zanje trpeti. Kdaj se bodo revnim slovenskim ljudem enkrat oči odprle? Obravnava je pa tudi dokazala, da je bil cel štrajk neopravičen in da so vse psovke, ktere je svoj čas „Mir" prinesel, od začetka do konca zlagane. Tudi čast učitelju Millonigu niso mogli ukrasti. Saj tako vsak, kdor Selške hujskače pozna, ve, koliko so vredni in da te osebe sicer nobenemu človeku še trohice časti ne morejo vzeti. Obravnava je trajala od 9. dopoldne do pol 2. Razen dve priče so vse zaprisegle, med njimi tudi gospod okrajni glavar. Kazalo se je, da je bil cel štrajk aranžiran in gospod Brejc kot zastopnik obtožencev je moral že v teku obravnave vedeti, da za njegove kli-ente ni pomoči. Vkljub temu je vse strune napenjal, jih toplo celo uro zagovarjal in medtem več ko desetkrat rabil besedo „interesantno" Vse je bilo interesantno; med drugim je tudi pravil, da se je na Češkem napravil enkrat štrajk zategadelj, ker šolske sobe niso bile pri- merne in da nobeden ni bil obsojen. Zategadelj, je nadaljeval, še manjka postavne podlage za ta prestopek, in visoko sodišče mora priznati, da se tudi obtoženci ne morejo kaznovati. Ta zagovor je tudi interesanten! Interesanten bode gotovo tudi račun, katerega bo poslal Brejc Husu. Vsi navzoči so bili hvaležni, ko je Brejc svoj govor končal; nevarnost, da bi med njegovim govorom kak gospod zaspal, je bila velika. Tudi nravnostno spričevalo, ktero je napravila občina v Selah črez obtožence, ni pomagalo, čeravno nobeden svetnik v nebesah ne more biti bolj pobožen in nedolžen kakor Hus in Ozbant. Vedenje in obnašenje Husa je vsem znano, in vsaki, kteri to »komedijo" pozna, mora misliti, da je občinsko spričevalo strankarsko. Ko je gospod predsednik sodbo naznanil, sta obadva obtoženca z Brejcem vred obledela, ker so plodovi Brejčevega govora izostali. Mislil sem si, da bo Brejc rekel, da je sodba „zelo interesantna." Končno sta Hus in Ožbant vzela Brejca pod ramo in vsi trije so takorekoč poleteli iz dvorane. Jaz sem za njimi gledal to smešno sliko, katera je bila za-me najbolj „in-teresantna." Nesreča. Pri delu v Pontebbi padel je tesar Andrej Kovač iz mosta in si je zlomil eno nogo. Tudi hude notranje poškodbe je dobil, tako da so ga morali v bolnišnico odpeljati. Požar je nastal v gospodarskem poslopju „Kirchenwirta" v Maria-Gailu. Bila je cela vas v nevarnosti, a pridno delo sosedov je preprečilo razširjenje ognja. Prišlo je mnogo gasilcev. Živino so rešili, ali s poslopjem je zgorelo tudi mnogo kmetijskega orodja, mašin, krme, žitja. Škoda je velika in govori se, da je nekdo nalašč zažgal. Tatinska družba se je pojavila v mestu Beljaku. Tako so se izvršile tatvine v dveh gostilnah, kjer je za 300 kron škode. Tatove, ki so ukradene stvari pri neki kramarici prodali, še niso vjeli. Pazite na deco! V Lipi se je igral neki 13 letni deček na ta način, da je vzel smodnika in je z nekim votlim ključem streljal. Ključ pa se je nakrat razletel in deček je bil težko ranjen. Nezgode. Pri delu v Beljaku padel je zidar Friderik Hernler iz sv. Martina iz precejšne vi-sočine. Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnice. — V Velikovcu padel je tudi pri delu zidar Raimund Brunner 6 metrov globoko. Dobil je take poškodbe, da je čez par ur v bolnišnici umrl. Konj udaril je v Celovcu posestnico Terezo Biirger in jo je težko ranil. Zastrupiti se je hotela v St. Veitu komaj 20 letna kuharica Ana H Pa so jo rešili. Tat. V Št. Jakobu pri Rudenn pogoreli so posestnici Antoniji Saler svinjski hlevi in gospodarsko poslopje, mnogo orodja in krme. Tudi 14 pitanih svinj je zgorelo. Škode je za 6500 kron, nesrečna posestnica pa je samo za 1600 kron zavarovana. Zobna krema__^jf^f^T^Vi t« i V^^fe^**^*'^ Ustna voda « Sadjerejci krmite v zimskem času sadjarstvu prekoristne pticlce, osobito pa senicice. Hočem priporočati sredstvo, s katerim se pokonča ne le malega pedica na črešnjah, mar več vse škodljivce na sadnem drevju prav temeljito. To sredstvo je namreč, kakor pove že lahko nadpis današnjega članka, krmljenje pre-kori8tnih ptičev, osobito pa senic (Parus ali Kohlmeise) v zimskem času. V dokaz istinitosti te trditve navedem najpoprej dva izgleda, potem hočem pa povedati, kako se imajo ptički v zimskem času krmiti, da se jih dovede do uuičenja raznega mrčesa in njegove zalege na sadnem drevju. Prvi izgled je ta-le: Ko je bila 1. 1886. nekdanja deželna kranjska vino- in sadjerejska — 6 — šola premetena iz Slapa pri Vipavi Da Grm pri Novemmestu, Dolenjsko, nahajalo se je na mnogoštevilnem sadnem drevja okolu grada Grm, vse polno sadnemu drevju škodljivega mrčesa, namreč vse polno gnezd glogovega belina, vse polno jajčnih obročkov ali zalege obročkarja ali krsteničarja, jajčnih zapredkov zlatoritke, gla-vačevih jajčjih kupčekov itd. Dosledno temu je bil v poznem jesenskem času in zgodaj spomladi skoraj vsakdanji posel učencev ta, da so vidljiva gnezda naštetih škodljivcev z drevja pobirali in sežgali. Sežigali so pa tudi gnezda glogovih be-linov naravnost na drevju in sicer s pomočjo tako zvanih gosenčnih bakelj. Te baklje so bile takrat jako „moderne", dasiravno je njihov plamen, ker je popje csmodil, napravil skoraj več škode, kakor bi jo morda napravile posmojene gosenice. Vse to delo pa ni izdalo bogsigavedi koliko, ker ni zalega vseh škodljivcev, kakor n. pr. prsteničarjeva, glavačeva, velikega in malega pedica lahko vidljiva itd. in pa tudi zato ne, ker se sosedje za pokončevanje goseničje zalege niso prav nič brigali. Iz poslednjih vzrokov smo se polotili krmljenja ptičev v zimskem času, osobito pa senic. V ta namen se je postavilo med sadno drevje dve krmilnici, s pomočjo katerih se je ptiče vso zimo pravilno, ali kakor bi se lahko reklo zistematično krmilo. In glej kako čudno! Po preteku par let ni bilo treba učencem več požigati goseničjih gnezd, kajti ni jih bilo več. Izginile so ne le vidljive gosenice, ampak tudi nevidljiva, ali le težko vidljiva zalega, kakor n. pr. obročkarjeva, pediceva in glavačeva, ker so jo seničice in mali detali ali brglezi iztikali ter požrli. Drugi dokaz pa, kako koristno je krmljenje ptičev v zimskem času, je gotovo ta-le: — Ko sem šel leta 1907 v pokoj, naselil sem se v bližnjem Novemmestu. Na sadnem drevju mojega vrta, osobito pa na onem drugih Novo-meščanov, katerih večina ima pri svojih hišah večji ali pa manjši s sadnim drevjem obsajeni vrt, je bilo takrat v zimskem času po drevju vse polno suhega, v šopke spredenega in v vetru se jugajočega listja. Bila so namreč gnezda glogovega belina pa tudi druga sadnemu drevju škodljiva mrčesna zalega. Dosledno temu je bilo seveda v poletnem času vse polno gosenic po sadnem drevju, a tudi po zelenjavi jih ni manjkalo. To mi je dalo povod, da sem se obrnil do naših Novomeščanov s prošnjo naj bi prispevali k temu, da bi se napravilo v Novemmestu več ptičjih krmilnic, s pomočjo katerih naj bi se potem vsako leto pozimi ptiče krmilo. Na to prošnjo se je nabralo toliko denarja, da se je nabavilo štiri krmilnice. S temi ter z eno zasebno sem pričel leta 1908 pozimi sam ptiče redno krmiti. In glej, v preteklem poletju, toraj po komaj treh letih, ni bilo videti v Novemmestu na sadnem drevju nikjer nobene gosenice. Posebno značilno pri tem je to le: Pri vhodu v mesta, v tako zvani „Ločenski ulici", stoji pri hiši g. Možina velika divja hruška ali tako zvana drobnica. Na ti drobnici je ostajalo, vsako zimo prej, predeu se je pričelo s krmljenjem ptičev, izredno mnogo suhega, v zvitke z vlečenega listja ali gnezd glogovega belina, letos pa ni najti na ti drobnici niti enega zapredka, ampak vse listje je sčistoma odpadlo. Ta drobnica mi je toraj merodajna glede uspeha krmljenja ptičev, osobito pa seničic. Kar je v Novemmestu jako dobro obneslo, obnesti bi se moralo po mojem mnenju tudi drugod, le lotiti se bo treba tudi tam krmljenja ptičev v zimskem času tako, kakor delajo po drugih deželah osobito pa že mnogo let v Nemčiji. Prašal pa bo gotovo marikateri, kako pa se krmi ptiče pozimi? — Za to sije treba preskrbeti pred vsem tako zvanih krmilnic. Kar se njihove velikosti tiče, zadostuje namreč popolnoma, če je mizica 25 do 30 cm široka in 45 do 50 cm dolga. Streha naj sega kolikor mogoče čez mizico, da ne bo padal dež in sneg o vetrovnem vremenu na njo. Prav priporočljivo je, da se pribije na vsako mizico primerno veliko pločevinasta ali plehasta škatljica, katera ima služiti za pokladanje tnršične moke. Prav priporočljivo je tudi, da se utrdi v sredino mizice ali še bolje na steber, na katerem sloni mizica, kako šilo, na katero se potem natika za seni-čicice surov loj. Take krmilnice naj se postavijo med katerokoli drevje, nahajajoče se blizu hiš. Pred vsem bi se ne smelo pogrešati takih krmilnic pri nobenem šolskem poslopju, kjer naj bi služile učeči se mladini v dober izgled. V vsaki vasi bi se moralo nahajati primerno število, t. j. 3, 4 ali še več krmilnic. Poglejmo pa sedaj, kaj in kako naj se ptičkom poklada? Ker stikajo seničice mrčesovo zalego najbolj pridno, kajti zaužijejo jo same, pitajo pa spomladi z njo tudi svoje mladiče, poskrbeti je treba v prvi vrsti za te. V to svrho naj se poskrbi, da bo v krmilnici vedno na razpolago dovolj tnršične moke in kolikor tudi surovega loja. Novo-meščanski mesarji mi ga odstopijo radi za Bog lonaj, in tako bi morali storiti tudi mesarji v drugih krajih. Poglavitna hrana za senice je bilo in bo seme solnčnih rož ali solnčnic. To seme žro namreč senice z največjo slastjo in jim tudi ne škoduje. Jederc ali pešk od buč naj se se-nicam ne daje, kajti skušeni, stari goriški pti-čarji so prepričani, da dobe senice po zauživa-nju teh drisko, kateri tudi podležejo. Poklada naj se nadalje v krmilnice star kruh, ostalo polento in za vrabce ter druge ptiče, katere morajo pač tudi živeti in kateri krme spomladi svoje mladiče izključno le z mrčesom, še kako žito in najbolja za nje je ajda. Kako se imajo pa ptiči krmiti ? Mizica ne sme biti o vsakem času s hrano obložena, kajti v takem slučaju se senice za mrčesovo zalego mnogo ne brigajo, na vsak način pa je treba poskrbeti, da bo v krmilnici vedno nekoliko tur-Šine moke in loja. Poklada naj se krma vsako jutro in le izjemoma včasih popoldne in še takrat v bolj pičli meri. — Ko začne spomladansko 8olnce greti, naj se s krmljenjem nikakor takoj ne preneha, kajti, če senice ne dobe krme, se potegnejo odtod v gozde in meje ter si napravijo gnezda tam, namesto bliža sadnega drevja. R. Dolenc. (»Prim. Gospodar.«) Zadnje vesti o vojni. (Zadnji telegrami.) Resnost položaja. Vlada je naznanila danes v državni zbornici, da hoče predložiti v nujno rešitev 3 postavne načrte, ki se tičejo splošne mobilizacije, in sicer: 1. Postava glede pregleda konj. — 2. Postava glede podpore družin mobiliziranih vojakov. — 3. Postava glede oddaje transportnih sredstev in ubikaeij od strani zasebnikov in oblasti v slučaju vojne. — Te postave dokazujejo, da hoče biti naša vlada na na eventu-se torej o in vse pripravljena, elno vojno, izboljšanju voriti. tudi da položaja ne more go- Položaj. Dunaj, 28. nov. Položaj je nespremenjen, ne kaže nobenega izboljšanja, pa tudi nobenega poslabšanja. Rusija se dela še vedno miroljubno, ali obenem nadaljuje svojo oboro-ženjc. Naša monarhija pod nobenim pogojem ne dovoli razdelitve Albanije in uresničenja srbskega pristana v jadranskem morju. Srbi so sicer že Durazzo zasedli, ali kmalu bodejo morali ta pristan zopet zapustiti. Poroča se, da so Albanci že p r o g 1 a si 1 i neod- visnost Albanije. Poroi našega konzula Edl, katero J srbska vlada v bojazni pokva in skrajšala, še vedno ni na Dunaj Naš cesar in Rumunska] Naš cesar je odposlal Coni pl. Hotzendorf v Bukarest z lasfi ročnim pismom na, rumunsk blazine 3 K, 8 k" BO, * K. Se posije po ponetju od 13 list prej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kir K« dopada denar nazai. S. Bontseh, Deschemiz Nr. fiikD. (BšbntoJ. Cenik gratis in franke. Si ob 11; eti i£^ Denar prihranite pri solidni razpošiljalni hiši R. MiklucJ Ljubljana št. 104, ako vzorce štofov za gospode] in dame $0F~ zahtevate. Nobenih troškov, solidno blago. Nobene kupoe | obveznosti. Motorji za surovo vije I visokiM pritiskom od 16 do 100 HP. Obratni troski 1 do 1'/, vinarja za uro in konjsko mo«. Bencin-, petrolin- ii bencol-motarji ležeče in stoječe konstrukcije od 1 do 60 lir, ter lokomobiU od 2 do 20 HP. Obratni troski 5 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč. 76 T_ TJ7"Q,rcla.©J.OTxrs3s± Dunaj, UJ,, Pauluagaase 3. — Budapest, VL, Vael kbrut 37 Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno. veliko trgovino Mann loss, Celje zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kaf kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane in sifonasie srajce, kravate, otročje vozičke, n* -----============== grobne vence in trakove, z eno besedo vse. = 23 azglas. ed sklepa občinskega sveta deželno- a komornega mesta Ptuj se vrši dne mbra 1912 licitando-razprodaja za demo- določene Gollobove beneficiantovske hiše. azprodajalni pogoji se takole določijo: , K razprodaji pride ves material iz demo- [ z vsem kar ni pribito in pritrjeno. Najmanjša ponudba znaša K 900—r in to ponndlio materini ne proda. Občinski svet si pridržuje pravico, izmed ponndb poljubno sprejeti. 8. Oddaja slori občinski svet; ponudnik ''/i ponujane svote takoj, ostanek tekom 24 naznanilu sprejema njegove ponudbe v i plačati in poleg tega kavcijo v gotovini ilni knjižici v visokosti K 500'— polo- ikatera zapade, ako se hišo do konca rja 1913 popolnoma ne podere in prostor e potrebne ne očisti. Za vsak dan nekon- tega dela mora ponudnik svoto K 10-— lodrtine, ki jih ponudnik ne potrebuje, ' je v Rabelsdorferstrasse. Razprodaja prične ob 9. uri zjutraj in po oddaji potom občinskega sveta. Župan: J. ORNIG. azglas* l 'aznanja se tem potom, je direkcija šparkasse kn. komornega mesta v seji dne 26 t. m. enila, da se od 1. janu- 1913 naprej do pre- ca določi obrestno mero hranilne vlog;e s 4iioi ** 4-12 |o hipotečna posojila s 5y|o. tuj, 27. novembra 1912. direkcijo šparkase dež. kom. mesta Ptuj: J. ORNIG 1. r. župan in načelnik direkcije. Kupujem 1032 hrastov les, in deske 3 cm debele, vse v dolžini od naprej. — Obrniti se je na V. Scagnetti, -a tovarna in parna žaga v Ljubljani. no posestvo, joa poaetve in "T, 12 job mladi gozd i lepi paSnik, na spod- ToSkcm, so ptoda. Kje? natančneje pri H.fllavar -rg, Karaten. 1003 Proda se 1OH8 hiša "^BB K s k stanovanji in zemljišča, blizu . Hranilnice 30 2600 se poizve v Lembaha Jiorn his. štev. 24 ovski pomočnik prostor, zii mešane dober manufakturist, da bi te s 1. decembrom ■utopil. Ponudbe na prodajalec". Ivan Vtika ledelja št 11. 1030 Priden 1031 pekovski učenec se takoj sprejme pri g. Joj. Oriig v Ptojn.________ Pekovski učenec se takoj sprejme pri gosp. Johann Turtsi-hitseh, pekovski mojster, Boating pri Grades. _________________toss Posestvo 1017 pri veliki stezi, za vsakega obrtnika primemo, je za prodati na Gornji Hajdini Miru Ptuja, ki obstoj iz 5 joh Srunta. goSe, osejano je vse. ram v dobrem stanu. Stale in kolarnica, tudi sadno drevje. Kupci naj se oglasijo pri Jokan Cartl, krčmar na Hajdiii st. 51. — 11 — Pridno, delavno t X % # dekle za vse Cisto zastonj ne za malo denarja po povzetju oferiram 25 m raznih ostankov (restov) za srajce, cejhe in pralne obleke W~ K 9 90. -p| 40 m raznih ostankov za srajce, cejhe in bar- hentove obeke BB- K 17.25. "VI ki govori nemško, se k 2 osebama takoj sprejme. Plača 12 dO 14 kron. Naslov „VILLA ROSA," Breg pri Ptuju. 103& Neprijetne lasi y obrazu, na rokah, odpravi tekom 6 minut iia. L mil 105* Al *^^J ^F gar. neškodljiv, zanesljivi uspeh, ena doza za . \J K 4'— zadostuje. Pošlje strogo diskretno. V'1 Km. lir. IL RIX DUM], IX., Bergrjasse 17 K. Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu," lekarna .Marija ; pomagaj" in parfumerija Wolfram. . i Redka okasija! Čudežno ceno! 0F~ 600 kosov za samo 3 K 80 h. in Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 8 k. najtin. žepnin robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damski kinč s patent- ^ zaklepom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par gumbov za manšetc S gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 8 jux-pred-meti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčnih predmetov in Se &0U drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. Posije po povzetju centralna razpoš. hiša Ch. Jungwirth, Krakov A.|3. NB. Pri naročbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. 1022 Poleg tega 3 skupine; I. Za moške: Da 1 obleko iz sukna 1 trikot-srajco 1 zefir-srajco 6 žepnih robcev za K 15.— II. Za ženske: na 1 voljn. zimsko obleko 1 voljneni šal ali robec 1 namizni ptt 1 zimska srajca 6 žepnih robcev za K 15.— III. 10 m flanela za srajce 10 m Sifona za srajce 10 m bailvnta za obleke 10 m pravobaivnega kre- tona 6 prtov (Handtuch) in 6 žepnih robcev za K 25- Za trajnost se jamči. Kar ne dopade, se izmenja. Razpošiljalna hiša M. PLATOVSKY, Pisek, Češko. Pazite na firmo I Ustanovljeno 1. 1881. 133 Napravite en poizkus! Glejte na ime LYS0F0RM in na originalni zavoj! ima za vsacega izobraženega človeka interese! Vi morate vedeti, ako vlagate na higijeno svojega trupla tako težo, da je v VaSi hiSi zanesljivo de«infekcijsko sredstvo neobhodno potrebno. Bolezni kakor kolera, tifus, ošpice, Sarlah, ko&e, ranjenja, opekline, se mnogokrat pripetijo; za desinfekcijo na bolniški postelji, za antiseptične o.hveze ran in bulov, za irrtgacijo trupla in prepečenje nalezljivosti. pri vsaki vrsti desinfekcije in odprave duha se izkaže najbolje znanstveno mnogokrat preiskuseni in po celem svetu kot najboljši desinficiens sedanjosti priznani LYSOFORM, ker hitro in zanesljivo vpliva, je nenevarno in se zamore od vsakogar rabiti, prijetno aromatično difi, kozi ne škoduje m je končno jako ceno; priporočajo ga največji zdravniki, in rabi se rado v vsaki hiši. V originalnih steklenicah (zeleno steklo) z navodilom se za "80 vinar j e v za steklenico a lOO gramov v vseh apotekah in drožerijah monarhije dobi. Vpošlevajte, da Lysoform slabi duh in pot hitro in gotovo odpravi! Podučljivo, od odličnega zdravnika spisano brošuro o rzdravja in desinfekriji" dobite zastonj po kemiku C. A. llnbmana, referentu „Lysoform-tvornic" Dunaj XX., Petraschgasse *. žepna ura, mnogo prem. marka „Sirena.a Le ta ura ima veleprima švic. kolesje in je ni razločiti od zlate ure za 1110 K. Za natančnost garantiram 5 let 1 k. 4 K So, 2 k 9 K 50 Nadalje ofer. Glona-srebrno žepno uro za 3 K 70. Vsaki uri se doda zastonj eleg. pozlačeno verižico. Brez rizike. Izmenjava dovoljena ali deoar nazaj. Posije po povzetju S. Kuhane, eksp. ur. tajni. Scbastiang. št,' -to. Iščem v najem 995 gostilno s posestvom Naslov: Lnjza Mutekovic, Ober.Vtigan k. Ehrenhauten. Učenec 1007 se sprejme pri Perko nad KwMtet trgovina s špecerijo, manufakturo in železjem v Ormoža. Lovski sir!! jako dober, pikanten, trajen, rediien in ceni. Za turistovske krčmarje in trgovce posebno priporočati. 6 kg poštni zavoj K 6"—. povzetje iranko z zavojem. M. Fets, Innsbruck, Schloss Felseck. 1008 BOLI1TDEE z o. z. DUNAJ, IX. 11, Porzellangasse 18. = Bolinder motorji za surovo olje = so cenim v obratu jako ekonomicni.Za vsako moč od3 PS naprej IMF" Lok-omobili za surovo olje. "^ 31 in astma Prea posnetki se varuje s pogledom na varstveno znamko se uspešno odstranijo po rabi mojega leta sem najbolje znanega Eucalyptus ulju (avstralski naravni produkt). Cena originalne steklenice 1 K 60 h. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus milo, najboljše sredstvo proti pegumi, mozuli, fleki (Leberfleckc), finami in nečistosti obraza. — Eucalyptus-bonbani edino vplivni proti kašlju, oslovskem ka-šlju, astmi itd. ERNST HESS == Kl.ingenthal i. S. ------- Se dobi v Ptuju v lekarni „pri zamorcu" H. Molitor. 67 Brata Slawitsch w Ptuju Florianiplatz ia Uigaitirgisse priporočata izvrstne Šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ročna masina . . K 60*— Singer A . K 60-— 70 — Dilrkopp- Singer . . K 70 — 90-— Durkopp-Ringschiff za Šivilje . K 130-— Dlirkopp-Zentralbobbin j za Šivilje K140— jjl Dllrkopp-Ringschiff za krojače K160 — Dlirkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung..............K 160'—180 — Dorkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......K 160—18CI-— Minerva A..................K 120 — Minerva C za krojače in čevljarje........K160-— Howe C za krojače in čevljarje.........K 90 — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidrost je le tistim znana, kateri imajo mašine od nas. Cenik brezplačno. 5 Vinogradniki! Ber/ancfier/ x R/par/a Te/ekf Novo! Šlager 1912. D. R. G. M. št. 526081 Novo! Novoletna šaljiva karta v doslej nikdar vidni vrsti. Vsaka karta „šlagerM, ni za prekositi, humoristično in senzacijsko. Vsaka, tudi najmanjša pošiljatev je dobro sortirana in vsaka karta v kuverti. Samo mi imamo edino razpečavanje. Zastopnike se za vse kraje išče. 10 orig. vzore. pr. vpoš. 076 K HabiqhOrSt & CO. 26 kosov !•— K n il • >i> bo „ 176 „ Bochum i. W. 100 „ 3— „ Postschliessfach 149. Povzetje 40 vinarjev več. Pismene znamke vseh dežel vzamem v __________________________plačilo.________________________970 Zelo dobro idoča gostilna S trgovino mešanega blaga, veliko lepo nadstropno hišo tik velike farne cerkve, šole in državne ceste, 10 minut od kolodvora, eno uro od Maribora v zelo priljubljenem in lepem kraju, se takoj zaradi preselitve in nezmožnosti slovenskega jezika za samo 31.000 kron pod lahkimi plačilnimi pogoji proda. Vse natančneje pri Franz Peteline Zgornja Potekava pri Pragerekem. Vsakemu interesentu se na zahtevo brezplačno razglednico hiše vpošlje. 949 Otročji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbira se dobiva v veliki trgovini Johanu Koss CELJE na kolodvonkem prostora. (Zahtevajte cenik). Previdnostih Gospodinje ! Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, splošno preiskušene svetovne marke W) BLAIHISCHEIN ff UMIK UM** MARGARINE preiskusili. fiUnlKUM ni rastlinska margarina. ■iUNIKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfctt) s velepasteurizirano smetano in ima vsled tega i visjo redilno vrednost te: je v resnici zdrava. nUNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši natnrni produkt. nUNIKUM" Je E?(""V>I cenejša nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. za w'w' |o SAMO BLAIMSGHEIN nUNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zavojij razvidno. Cenjena gospodinja! Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečete evrete kuhate za kruh s putrom BLAIMSCHEIN's „UNIKUM"-MARGrARINO Se dobi povsod. Poizkušnja gratis in franko. Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XIV. iooo kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara lasnega 1 povzročili. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi r" oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan koti balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov n po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnijinjj so vsled tega v Jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se sarantint] Ako to ni res, plačamo IW* IOOO kron netto vsem osebam, ki s« plešaste, brez brade ali miku obraščene in ki so Čara bslul nspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Gospod Josef Silhany piše: Veleceujena firma! Ker je moj prijatelj z Vadim balzamom tekom 3 tednov lepo rast brad« toffl prosim, da mi pošljete en paket Čara a 6 kron po povzetju. Z velespoStovanjem Cara-HauB, Kopenhagen, Josef Silhany, Erszebetfalv«, OjnhJ Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim l&ta moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam rabiti, fl moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha,in zahvaljuj*!. Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z nji zahvalo ostajem Vaš 0. v. M. Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko, j pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo Specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja io kron. ID i rim se . upil bali pro prič so mai deli ski ški del« stri, beg avH pod Obs. diskretni zavoj. ms. lepili!!! IS&) (Pisma treba frankirati S 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). Razglas. Šparkasa v Brežicah na Savi je sklenila, da zviša obrestno mero za posojila z in brez hipotek od 1. januarja 1913 na IV* 6°|o -p| obrestno mero za menice pa od 1. novembra 1912 na ■TU 2 O. Sparkasa Brežice na Savi meseca novembra 1912. 1016 in se dobi 166 rezano blago, perilo in obleke pri Adoifu wesiak, Maribor, FreibansgassellagystraBe (od novega Hauptplalza proti „Narodnem domu") vjnovo zgrajeni „Warenhalle.« V življenju nikdar več! Vsled vojne na Balkan sem prisiljen, 20.000 kosov imit. srebrnih ur dvojnim mantelj z izvstnim anker-rem.-koleijat teče v rubinskih kameljih, 0 pokrovi), ki so bile za Turij namenjene za smešno km K 6'— en kos prodati it ■ bi nikdo ne zamudil ugodi prilike, da si to izborno,tp snici napol Jcnkano uro raba Naročite takoj, ker bodejo« ure v kratkem času razprodat] 3 leta pismene garancije. Razpošilja po povzetju. Eksportna hiša ur Max Bohnel me; Na? skn ofic nar Dunaj, IV., Margarethenstrasse Nr. 27! Izdajatelj in odgovorni nwdnik: Kari Linhart Tiskal: W. Blanke v Ptuj«, 30