plačana t (otonok
Leto Wm.. št. 176
w pr» v čustvo. i_juogaxu». a-tuUijeva ulica ». — feieton SC SIML, 6120, 3124. 3126, tfl26P Uxseratnl oddeieic: ujuoljana, Selen* Durgova ul S. — Let 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
U. — reieton «. 245& Podružnica Celje: Kocenova ulica tt
i. — Telefon SC 180. rt^Cunl pri podt ee*. ea voditi: Ljubljana »L 11.842. Praga dalo 78JS0, Wte» «t 105.241.
Ljubljana, sobota 1. avgusta 1936
Cena 2 Din
vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znata mesečno Din 25.— Za tnozaiitatfo Din 40^—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon S122, 8123, 8124. 8125. 8126. Maribor. Gosposka ulica U. Telefon St. 2440. Celje, Strossmajrerjeva ulica itev. 1. _Telefon t 65._
Rokopisi m ne vračajo.
Ob otvoritvi petega Mariborskega tedna
Danes v Mariboru petič otvarjajo »Mariborski teden«. Ta ustanova ni morda produkt nečesa umetno narejenega ali improviziranega. Uspehi dosedanjih štirih »Mariborskih tednov« so mogli vsakogar, tudi če je stal nekoliko «olj ob strani, prepričati, da segajo korenine te iniciative v področje življenjskih in organičnih potreb Maribora ter njegovega zaledja. Iz dveh komponent je vzniknil. »Mariborski teden«: kot posledica nekaterih peripetij, ki jih je Maribor doživel v povojnih letih, in kot rezultat dobre volje, prikazati življenjsko jedro m splošno nacionalno tvornost našega obmejnega ozemlja.
Peripetije, ki sta jih Maribor in z njim vse njegovo obmejno zaledje doživljala v povojnih letih,« so obmejni pokrajini globoko sekale v življenjsko tMvo. Bogve kaj bi bilo danes z Mariborom, ak0 bi ne bilo na primer razmeroma ugodnih prilik v gospodarsko-socialnem prerezu, ki jih prinaša konjunktura procvitajoče tekstilne industrije. Iz Maribora je morala kontrola dohodkov in z njo lepo število rodbin, katerih odhod je v gospodarskem življenju Maribora in okolice zapustil precejšnje vrzeli. Ugasnile so vse one razvojne možnosti, ki si jih je obetal Maribor kot svoječasnd sedež velike župa-nije in samoupravnega oblastnega odbora.
V tedanjih pcrognozah in računih so se napravile mnoge investicije, ki so marsikomu po ugaslih možnostih mesto blagoslova prinesle nesrečo in gmotno propast. Tudi ukinitev finančnega ravnateljstva je imela precej občutne odmeve v utripih mariborskega življenja.
Maribor je vedno znova in znova klical po pomoči in kompenzacijah, ki pa niso prišle. V tem pesimizmu se je vedno krepkeje čutila potreba Po emanaciji vseh tvornih sil obmejnega ozemlja in je zorela misel, kako prepričati svet, da ne tlačijo Maribora in njegovega zaledja sence v meščanskem blagopočutju ugaslih energij, spodrezanih stremljenj navzgor in poteptanih razvojnih možno.j d, ampak da bije v njem pulz zdravega, krepkega in sočnega življenja, ki živahno polje v ožilju naše obdravske prestolnice. V teh obeh komponentah, od katerih je prva kruto realna, druga pa psihološka, je bil zametek »Mariborskega tedna«.
Že ob dosedanjih »Mariborskih tednih« sta se s precejšnjo posrečenostjo odražali na vseh njegovih prireditvah struktura in značilnost mariborskega in sploh obmejnega življenja. Nekam čudovito slikoviti so bili simboli teh življenjskih utripov, kjer se neizogibni kilopotec naših vinogradov srečuje z visokimi dimniki krepko razvite industrije. Odlike slovenskega Merana se dopolnjujejo z važnostjo, ki si j0 je priboril Maribor v gospodarskem življenju Jugoslavije kot jugoslovenski Manchester. Prav ta pestrost obeležja, v katerem se izživljata mariborsko in obmejno življenje, daje prireditvam »Mariborskega tedna« posebno s vojske konture. Maribor ni mogel seveda dosedaj formirati teh emanacij svoje tvornosti do one stopnje in popolnosti, s katero se na primer lahko ponašajo slične prireditve v močnih gospodarskih in povsem drugače dimenzioni ranih sredinah ter že v desetletja idočih tradicijah. Je pa v prireditvah »Mariborskega tedna« toliko iskrene natumosti in toliko izkazov najboljše volje, da je spopol nje vanje v organizaciji in kakovosti danes očitno podana postavka.
Tudi letošnji »Mariborski teden« do-prinaša zgovorne dokaze marljive tvornosti. Močni polet tekstilne industrije se bo razodeval v razširjeni in spopolnjeni razstavi proizvodov mariborske industrije, ki daje Mariboru upravičen sloves iepo uspevajočega in razvijajočega se industrijskega centra, saj daje ta industrija zaslužka in kruha skoraj d vem tretjinam vseh delavcev in delavk, ki so zaposleni v mariborskih tovarnah vseh panog.
Poseben pomen pa bo zadobil tudi oni oddelek, kjer se bodo - javljali sledovi j pridnih m ust-varjajočih rok našega oc mejnega obrtništva, ki je letos energie no stopilo v krog tvorcev ki organi za torjev te ustanove. Mariborski obrtnil upravičeno slovi po svoji solidnosti ir odlični strokovni kvalifikaciji, saj je bila na vročih obmejnih tleh predvojne in medvojne dobe konkurenca tako huda, da si je slovenski obrtnik, enako kakor trgovec, mogel ohraniti obstanek in se z uspehom prebiti skozi življenje proti protežiranemu nemškemu in nemško usmerjenemu konkurentu samo s prvovrstno strokovno usposobljenostjo ter pošteno in solidno postrežbo. Letošnje prireditve »Mariborskega tedna« pa bodo tudi v znamenju socialnega poudarka, saj bo posebna razstava socialnega skrbstva prikazala razvoj socialnih ustanov in napredek socialnega skrbstva, ki je spričo izrazito industrijskega značaja Maribora eminentne važnosti.
Ti trije poudarki, industrijski, obrtno-trgovski ki socialni, bode posebno svetle točke v nizu cele vrste drugih razstav
PREDSEDNIK ŽIVKOVIČ 0 NALOGAH IN CILJIH JNS
Seja iivršnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke - Nastopni
govor novega strankinega predsednika
Beograd, 31 • julija, p. Na strankinem kongresu pred mesecem dni izvoljeni izvršni odbor Jugoslovenske nacionalne stranke je imel danes svojo prvo redno sejo. Za sejo je vladalo v poitični javnosti veliko zanimanje zlasti tudi zaradi tega, ker ji je prvič predsedoval novi strankin predsednik g. Peter Živkovič in je bilo napovedano, da bo imel ob tej prilik' kratek <<ovor načelnega značaja- Pred prostori stran k'nega tajništva na Kralja /Milana ulici so se zbrali davi že ob 9. uri številni novinarji in fotoreporterji. čeprav je bila seja napovedana šele za 10. uro. Novinarji so ustavljali prihajajoče člane izvršnega odbora in jih obsipali z raznimi vprašanji. Ko je prišel predsednik Živkovič. jim je smeje se rekel, naj vendar počakajo, kaj bo skle-
nil izvršni odbor, ker jim bo lahko šele potem kaj povedal
Predsednik Živkovič je sejo otvoril ob 10. ter Ičonstatiral, da »o navzoči vsi Bani izvršnega odbora razen štirih, ki so se opravičili- Ko®!a Titnotijevič. Karlo Kova-čevič, predsednik senata dr Ljub^mir To-maš;č in častni predsednik stranke Nikola Uzunovič. ki se zdravi v Soko Banji- G-Llzunovič je v svojo n pismu še posebej poudarili, da se v vsem strinja že vnaprej s sklepi izvršnega odbora, ker mu je dnevni red že znan. saj so ga v podrobnostih obr^-navali v Soko Banji na konferenci, ki so se je pole« n;ega udeležbi predsednik Živkovič podpredsednik Banjanin in glavni tajnik dr. Kramer.
Govor novega predsednika
Pred prehodom na dnevni red je imel novi predsednik sitranke Peter Živkovič kratek govor. Izvajal je med drugim:
Predvsem želim, da se tudi s tega mesta zahvalim vam. in vsem udeležencem kongresa za zaupanje in čast. ki ste mi ju izkazali z izvolitvijo za predsednika. Iz vseh krajev naše države, od ogromnega števila naših organizacij in posameznih prijateljev, sem prejel nešteto čestitk, ki so mi dragocen dokaz simpatij širokih nacionalnih vrst in le nova pobuda za moje delo. Ko sem sprejel predsedniški položaj v naši stranki, se dobro zavedam tako svoje odgovornosti kakor tudi delikatnih dolžnosti, ki sem jih prevzel. Toda drugače nisem mogel postopati, ker je bila to enodušna želja vseh delegatov na kongresu.
Po spremembi pravil naše stranke, ki je bila izvršena na kongresu, imamo izvršni odbor kot sestavni del vodstva naše stranke. in jaz mnogo polagam na vaše vsestransko sodelovanje v tem odboru. Trdno se nadejam, da bomo mogli s prijateljskim, lojalnim in solidarnim sodelovanjem mnogo koristiti jugoslovenski stvari, ki ji moramo služiti z vsemi svojimi silami. Gospodje, prevzeli smo veliko odgovornost in oddolžiti se moremo zaupanju le t udano-stjo ideji in z najlntenzivnejšim delom. Zato vas prosim za vašo vsestransko pomoč. Kar se mene samega tiče, vam bom zvest in aktiven sodelavec.
Zahvala Nikoli Uzunoviču
Dovolite mi, da v tem trenutku, ko tudi formalno prevzemam predsedstvo, izrazim svoje spoštovanje in hvaležnost našemu častnemu predsedniku g. Nikoli Uzunoviču. Kongres stranke je izpolnil napram njemu svojo dolžnost, ko mu je na podlagi posebne odredbe v statutih podelil častno predsedstvo in ko je v statutih tudi določil zanj stalno mesto v našem izvršnem odboru in častno mesto v vseh naših organizacijah in odborih. V svojem in gotovo tudi v vašem imenu prosim g. častnega predsednika, da tudi v bodoče podpre stranko s svojimi velikimi državniškimi izkustvi in s svojo veliko avtoriteto.
Misija JNS
Narod in država sta danes v zelo težkih razmerah. Nihče onih, ki verujejo v odre-šilnost jugoslovenske misli, nimajo danes pravice, ostati oh strani. JNS je bila ustanovljena, da med narodom v državi izvaja program na osnovi manifesta našega velika kralja, ki je hotel na trdnem temelju državnega ln narodnega edinstva rešiti naše notranje politične, gospodarske in socialne probleme v duhu one enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev in one solidarnosti vseh slojev naroda, ki so edina garancija, da bo naša Jugoslavija do-i movina zadovoljnega in velilcega naroda, sposobnega za kulturni ln socialni napredek
in prireditev iz vseh ostalih področij splošnega gospodarskega, kulturnega in nacionalnega življenja Maribora in obmejnega zaledja. Želeti je le, da bi v bodoče še krepkeje stopilo v ospredje udi kulturno življenje naše obdravske prestolnice, ki potrebuje pri taki reviji vomosti in življenjskosti nedvomno kar lajvečje pozornosti. Menda so v ozadju inančne težkoče, ki jih pa bo tudi treba r,remagatd.
V letih pesimizma se je porajala m oorodila misel »Mariborskega tedna«. Je to eden od redkih poskusov, ki se je v vsakem pogledu prav dobro obnesel. 7, njim je Maribor prešel iz pesimizma .* optimizem, s katerim sedaj spremlja razvoj in uspehe »Mariborskega tedna« kot odraz svojega dela in življenja. Iz nujne življenjske potrebe je zrasla hvalevredna in za naše obmejno ozemlje izredno koristna zamisel, katere uspehi so dali prav onim, ki so s požrtvovalnostjo in nesebičnostjo navzlic najrazlič--nejšim pesimističnim prišepetavanjem zavihali rokave ter s sposobnostjo m spretnostjo za jamčili Mariboru nekaj, kar mu prinaša siloves tudi preko mej Jugoslavije, ob enem pa mestu in oicolici tudi velike realne koristL
in dovolj močnega, da si ohrani svojo svobodo in neodvisnost.
JNS je bila ustanovljena z devizo »Jiigo-sloveni v zbor!« Post ia je najjačja nosite-Ijica te velike misli. Njene vrste moramo učvrstiti in ojačiti in vse svoje organizirane sile moramo posvetiti lojalnemu in nesebičnemu sodelovanju z vsemi iskrenimi rodoljubi, da bo naša draga domovina mogla iziti iz težkih izkušenj današnjih dni in ostvariti oporoko velikega kralja Zedini-telja.
Hrvatsko vprašanje
Naš kongres je. z referati, ki so bili podani na njem. vidno dokazal, koliko razu-
mevanja je v vrstah naše stranke za realno ureditev naših nacionalnih vprašanj. Na tej poti bomo vztrajali. Propovedovali bomo in praktično izvajali ideje bratskega Hi sporazumnega urejanja naših aktualnih nacionalnih problemov.
Naglasiti hočem, da želimo tudi rešitev hrvatskega vprašanja na najbolj pravičen način. Pri tem hočemo postaviti le eno mejo, od katere ne bomo odstopili: narod lahko v svoji državi eksistira in napreduje le v edinstvu.
Podrobno izdelani delovni program
Gospodje, mislim, da je zdrava zamisel, da se mora stališče naše stranke opredeliti do podrobnosti glede vsakega posameznega vprašanja in da je treba tako nadaljevati delo. ki se je na nnfem kongresu pričelo. Poleg hrvatskega vprašanja imamo tudi velik socialni problem: razdolžitev našega kmeta, pa tudi veliko moralno vprašanje: organizirano borbo proti korupciji. V današnjem času splošne zmešnjave in neiskrenosti bo naš ponos, če se bo JNS pojavila pred narodom z izdelanim jasnim in, kar je glavno, izvedljivim delovnim programom. ki bo dokazal, da naša jugoslovenska misel ni v nasprotju niti z enim upravičenim interesom niti enega dela našega naroda in niti ene pokrajine v naši državi, nego da ima naša stranka nasprotno moč in sposobnost ustvariti končno nacionalno harmonijo.
Zakonitost in demokra^fa
Mi globoko verujemo v življenjske ideje našega naroda. Zalo bomo tudi v današnjih težkih razmerah propovedniki nacionalnega optimizma. Zato bomo sprejeli borbo z vsemi razdiralnimi elementi in jo bomo vodili v mejah zakona, zvesto spoštujoč zakonitost in avtoriteto. Mi smo iskreni demokrat je. To smo dokazali tudi pri organizaciji vodstva naše stranke. Jugoslovenska deiaokrarlj.i mora služiti državi. Zahtevamo politične svoboščine, s katerimi bomo končno še enkrat dokazali, da so vse zdrave in zavedne sile našega naroda pod jugoslovensko zastavo.
Kot vojak sem bil navajen, da na svojem mestu zvesto vršim svojo službo. Gospodje, jaz vas prosim, da sprejmete na znanje mojo besedo, da bom tudi na tem mestu vršil svojo dolžnost s popolno uda-noetjo in z odločnostjo, da storim v sodelovanju z rami vse za zmago naše misIL Naše delo mora zadovoljiti vse nade in želje naroda, izražene po delegatih na kongresu. Biti mora v korist kralju in narodu. *
Predsednikov govor je napravil na vse prisotne globok vtis m je bil sprejet s soglasnim viharnim odobravanjem. Najto je odbor prešel na dinevini red. Glavni tajnik dr. Kramer je poročal o aktualnih političnih zadevah ter o strankinih organizacijskih vprašanjih. Razvila se je živahna diskusija, nakar je izvršni odbor referat! glavnega tajnika soglasno vzel na znanje.
V »TMshi statutov so bili izvoljeni za blagajnika stranke Ilija Mihajflovič, za člane strankinega finančnega odseka pa bivši ministri dr. V»sa Jovanovič. Ignjatt Stefa-novič m. dr. Sla viko Sečerorv. Seja je brk zaključena ob 13„ nadaljevala pa se bo jutri ob 9.
Ko so odhajajoče člane izvršnega odbora novinarji zopet obsipali z vprašanji, so od vseh slišali izraze zadoščenja nad popolno harmonijo, ki vlada v vodsrtvu stranke, in nad aktivnostjo v političnem delu, o kateri prihasrajo poročfla iz vseh pokrajin dr. žave.
Nemčija skuša Izolirati Sovjetsko Rusijo
Francija ln ČSR na} se odrečeta zvezi z Rusijo, p?tem bo Nemčija sklenila novo lokarnsko pogodbo
Berlin, 31. julija, o. Glede na priprave
za jesensko konferenco lokarnskih držav izvedelo, da bo Nemčija zahtevala, da se Francija odpove ruskemu zavezništvu enako, kakor se je Anglija odpovedala sredozemskim sporazumom. Tudi Češkoslovaška mora odpovedati pakt, ki ga je sklenila z Rusijo o vzajemni pomoči. Rusija naj bi se tako popolnoma izključila iz evropske politike. Poučeni krogi zatrjujejo, da bo nemška vlada že prihodnji teden stavila francoski preko Londona naslednji dve vprašanji: 1, Ali francoska vlada pristane na to, da se na jesenski konferenci ne bo razpravljalo o kršitwah mednarodnih pogodb, ki jih je izvršila Nemčija. 2. Ali je v primeru sklenitve novega lokamskega pakta pripravljena odreči se svojim pogodbam z Rusijo.
Nemčija in ItaHja sprejeli vabilo na lokarnsko konferenco
. Berlin, 31. julija b. Zunanji minister Neu-rath je danes službeno obvestil poslanike
Anglije, Francije in Belgije, da je Nemčija pripravljena sprejeli vabilo na jesensko konferenco lokarn-kih držav. Zaenkrat še ni znano alj je pri tem stavij kakšne konkretne pogoje za nemško sodelovanje na busel-ski konferenci.
Kakor poročajo iz Rima je tudi italijanski zunanji uiin;ster Ciano obvestil tamkajšnja poslanike omenjenih treh držav, da je italijanska vlada načelno sprejela njihovo vabilo na konferenco lokarnskih držav.
Nov spor med Nemčijo in češkoslovaško
Praga, 31. juli:a. o. Nemška vlada je sporočila češkoslovaški vladi odpoved § 13 nemško-češkoslovaške konvencije iz leta 1920. o ureditvi državljanstva za .pripadnike obeh držav.. S to odpovedjo je nemška vlada svojevoljno likvidirala spor o državljanstvu treh narodno socialističnih narodnih poslancev, ki so bili izvoljeni pri poslednjih volitvah za nemške po9'ance, čeprav so češkoslovaški d-žavljani. Češkoslovaška vlada bo ostro protestirala proti takemu stališču nemške vlade, ker «matra, da bi njen pristanek pomenil n varen pre-cedens za slične primere v bodočnosti.
Odmevi Iiitlerjevskili demonstracij na Dunaju
Sporazum z Nemčijo je namesto pomirjenja prinesel nove napetosti — Oster kancelarjev govor
Dunaj, 31. julija, r. Dogodki ob prenosu olimpijskega plamena skozi Avstrijo so zopet jasno pokazali, da je bil dunajski sporazum sfk'e!>ien iz zunanjepolitičnih razlogov brez potrebne notranjepolitične priprave. Zaradi tega ga tolmačijo sedaj vsak po svoje. Posledica so vedno češči spopadi in tako je posta! dunajski sporazum namesto izhodišče pomirjenja ognjišče novih nepetosti v Avstriji. Dočim v Nemčiji prikazujejo dunajske dogodke kot akcijo marksistov, je avstrijska vlada vso svojo reakcijo na te dog^dlke na<per:la proti narodnim socialistom.
Pozornost je zbudil govor, ki ga je imel včeraj kancelar dr. Schucchnigg v Celovcu na kongresu »Pax Romana«- V govor« je med d<rugi.'«n dejal: »Kakor smo si sicer na jasnem, da je naša dolžnost Moriti vae, da se normalizirajo naši odnošaii do velike nemške države, tako je za naa tudi samo ob sebi razumljivo, da. moramo koncentrirati vse naše notranje sile, da za tremo sovražnika v notranjosti. Smatram za potrebno popolnoma jasno in odkrito izja>vnti. da je narodni socializem v okviru avstrijskih državnih meja avstrijska notranja zadeva. Tu pa je vsak kompromis, z narodnim socializmom izključen. To ugotoviti in z vsem poudarkom naglasiti smatram za potrebno v trenutku, ko skuša narodni soentizem Avstriji zopet rovariti proti nam.« V zvezi z izgredi na Dunaju je bila 156 narodnim socialistom preklicana amnesiliija ter so jih v teku dan šniega dne zopet po-I afctli nazaj v zapore- Zaradi izgredov na
Dunaju pa se bodo morati se posebej zagovarjati. Izgredi so se nadaljevali tudi ob vsej poti olimpijske bakle od Dunaja do češkoslovaške meje. Povsod so hitlerjev-ci priredili demonstracije ter je moralo in. tervenrrsM orožništvo. Naknadno se je izvedelo. da je pri olrmpijski svečanosti na Heldenplatzu nameraval govoriti tudi avstrijski predsednik Miklas, pa je spričo demonstracij narodnih socialistov predčasno zapustil svečanost.
Nove aretacije
Dunaj, 31. julija. w- V zvezi z demonstracijami ob priliki prenosa olimipdjske bakle skoai Dunaj je bilo v zadnjih 24 urah aretiranih še večje število uglednih voditeljev narodno-sooialistične stranke, med njimi tudi bivši zvezni svetntk in krvni uradnik »Deutschdsteneicbfische eitung« Franc Schattenfroh.
Predstavnika JUU pri prosvetnem ministru
Beograd, 31. julija, p. Danes dopoldne sta bila pri prosvetnem ministru g. Sto-ševkiu predsednik JUU g. Ivan Dimnik in podpredsednik Todor Dimitrijevič. Poročate sta mu o pripravah za bližnji kongres učiteljstva v Novem Sadu, ki se bo vrftH 8. avguste, pa tudi sploh o položaju našega učiteljstva, o njegovih željah in potrebah.
Novi člani Državnega sveta
Beograd, 31. julija- p. Za nove člane Državnega sveta so bali imenovani: sodnika upravnega svetišča dr. Žarko Kovačevič r Beogradu in Jovan Štefamovič v Zagrebu, načelnft občega oddelka pri predsedstvu ministrskega sveta Mrlrvoje Nikolič in vipo-kojeni načelnik banske uprave Vladimir Haijduk VeJjinmč.
finančni minister Letica ; na Češkoslovaškem
Beograd, 31. julija, p. Finančni mdniste* dr. Dušan Letica je snodi z brzovlakonj preko Subotice odpotoval na češkoslovaško. Namenil se je v Karlove Vary, kjer ae bo nekaj tednov zdravil. Za njegovega, z&srtnpmtka Je imenovan minister za šumi« in rudnike D jura Jankovič.
Nova palača za narodno skupščino
Beograd, 31. julija, p. Novo poslopje narodne «kupščme bo 1. oktobra že popolno« ma dogotovljeno. Graditelji so o poslednjih deflih podrobno informirali skupščinski odbor za gra>dnjo nove narodne skupščine. Žo prve'dni meseca oktobra bodo prepeljali v novo poslopje iz sedanje skupščine arhive, knjižnico in vse ostale stvari, ter tudi pohištvo, kolikor ne bo novega.
Zopet napad na Adis Abebo
Adto A bete, 31. julija. AA. (DNB) Prej. šojo noč eo se abesinski četniki pod po. veljatvom A vera K as:, sina rasa Kase, neopazno pritihotapili skozi italijanske ■brate okrog Adis Abebe. Odtod so posteu. 8adf napasti Adis Abebo. Priš'o je do ogortenega boja, med katerim Je MI A vero Kasa hudo ranjen, četnlki so nato pobegnili, noseč s seboj svojega hudo ranjenega poveljnika.
Eksplozija stare granate pri Gorici
Ml lan, 81. julija. AA. V bližini Gorice je pet oseb našlo dv-e granati kalibra 28- ki so bHe twm še iz svetovne vojne. Ko so ljudje premikali granati sta eksplodirati ia na iiittAu ubfli tri os:be, dve pa sta težko ranili.
Proces proti londonskemu atentatorju
London, 31. julija. AA. (Reuter) Danes se je nadaljevala razprava proti Mac Ma-honu, ki so ga aretirali zaradi dogodka pri izročitvi zastave gardnim polkom. Obtoženec je izjavil, da so ga leta 1933. aretirali zaradi žalitve in klevete in da je bil obsojen na leto dni zapora. Višje sodišče je ugodilo njegovemu prizivu in razveljavilo obsodbo, nakar so ga po večmesečnem zaporu izpustili. Nato se je obrnil na notranjega ministra in zahteval zakonito odškodnino za prestani zapor. Ker so prošnjo odbili, Jo je nato poslal biagopokojnemu kralju Juriju V. V njej je obtožil dva policijska uradnika. Oblast pa je smatrala, da so te obtožbe prod uradnikom neutemeljene ki ga je prisilila, da je obtožbe, navedene v prošnji na kralja, preklical
ITALIJA OBOROŽUJE UPORNIKE
V francoskem Maroku je moralo zasilno pristati več italijanskih letal, ki so jih vodili italijanski oficirji ter so bila namenjena
španskim upornikor
~ . - «•-; i-- - . ../ » t i - • - i
Pariz, 31- julija r; Po poročrlih-agenoije Havas je sedaj'nepftbitno dokazano, da I ta. lija do barija upornikom letala, orožje in municijo. Že več dni so se širile vesti, da namerava Italija poslati -i» /rnikom 20 bombnih letal. Zatrjevalo • .«*, da so letala že na poti.. Te vesti ^o se sedaj potrdile.
Včeraj popoldne šo opazili v francoskem Maroku" Visoko >' zraku"ref letal, k.j so le. tela v smeri proti španskemu Maroku. Nenadoma je moralo ene teh letai zasilno pristati zaradi defekta na motorjih." Spustilo se je na'tla pri Saidn na meji- med--španskim in francoskim Marokom, toda še na francoskem ozemlju. Francoske oblasti so letalo, ki se je pri pristanku, precej poškodovalo, zaplenile,, posadko pa aretirale. Pri podrobnejši preiskavi so ugotovili, da je bilo v letalu šest italijanskih letalskih oficirjev, oblečenih v civilno obleko, letala pa so bila na. tovorjena z bombami, orožjem in municijo. Aretirani oficirji so priznali, da so bili na potu v španski Maroko v glavni stan" upornikov, da jim izroče letala, ki so včeraj zjutraj krenila iz Italije. Skupno je bilo poslanih 2o letal, deloma vodnih, deloma su-hozemnih.
Drugo italijansko letalo je moralo zasilno pristati prj Berkanf v francoskem Maroku. Od petih mož posadke sta se dva ubila, dva pa sta bila hudo ranjena. Letalo samo je močno razbito. Tudi to letalo so vodili italijanski oficirji, natovorjeno pa je bilo z municijo in raznim orožjem.
Tretje letalo je zasilno pristalo tik na meji med francoskim in španskim Marokom, toda že na španskem ozemlju. Ugotovljeno je, da so ta letala italijanskega porekla, da pa niso imela nobenih oznafb, niti predpisane označbe državne pripadnosti, niti pred. pisane označbe po mednarodnih določbah-
Četrto italijansko letalo je opazil belgijski hidroplan, ki vozi na progi Marseille—Oran. Letalo je padlb na morje kakih 50 km pred Oranom in je bilo precej poškodovano.
Ostala italijanska letala so dosegla svoj e;lj in so pristala v Ceuti, kjer so jih prevzeli uporniki.
Pariz. 31. julija AA. Havas poroča: Kategorične izjave Bitima in Delbčsa pred odbori v senatu in parlamentu glede dogodkov v Španiji eo napravile najodličnejši vtis in eo prisilile desničarski tisk, da je znatno ublažil svoje napade. Sedaj pa |e vest o italijanskih letalih, ki, letajoč nad francoskim Marokom, prenašajo orožje. Ln municijo v španski Maroko, izzvala zelo živahno reakcijo v francoskem levičarskem tisku- Posa-
mezni francoski levičarski listi prinašajo pod ogromnimi naslovi članke, v katerih dolži-jo italijansko . vlado, da oborožuje španske upornike, (rlasilo predsednika vlade »Popu-laire« pravi med drugim, da to delo italijanske vlade jasno in očitno-krši mednarodno pravo, ker italijanska vlada z nobeno svojo izjavo predhodno ni priznala generala Franca kot samostojno vlado. List dodaja, da je še hujša kršitev mednarodnega prava to, da so italijanska letala letela nad francoskim Marokom, ne da bi zahtevala predhodno dovoljenje francoske vlade.
Madrid, 31. julija A A. Zunanji minister je izjavil dopisniku Havasa. da mu še ni bilo mogoče uradno proučiti vesti o italijanskih letalih, ki prevažajo orožje in municijo upornikom. Upa, da bo dana možnost, da .bo na licu mesta proučil slučaj in poslal navodila španskim diplomatskim zastopstvom v inozemstvu, da bodo vložila protest.
London, 31. julija AA. »Daily Expressr piše. da so španski uporniki skušali nabaviti tudi v Angliji letala. Angleškim pilotom so ponudili po 150 funtov, če jih prepeljejo v Španijo. Iz Velike Britanije naj bi odšla letala kot trgovska, po prihodu na določeno mesto pa bi jih preuredili v bombnike.
Italijanski izgovor
Rim, 31. julija o. Agencija Štefani objavlja komunike, v katerem priznava, da so letala, ki so jih zaplenili v francoskem Maroku, italijanskega porekla. Zanika pa, da bi jih bila italijanska vlada poslala španskim upornikom. Italijanska vlada je v pogledu Španije strogo nevtralna. Gre za letala, ki jih je kupil v Italiji general Franco kot privatnik. S tako prodajo pa italijanske tovarne letal niso v ničemer kr-.šile mednarodnih določb.
Tudi Amerika ponuja upornikom letala
Pariz. 31. julija. w. Posebni poročevalec lista »Pariš Soir« javlja s španske meje, da je v četrtek zvečer v majhnem letalu prispel v glavni stan severnošpanske vojaške stranke znani angleški letalec Camp-.bell Black, ki je predlagal generalu Mo'u, na-j ga sprejme kot latalca v svojo službo. Poleg tega je kot zastopnik neke ameriške tvorhice ponudil dobavo 30 letal v 12 dneh.
Poraz vladnih čet
Pri Saragossi so zadali uporniki vladnim četam hud
poraz — Nad 1000 mrtvih
London. 31. julija r. Kolone Sadnih čet, ki so z juga in vzhoda koncentrično prodi-, rale proti,, Sjtfago^.da bi o^ojije to no važno ^porišč^-^jjfporpik^vv «o jdoji^.^l eci
hud poraz. Kofonar<,j4 <MPd/poveIjstyqm|
Pereza Farrasa prodirala proti Saragossi iz| Bercelone, je zašla v jutrnjem mraku vjase-4 do. ki so jo nastavili uporniki 40 km predi glavnim mestom Aragonije, Uporniki so vladne čete dobesedno pokosili z moril ujm* ognjem iz strojnic.. Vladne čete niso odposlale ne prednjih straž, ne bočnega kritja ter so nič hudega sluteč prišle v sotesko .Ebr»' pri Pini. kj so jo uporniki zasedli že pred dvema dnevoma. Na skoro navpičnih pobočjih so namestili 20 dobro maskiranih težkih strojnic- Ko so vladna čete prišle v sotesko, so uporniki zaprli oba izhoda in postrelili vse, kar je bilo v soteski N"a licu mesta je obležalo nad 1000 mrtvih. Le neznatnemu števjlu se je posrečilo pobegniti, preganjali pa so jih motorizirani oddelki čet generala Caballera. Vsi načrti Pereza Farrasa, ki je nameraval s petih strani hkrati napasti S i-ragosso, so bili zaradi tega poraza postavljeni na glavo. Bil je celo prisiljen odpoklicati tudj drugo kolono, ker je bila v nevarnosti. da jo uporniki obkolijo. Aragonija je sedaj zopet v posesti upornikov.
Lizbona, 31. julija. AA. DNB poroča: Radio upornikov v Burgasu poroča, da so uporniki pred Madridom včeraj ponovno prešli v napad. Oddelek, ki je odkorakal s postojanke na Samosieri, je zavzel Ne-vas Serada, ki je oddaljen 30 km od periferije Madrida... Drugi oddelek je bil poslan iz Saragose, da podpre prodiranje upornikov proti Madridu. Ta oddelek je zavzel mesto Medinaceli, ki je oddaljeno od Madrida 125 km. Po neki drugi vesti se potrjuje, da so uporniške čete, ki prodirajo s Cordobe, zavzele Ciudadreal.
Hudi boji na jugu
Gibraltar, 31. julija, g. V južni Španiji je včeraj in danes prišlo do hudih bojev,, ki so se zlasti pri Malagi vodili z izredno ogorčenostjo. Uporniki so dobili ojačenja iz španskega Maroka ter skušajo z vsemi sredstvi zavzeti Malago. Uporniki so hoteli zavzeti tudi predmestje v Las Linealu Cabal, kar jim pa do sedaj ni uspelo. Bor-1 be se vršijo neposredno, na meji pri Gi-. braltarju, kjer se stalno sliši streljanje topov.
Apel madridske vlade na demokratične države
Jladrid, 31. julija r. Komunistični poslanec Dolores Ibarruri, imenovan Pa&ionaria, je sinoči naslovil ,preko madridske radijske po. staje apel na vse pristaše svobodoumja v Franciji, Angliji, Belgiji in Ameriki ter iih
]>ozval, naj podpro vlado španske ljudske fronte v borbi proti fašizmu. Branitelji špan-
..takih'krogih. KpmuS5ttwtea<v Španiji sploh''«:.: ■ •Španija vodi boj proti-fašizmu, ki je pahnil ../državo , v potoke krvi- Španija se brani z vso. energijo in upa, da jo bodo podprli prijatelji svobode in demokracije t? celega sve. . ta, da preprečilo zmago sovražnikov demokracije. .
Na severu odmor
S francoske meje, 31. julija, g. Na severni fronti generala Mole je nastopil odmor v borbah. Včerajšnja bitka -na Sieri Gua-darrani je končala brez rezultata. Uporniki, kakor tudi vladne čete, so se umaknili v svoje utrjene postojanke. Obe stranki skušata sedaj reorganizirati svoje čete za odločilno bitko. Ta reorganizacija pa bo trajala več dni. Vladne čete so danes sestrelile letalo upornikov.
Sedaj se doznavajo tudi podrobnosti o bojih v San Sebastianu. To mesto je popolnoma v rokah vladnih čet. 800 upornikov se je utrdilo v vojašnici Loyola, kjer so jih obkolile vladne čete. Ker so uporniki odklonili prostovoljno predajo, so vladne čete pričele streljati na vojašnico s topovi. Voditelj upornikov kapetan Fer-res je med obleganjem znorel. Končno so vladne čete v jurišu zavzele vojašnico ter jo zažgale.
Poročila vlade
Pariz, 31. julija w. Kakor javljajo iz Barcelone, priznava sedaj generalidad, da so čete ljudske fronte, ki so. bile poslane proti Saragossi, glavnemu stanu, generala Ca-banella, doživele hud poraz in da so imele več sto mrtvih ' in ranjenih. Obenem pa na javlja novo ofenzivo, ki bo dovedla do zavzetja Saragosse. Madridska vlada poroča, da so vladne čete na vzhodu province Fa-dajoz na reki Guadidna zavzele mesto Vi Ha Nueva. S tem je bila zopet vzpostavljena zveza med Madridom in Barcelono ter portugalsko mejo. V ostalem demantira španska vlada slej ko prej iz Seville razširjeno vest, da šo čete generala Quiepa de Liana zavzele pristanišče Valencijo. Pri tem gre za zamenjavo v imenu. Čete generala de Liana so sicer, zavzele mcstece z istim imenom, vendar gre za kraj v bližini portugalske meje.
Preko Lizbone javljajo, da so uporniki zavzeli kraja ob portugalski meji San Vinzen-te in Alzantara. Od osrtale fronte, ziasti z ozemlja Severno od Madrida iri iz baskiškili provinc je danes prispelo zelo malo vesti, ker vladne "čete in uporniki pregrupirajo svoje sile ter pripravljajo nove borte.
-i*.. . • , . . -i . Razmerje .moči med vlado in uporniki
Pariz, 31. julija, r. Mednarodni odbor za borbo proti vojni, in fašizmu v Parizu je sklical sinoči konferenco, na kateri je poročal znani voditelj katalonskih- levičarjev Hilario Arendis o položaju v Španiji in o ozadju uporniške akcije.
V svojem p'edavanju je med drugim navajal, da je dokazana tesna zveza med vodstvom upornikov in nemškim narodnim socializmom. V Barceloni so aretirali ta-mošnjega voditelja hitlerjevcev v Španiji Otona Philippa. pri katerem sO nagli dokumente, ki jasno dokazujejo tajne zveze med Berlinom in vodstvom upornikov v Maro-
ku. Na drugi strani je dokazano, da se je znanj hitlerjevskj agent v Parizu Schleier ponovno mi|dil v.Španiji, kjer je imel se-stanke in razgovore z voditelji upornikov.
Uporniki so svojo akcijo zasnovali predvsem na pčdpori vojske. Pridobili so na sVOjč stran'90 odstotkov oficirjev. Vojašftvo o pravem-slanju stvari ni brio obveščeno in je ,slepo sledilo oficirjem. Pozneje je prišlo do mnogih, revolt, ki pa so jih uporniški oficirji' zadušili v krvi- Vlada skoroda nima redne vojske in je njena glavna opora delavska milica, ki pa vojaško ni izvežba-na in pri kaiteri je silno težko vzdrževati
disofplino. Le številčno so vladne čete nad-močne, zaostajajo pa v pogledu organizacije za uporniškimi četami, ki obstojajo skoro izključno iz izvežbanCga in discipliniranega vojaštva. Boj še vrši z največjo odločnostjo, ker se na obeh straneh zavedajo, da gre za zmago aH smrt. Dosedanje zmage in porazi niso odločilnega pomena. Borba bo trajala najbrže še več tednov.
Odločilne važnosti 'je posest SaragOsse, ki je največja španska trdnjava in ki obvlada vso pokrajino ter tvori tako rekoč ključ do Madrida. Z. it o jo uporniki tako trdovratno branijo in vladne čete z največjo požrtvovalnostjo napadajo. Boji so zahtevali doslej najmanj 30.000 smrtnih žr_ tev, in morda dvakratno število ranjencev.
Uporniki so v toliko na boljšem, da imajo v svojih rokah največjo šnansko tovarno municije. dočim' je madridska vlada v tem pogledu popolnoma odvisna od dobav v inozemstvu. Pomanjkanje vojnega materiala lahko postane usodno za republikansko sitvar- Novi španski poslanik v Parizu ima zato predvsem nalogo, organizirati dobavo orožja in municiije iz Francije. Španski republikanci upajo, da bo francoska levičarska vlada spoznala pomen borbe v Španiji ter da si je na jasnem, da bi zmaga upornikov pomenila ob enem ob-kolitev Francije po fašističnih državah.
Tega zborovanja se ie udeleži] tudi bivši švedski zunanji minister Branting, ki je pripomnil, da se ie že na sestanku mirov-nega kongresa v Pragi pokazalo, da so dogodki v Španiji v najtesnejši zvezi s hitle-rizmom in fašizmom. Kot jur:st je mnenja, da n.i nobene zakonite ovire, ki bi onemogočala dobavo orožia in municije zakoniti španski vladi, ki vodi borbo proti notranjim upornikom.
Zastopnik angleške delavske stranke Dntt je poročaj da je angleško zunanje ministrstva zelo vznemirjeno zaradi vesti, da se med Mussoliniiem in uporniki vrše tajna pogajan:a. Uporniki baje ponuja io Musso. liriju Ceuto. važno pristanišče v Maroku in Menorco, vojno luko na Balearih, če sc Mussolini obveže, da oskrbi upornike z orožjem, munici'0 in letali.
Francoski poslanec Zvromski, vodilni član socialistične stranke, -je~ naglasa! dolžnost Francije, da priskoči madridski vladi na pomoč ter ji dobavi orožje in municijo. V zvezi s tem je sporočil, da je ministrski predsednik Blum v zun?ni«» političnem odr boru izjavil, da bi odpadli vsi ponrsleki proti dobavi orežja in municije španski vladi, če se izkaže, da uporniki od tu iih držav dobivalo orožJe m munici?o. L'udska fronta bo vsekakor zahtevala, nai francoska vlada takoj priskoči španski vladi na pomoč.	;
Zborovanje ,je, bilo zaključeno s sprejetjem resolucije, ki naglaša, da mo_a vsa evropska demokracija podpreti špansko republiko v borbi proti fašizmu.
Priprave bivše dinastije
H e n d a y, 31."SjHija. AA. Tu trde, da
sta-prihcUJoa,<*«osj&z* ast^glM^^jma^ ^,,'^ _ predlo^!fc hi pffšffvrif ftTarj
ca in sin infanta Carlosa Bourbonskegar ter princesa4 Luiza, Orleanska potovala V Španijo in da se nahajata v okolici Pam-plune. Politično važen je prihod majorja Roce v Burgos. Major Roca je osebni adju-tant princa Juana. Princa Juana nameravajo monarhisti proglasiti za španskega kralja.
Olimpijska bakla v Nemčiji
Dresden, 31. julija. w. Danes ob 11.45 je tekač z olimpijsko baklo pri Hellendorfu na Saškem prekoračil češkoslovaško-nem. ško mejo. Zadnji češkoslovaški tekač inž. Fiki je predal baklo nemškemu carinske, mu uradniku Pavlu Godmajerju. Tej ceremoniji je prisostvovalo približno 50.000 oseb, ki so priredili nosilcem olimpijske bakle navdušene ovacije. Državni namestnik je imel nagovor, v katerem je dejal, da se Nemčija brezpogojno priznava k veliki olimpijski ideji, v kateri so se brez razlike našli vsi narodi. Prihodnji te_ kač je nato odnesel baklo proti Dresdenu.
Berlin, 31. julija. w. Minister za propagando je sinoči priredil svečan sprejem zastopnikom listov, brezžičnih postaj, filma itd. Prisotnih je bilo 1200 oseb, ki zastopajo publicistiko 53 narodov, za katere sa bo 4844 športnikov borilo za olipij. ske lovorike. Med prisotnimi so bili vsi člani mednarodnega olimpijskega komiteja, bivši francoski minister Pietri, angleški državni podtajnik Vansittard, predsedniki raznih sportiiih udruženj itd. Povabljene goste je pozdravil v imenu nemške vlade državni pedtajnik Franc. Po govoru grofa Baillet-Latourja je pozdravil zastopnike tiska propagandni minister dr. Goebbals, ki je želel, naj bi olimpijske igre postale v resnici prava svečanost mira.
Prihodnja olimpiada bo v Tokiju
Berlin, 31. julija Na današnji 6eji mednarodnega olimpijskega odbora so sklepali glede prihodnje olimpiade 1.-1940. Prišlo je do bojnega glasovanja in je odločitev padla v korist Tokia, za katerega je bilo oddanih 36 glasov, za Helsingfors pa le 27.
S prostim očesom vidni komet
BeogTad, 31. julija. AA. Astronomsko društvo v Beogradu obvešča javnost, da more te dni s prostim očesom opazovati Padgerov komet. Nahaja se v ozadju Pe_ gaza in drvi z ogromno hitrostjo proti jugu. Videti ga je mogoče popoldne nekoliko južno od Zenita. To je prvi komet po kometu jz leta 1910, ki gž je mogoče videti s prostim očesom. 3. avgusta bo v navečji bližini zemlje- Zalo bo tega dne tudi največji. Na kometu je mogoče jasno razlikovati jedro in dolg rep. Komet se bo nato oddaljeval od sonca.
Anglija In Francija
bosta posredovali?
Naratščajoče vznemirjenje v Londonu — Bojazen pred levičarskim in desničarskim radikalizmom
London, 31. julija, r. Razvoj dogodkov v Španiji zbuja v londonskih krogih vedno večjo skrb. V Londonu ne bi radi videli zmage upornikov, ker bi to pomenilo okrepitev fašistične fronte in prestiža Italije na Sredozemskem morju, zavedajo pa se tudi vseh nevarnosti, ki bi b'le združene z zmago skrajne levice. Angleški vladni krogi ne prikrivajo svojega nerazpoloženja na-; pram radikalni levičarski vladi, ki bi slonela predvsem na komunistih in sindikalistih.
»Manchester Guardian« poroča v zvezi s tem, da bosta angleška in francoska vlada za primer, da se bi teror v španski državljanski vojni še nadalje stopnjeval, opustili svoje dosedanje rezervirano stališče ter se odločili za posredovalno akcijo. To naj bi bil zadnji poskus, da pridejo v Španiji na krmilo zmerni levičarski krogi. Najbolj skrbi angleške kroge usoda Portugalske za primer zmage skrajnih levičarjev. Boje se, da bi levičarski radikalizem zajel tudi Portugalsko, kar hI moglo imeti dalekosež-ne posledice za portugalske kolonije. V tem primeru bi moglo postati vprašanje kolonij aktualno na način, ki si ga v Londonu najmanj žele.
V največji meri pa so na dogodkih v Španiji zainteresirani angleški gospodarski in finančni krogi. V Španiji je investiranega zelo mnogo angleškega kapitala, ki pa je zaradi državljanske vojne zelo ogrožen.
Anglija ima tudi velik interes na španskih rudnikih, ki so najbližji dobavitelji sirovin za angleško vojno Industrijo. Zato londonski krogi zelo žele, da se prepreči zmaga skrajnih desničarjev in skrajnih levičarjev ter da pride na krmilo režim, ki bo spoštoval sklenjene pogodbe in pravice angleškega kapitala.
Italija proti vsaki intervenciji
R i m, 31. julija, r. V tukajšnjih krogih so izzvale velikanske vznemirjenje vesti, da namerava francoska vlada pokreniti akcijo, da bi se garancijska "rfcave tanger-skega statuta sestale, h kon 'nci, na kateri bi se bavili z dogodki v Španiji. V rimskih krogih smatrajo, da namerava levičarska francoska vlada s podporo angleških laburistov doseči intervencijo zapadnih držav v korist levičarskega režima v Španiji. Taka akcija bi bila po sodbi rimskih krog-ov naperjena očitno proti Italiji. V Rimu celo sumničijo Francijo, da se namerava polastiti Tankerja. Pri tem naglašajo, da bi to predstavljalo skrajno nevaren poskus izigravanja Italije, ki bi se lahko iz-cimil v zelo resen konflikt na Sredozemskem morju. Italijanska diplomacija bo pravočasno opozorila v Parizu in Londonu na nevarnosti take akcije, ob enem pa bo tudi ukrenila vse, da zaščiti Italijo pred vsakim presenečenjem.
Delo tarifnega odbora
Zadružni predlog za znižanje žitne prevozne tarife —
Borba za lesno tarifo
Zagreb, 31. julija, o. Novinarji so zbrali danes avtentične informacije o poteku zasedanja tarifnega odbora. Na &eji plenuma je inž. Varga kot zastopnik zadružne skupino stavil predloge za znižanje železniške tarife za žito. Kakor se je izvedelo, zahtevajo zadružniki za pšenico 17-odstotno znižanje tarife. Glede znižanja tarife za moko zadružniki niso stavili nikakega posebnega predloga, ker se smatra moka že za industrijski izdelek. Zadružni zastopniki v tarifnem odboru pa bi ne imeli nič proti temu. da se tudi za moko zniža tarifa v določenem sorazmerju z znižanjem tarife za pšenico, to je za 15.5 od&totkov. Nadalje predlagajo zadružniki, da se za koruzo na storžih ne zaračunajo enake tarife kakor za koruzo v zrnju, ker je koruza na Storžih za 55 odstotkov cenejša. Sploh naj bi se koruza na štoržih ločeno klasificirala.
inojro
pridobi?!.
Kar Ve tiče tariffc" 'za les in lesne izdelke
so zastopniki lesnega gospodarstva v odboru zahtevali vse one olajšave, glede katerih se je tarifni odbor sporazumel že la-l.i meseca marca in ki jih je tudi predlagal prometnemu ministrstvu. Te olajšave so sedaj tembolj potrebne, ker so se razmere za lesno gospodarstvo v zadnjem čapu zelo poslabšale. Tarife bi se morale znižati za okrog 20 odstotkov.
Zaradi formulacije teh predlogov so prizadeti člani odbora izvolili poseben redakcijski odsek, ki je imel danes dopoldne daljšo sejo, ki pa še ni dovedla do sporazuma med posameznimi interesnimi skupinami. Če načelnega sporazuma ne bo mogoče doseči, se bodo pač ločeno obravnavali predlogi posameznih skupin. Redakcijski odsek je popoldne nadaljeval svoje delo, plentim tarifnega odl>ora pa se bo jutri dopoldne ponovno sestal ter sklepal o fsearlfe^ib-. fedalg&ijakepa odbora. o<inopno n ločenih predlogih posameznih skupin, ki bodo nato predloženi prometnemu ministru.
Uredba o ustanovitvi škofjeloškega in ukinitvi metliškega sreza
Beograd, 31. julija, p. Službene Novi-ne so danes objavile tri važne uredbe in sicer uredbo o cenah pšenici, ki jo odkupi držnva s posredovanjem Priza-da, o podaljšanju moratorija za zavarovalnico Feniks za dobo 4 mesecev ter uredbo, ki jo je izdal ministrski svet na osnovi 2. tečke § 50 finančnega zakona, o ustanovitvi novega sreza Škofje Loke in ukinitvi sreza Metlike, o čemer je »Jutro« že poročalo. Ta poslednja uredba se glasi:
§ 1. Ustanovi se novi srez škofjeloški s sedežem v Škofji Loki. Srez bo oble-
gal področje dosedanje sreskg izpostave v Škofji Lokjt torej občine Škof j a Loka, Stara Loka, Selca, Železniki, Sorica, Javorje. Zminec, Poljane, Oselica, m Trata.
§ 2. Dosedanji srez metliški se ukine.
§ 3. Občine Metlika-mesto Metlika-okolica, Gradac in Radatoviči, ki so pripadale dosedanjemu srezu metliškemu, se priključijo srezu črnomeljskemu.
§ 4. Izpostava sreza kranjskega v Škofji Loki se ukine.
§ 5. Uredba stopi v veljavo dne 15. avgusta 1936.
Krasen uspeh jugoslovenskih narodnih plesov na berlinski olimpiadi
Berlin, 31. julija, o. Mednarodna plesna tekmovanja v okviru olimpiade v Berlinu so se snoči zaključila. Danes je žirija objavila rezultate.
V	skupini zborovnih narodnih plesov je dosegla prvo mesto Matica hrvatskih gledaliških dobrovoljcev iz Zagreba, ki je prejela častno diplomo za izredni uspeh na mednarodnih folklorištičnih plesih kakor tudi častni srebrni pokal. Na drugem mestu so Rumuni, na tretjem Bolgari.
V	skupini posameznikov je zasedla prvo mesto Nevenka Perko iz Zagreba, ki je dobila krasno diplomo in časten prstan,
drugo mesto pa Mercedes Pavelič iz Zagreba, ki je dobila častno diplomo in darilo.
V skupini posameznikov za umetniške .plese, je bilo nagrajenih 8 umetnic. Tri izmed njih so dobile posebna priznanja za uspeh. Med temi je tudi Mila Čorak iz Zagreba. V skupini gledaliških baletov pa se je plasiral na prvo mesto flamski balet, na drugo balet zagrebške opere. Dirigent Matice hrvatskih gledaliških dobrovoljcev prof. Rudolf Matz, je dobil častno plaketo. Ta izredni uspeh na mednarodnem plesnem tekmovanju pomeni pravi triumf naše narodne umetnosti v Berlinu.
Novi predpisi za plačilni promet z Italijo
Beograd, 31. julija. AA. Na predlog Narodne banke kraljevine Jugoslavije je finančni minister na podlagi čl, 9. pogodbe med državo in Narodno banko o izvršitvi zakona denarju kraljevine Jugoslavije izdal tale sklep:
1.	Izvozniki blaga v Italijo bodo opravičevali svoja potrdila o izvozu blaga v navedeno deželo po 15. juliju t. 1. v 15 dneh od dne opravljenega izvoza s prino. som celokupne odgovarjajoče vrednosti izvoženega blaga v prostih zdravih devizah; od teh bodo odstopili 25% Narodni banki v odkup, ostanek pa bodo istočasno prodali prosto na borzah po pooblaščenih zavodih.
2.	Uvozniki blaga iz Italije bodo poravnali svoje obveznosti za uvoženo blago iz Italije po 15. julija t 1. s položitvijo odgovarjajoče vrednosti v dinarjih na zbiralnem računu nacionalnega zavoda za izmenjave s tujino v Rimu pri Narodni banki in sicer celotne zneske faktur po tečaju 355.40 Din za 100 italijanskih lir.
3.	Razveljavlja se točka 1. sklepa št. 33 291/8 od 14. julija 1936.
4. Pooblašča se Narodna banka, da izda navodiia za izvršitev teh transakcij ▼ prometu z Italijo.
Naš ankarski poslanik v Beogradu
Beogradj, 31- julija, p. V Beograd je davi prispel iz Ankare naš tamkajšnji poslanik Branko Lazarevič.
Zemunsko vremensko poročilo: Vedro vreme v vzhodni, oblačno pa v zapadni polovici države. V zadnjih 34 urah je v zapadni polovici ponekod deževalo. Temperatura bo še bolj padla. Sonce vzhaja ob 4.23 Minimalna temperatura Plevlje 13, maksimalna Mostar 42.
Zemunska vremenska napoved: V severni polovici bo prevladovalo oblačno vreme, na skrajnem jugu bo vedro vreme Ponekod bodo nevihte s plohami Temperatura bo še bolj padla. Sonce izide ob 4.23 in zahaja ob 19.04.
Dunajska vremenska napoved: Samo prehodno izboljšanje, sicer brez bistvene spremembe.
Naši kraji in ljudje
60 letnica škofa dr. Ivana Tomaiiča
Danes obhaja mariborski škof dr. Toma-žič I. J. 60 letnico svojega rojstva. Slovi po svoji ljubeznivosti in priljubljenosti daleč
naokrog.
Rodil se je 1. avgusta 1876 pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Gimnazijske študije je dovršil z odliko. Za duhovnika je bil posvečen dne 5. decembra 1898, nakar je bil imenovan za kaplana pri Sv. Juriju ob Sčavni-ci, kjer je kaplanoval od 1. avgusta 1899. do 20. maja 1901. Zatem je služboval v Celju do 15. septembra 1903. Po višjih bogoslovnih študijah je bil v Inomostu dne 4. aprila 1906. promoviran za doktorja bogoslovja. Pokojni škof dr. Napotnik je bil namreč spoznal v njem talenta in ga je poslal na nadaljnji študij. Sflužbo dvornega kaplana in škofijskega tajnika je opravljal od 1. septembra do 31. decembra 1918. Za stolnega kanonika je bil imenovan 15. oktobra 1915, 5:a stolnega dekana pa dvaindvajsetega februarja leta 1921. Generalni vikar je postal dne 1. oktobra 1928, za stolnega prošta je bil imenovan dne 30. oktobra 1930 po smrti pokojnega prošta dr. Mateka. Imenovanje za lavantinskega škofa je sledilo dne 27. junija, nakar je dne 1. avgusta prevzel vse škofijske posle in bil dne 15. avgusta 1933, ustoličen.
škof dr. Tomažič si je v teku svojega službovanja kot škofijski tajnik in pozneje kot član stolnega kapitlja v Mariboru pridobil ogromno podrobnega znanja v upravljanju mariborske škofije in je v dušeskrbju vedno zastopal strogo nacionalno stališče. Visokemu slavljencu in cerkvenemu knezu izrekamo ob 60 letnici najiskrenejše čestitke, ki jih združujemo z željo, da bi še dol«o vrsto let z uspehom vodil mariborsko škofijo.
Plezalni tečaj Skale na Okrešlju
Na Okrešlju, ki kraljuje visoko nad romantično Logarsko dolino, je vladalo v juliju živahno vrvenje. Tja prihajajo vse poletne mesece tujci in domačini, da se v srcu Savinjskih Alp naužijejo krasot gorskih orjakov ki s svojimi k nebu kipečimi stenami vabijo prijatelje narave v svoje naročje.
Njim se je že drugič v teku lanskega in letošnjega poletja pridružila skupina mladih plezalcev začetnikov, da v tem prele|>em delu naših gora preizkusijo znanje, ki so ga pomladi pridobili v pečeh šmaruogorske Grmade. Pod vodstvom ljubljanskih Skalašev po tečajniki izpopolnjevali svoje znanje v alpinski tehniki. Planjava, Turška gora, Mrzla gora in pa Okrešlju najbližji Kopi so s svojimi stenami nudile plezalcem pripravne terene za njihovo udejstvovanje. Plezalci so ee vadili pod stalnim nadzorstvom svojega učitelja Mira Pleterekega. ki je vedno z največjo pazljivostjo sledil plezalnim poizkusom zaupanih mu tečajnikov.
Velike množine snega, ki so letos obležaie v Turškem žlebu in pod stenami nad Okreš-Ijem. so omogočile tečajnikom., da so se tudi v najbolj vročem poletju vežbali v rabi cepina. v hoji po snežiščih in spuščanju po njih. Zlasti v Turškem žlebu so imeli tečajniki v zgodnjih jutrnih urah mnogo opravka, ko so si utirali pot po zmrzlem snegu navzgor. V opoldanskih urah. ko je 6neg postajal mehkejši; pa so v brzem smuku hiteli
nazaj na Okrešelj. Na povratku je marsikdo namenoma ali pa tudi ne na snežišču zdrknil in lahko takoj spoznal uspešnost pravil, nega varovanja s cepinom. Že po enem a»i dveh metrih je sredi največje strmine varno obetal.
Deset dni eo tečajniki podnevu marljivo delali, proti večeru pa ee je pred prijaznim Frischaufovim domom glasila vesela skalaška
pesem.	...
Letošnje poletje je TK Skala v Ljubljam ie drugo leto uspešno vodil plezalni tečaj na Okrešlju. Mladim, v stenah še neizkušenim prijateljem gor je bila dana možnost,
da so na lahek način spoznali vse probleme, ki jih stavJja stena. Zlasti pa so se seznanili z moderno plezalno tehniko <ter se v njej preizkusili, da se bodo kot vešči plezalci varno vzpenjali preko <*en naših gora. Zgledu ljubljanske Skale eo sledile sorodne planinske organizacije in priredile v nekaterih krajih Slovenije plezalne šole, slične ljubljanski. Delo, ki ga je začela Skala je za nadaljnji razvoj alpinistike pri nas zelo važno, kaj. ti le s smotrnim delom v plezalnih šolah bo mogoče zavreti naraščajoče število nesreč v naših gorah, ki eo po veČina posledica neizkušenosti prizadetih.
Tragedija Frana Levičnika
Turobna zadnja pot od Ljubuikega do Železnikov
ŠkoTja Loka, 31. julija.
Žalostna je bila poslednja pot sreskega načelnik Frana Levičnika, ki je v v ponedeljek popoldne, zadet od kapi, preminil daleč v Ljubuškem. Se pri kosilu se je počutil popolnoma zdrav in se je namenil k znancu na obisk. Komaj pa je prispel do njegove terase, mu je postalo slabo in preden je prihitel zdravnik, je že nastopila smrt.
Včeraj dopoldne so ga pripeljali v domači kraj Škofjo Loko. Premerili so skoro tisoč kilometrov. Turobno je bilo svidenje. Po Kolodvorski cesti je pripeljal avto, o katerem bi sodili vse prej, kakor da prevaža pokojnega. Tovorni avto, prekrit s plahto, je kril v sebi sila primitivno krsto, pokojnikovo prtljago, nekaj pnevmatike, knjige, prazen bencinski balon. Sreski načelnik Legat je za pokop uredil vse potrebno. Na Balantovo dvorišče je prispela vojaška godba, da izkaže zadnjo čast rezervnemu kapetanu, z njo je bila častna četa pa nekaj Škofjeločanov. Kar je bilo rož pri roki, so z njimi okrasili krsto in razvil se je žalni sprevod proti Stari Loki. Do Veštra so
spremili dragega prijatelja, potem pa je avto odbrzel proti Železnikom, kjer so g. Levičnika pokopali ob 18. Udeležba je bila velika. Ni pa bilo govorov ne petja. Tiho so polzele solze po licih, ko je zdrsela ra-kev v domačo žemljico.
Bil je sin pokojnega predsednika deželnega sodišča Alberta Levičnika in ge. Fra-nje iz znane škofjeloške rodbine Balantovih. Otroška leta je preživel na Dunaju. Ko se je po juridičnih študijah posvetil upravni službi, ga je zaneslo v Kranj, v Maribor, v Škofjo Loko, v Ptuj, naposled za načelnika v' Logatec. Pred letom pa je bil premeščen v Ljubuško, kar je bil zanj silno hud udarec. Zlasti se tam ni mogel privaditi hrani Bila je njegova vroča želja, da se vrne v naše kraje, ker je hiral in si je želel ustvariti lastno ognjišče. Usoda je obrnila po svoje. Namesto zdravja in zakonske sreče je našel doma le še večni mir. Zapustil je brata Karla, ki je kapetan kor-vete in dva po poli brata. Med tisočerimi, ki so ga poznali in vedeli ceniti njegove sposobnosti, mu bo ohranjen najlepši spo-
min.
Umor iz ljubosumnosti
Mlad kmečki fant je iz zasede ustrelil dekle, ki ga ni
maralo
Sv Peter pod Sv. gorami, 31. julija.
V ponedeljek je bil izvršen v naši občini hud zločin, ki je razburil vse prebivalstvo. 17-letna lepa hčerka posestnika Franca Po-laka Kristina iz vasi Lasniča v občini Sv. Peter pod Sv. gorami je pomagala svojemu očetu v hramu pri vinogradu stiskati sadje. Ko se je zvečer vračala domov, je iz zasede počila puška in je krogla zadela Kristino v prsi. Mladenka se je brez krika zgrudila mrtva na tla.
Strel je slišala tudi ena izmed njenih sester in je takoj zasumila, da je zločin izvršil 20-letni posestnikov sin Lojze Debelak iz iste vasi, ki je vsiljeval dekletu svojo ljubezen, a ga dekle ni maralo ker je bil na slabem glasu. In res tisti večer Lojzeta ni bilo domov, kar je sum še povečalo. Drugi dan se jc sum takoj potrdil. Morilec se je zgodaj zjutraj sam prijavil okrajnemu sodišču v Kozjem, kjer so ga pridržali
Hlad je pregnal vročino
Osvežujoči morski zrak, ki je premalo napojil žejno zemljo, se bo skoraj spet umaknil sončni pripeki
Ljubljana, 31. julija.
Z dežjem je prišel, s hladom in močo se je poslovil srednji mesec poletja. Skoraj na polovico so se porazdelili sončni in deževni dnevi, ki so izlili nad Ljubljano le nekaj nad polovico običajnega povprečka padavin.
V celoti je bila prva polovica julija precej manj sončna, na padavinah obilnejša. Sredi meseca se je nebo uravnovesilo, stanovitne jše vreme je objelo zemljo z obilno sončno pripeko. Z redkimi izjemami je postajalo iz dneva v dan zmerom bolj vroče, po vsej državi je brezoblačno nebo ob suhem vetru krepko sušilo zemljo. V tretjem tednu je pripeka dosegla višek: od 31 stopinj v našem gorskem svetu je na vzhod in jug narasla vročina na 38 stop. v Beogradu.
Po kratkem vpadu hlada se je vroče poletje v zadnjem tednu povzpelo še višje. Le dan prej kot lani, smo tudi letos 28. t. m. zabeležili v Ljubljani julijski rekord 33 stop. Zagreb je 29. t. m. imel 34, Split 36, Beograd 30. t. m. 39, Sarajevo 40, Most ar 42 stopinj! Silna tropska vročina je danes tudi na jugovzhodu odnehala, le v Skoplju je živo srebro še zlezlo na julijski višek 38 stop. C.
Prav kakor lani, je tudi letos za vroči-
no ob koncu meseca pritisnil hlad. Azor-ski anticiklon, ki se je bil ie do četrtka čvrsto držal nad južno in srednjo Evropo, je oslabel in se moral umakniti vlažnemu pritisku. Atlantska depresija, ki se je bila prestavila iz Anglije proti vzhodu, se je z večjim jedrom učvrstila nad srednjo Ev ropo, Hkratu je odnehal pritisk nad Sredozemskim morjem, kjer je nastalo več ciklonskih vlažnih središč. V Sloveniji je naglo nastopilo pooblačenje in že v noči na petek so med gromom pljusnili nalivi.
Davi je pritisk vlažnega morskega zra ka nalive še ojačil, oceanski zrak je močno shladil ozračje. Po silni vročini je v večjem delu države nastopil prijeten hladilen presledek. Za nekaj časa je zastalo življenje ob vodah, letoviščarji so pohiteli na izlete v mesta in danes je bilo v Ljubljani mnogo avtomobilskih gostov.
Toda hladilen tuš ne bo trajal dolgo. Na evropsko celino vztrajno leze nov mogočen anticiklon in v nekaj dneh se bomo spet potili v toplem avgustovem soncu. Sprednji rob visokega zračnega tlaka je že zjasnil nebo nad Švico, počasi se bliža naši zemlji. Žejna zemlja je bila dežja silno potrebna, za pozni poljski pridelek, otavo in sadje je bilo moče še premalo. V avgustovem soncu bodo tedni še bolj
poživili tujski promet, ki obetaprmr v zaledju in ob morju lep* dohodke. Tretji poletni mesec lahko s tvojim vremenom*, lepim itevilom sončnih dni In primerno količino blažilnega dežja pospeši letoviiko življenje, obenem pa pripomore zemlji dozoreti zastalo rast.
Polkovnik Golobovič
gre f
I l ! I ' S
istrstvo
cel*. jmtja.
V ponedeljek fe bil v mali dvorani
doma poslovtoi večer g. puOknuL ka Mlhajla Gohiboviča, nekdanjega komandanta 38. pp. r Celju, ki ae Je pred tedni vrnil iz Parim ki odhaja na. novo službeno mesto pri inšpektoratu pe. Sadje ▼ vojnem ministrstvu. Poskrvitoega večera ee je udeležil oficirski Zbor, v lepem številu pa tudi zastopniki civilnih oblastev in uradov, korporaclj hi društev ter znanci g. polkovnika. Od g. polkovnika so se v zbranih besedah poslovali gg. komandant 39. pp. poticovnflc Nečak, odvetnik dr. VorSič kot zastopnik župana, sreski načelnik dr. Zobec ln ravn. Smertntfc ▼ imenu Sokolstva .nakar se Je g. polkovnik
prisrčno zahvalH za počastitev. Gosp. po»-lumitjkn GeVufoovjču, ki ee je ▼ tetai svojega službovanja v Celja zaraffi, svoje korektnosti, družabnosti in strogo nacionalne Unije prdobdl mod prebivalstvom globoko spoštovanje ln splošne eimpat^e, želimo na novem službenem tneetu mnogo zadovoljstva in uspehov!
Dan hodih nesreč okrog šibenika
Eksplozije min na cesti — Nezgoda otroka in rudarja
Beograd, 31. julija.
»Vreme« prinaša iz Sibenika naslednje poročilo: V sredo zvečer »o to v okolici Sibenika primerile tri hude nesreče, pri katerih je bilo 12 oseb močno ranjenih. Na otoku Žirju je pri popravljanju ceste naenkrat eksplodiralo 20 min. Eksplozija je nastala zaradi tega, ker je bil vžigalnik pokvarjen. Ob tej priliki je 7 oseb dobilo nevarne poškodbe. Najhujše je ranjen podporočnik Stojanec iz Beograda, redov Nikola Gjurič iz Brnja v otoškem »rezu pa umira. Nadalje je bil močno prizadet neki narednik dijak, dočim ostali štirje vojaki niso dobili
tako hudih poškodb, da bi bik) življenje v nevarnosti.
V vasi Bilicah, nekaj kilometrov od Sibenika, je v četrtek zjutraj zadela nesreča 7-letnega Josipa Buno. Blizu domače hiše je našel starinsko puško, ki je bila nabasana. Ko 9e je igral z njo, mu je v rokah eksplodirala in siromaček je kmalu nato izdihnil.
Pri zidanju šole v vasi Šepurinah pred Ši-benikom pa se je zaradi velike teže zrušil oder, na katerem je delal zidar Ilija Grio-vac. Obležal je na mestu mrtev, poškodovanih pa je nekaj kmetov, ki so ravno tisti čas šli mimo.
Deček žrtev ročne granate
Murska Sobota, 31. julija.
Razburijev dogodek w je pripetil te dni v Adrijancih. Ko so Žižkovi orali na polju, je po njivi hodil tudi desetletni sinček Kal-man. Nenadoma pa je našel med razori železen predmet jajčaste oblike. Radovedno ga je ogledoval m skušal odpreti, kar pa se mu ni posrečilo. Zato je tekel domov »e ▼sedel na hišni prag in začel • kladivom razbijati po železju. Nihče ni opazil njegovega početja.
Zdajci pa se je predmet razletei • strahovitim pokom in deček je obležal ves krvav na zemlji Predmet, ki ga je našel, je bila ročna granata. Seveda so domači zaradi silnega poka prihiteli domov in so zagledali nevarno ranjenega dečka, ki so ga takoj odpeljali v bolnišnico v Murski Soboti kjer mu zdaj izkušajo rešiti življenje. Oeček je dobil poškodbe po vsem telesu.
Sreča v nesreči je bila, da radovednega fanta ni eksplozija raztrgala na mestu. Kako je prišla granata na njivo, je še uganka. Nekateri pravijo, da je tamkaj ležala še iz tistih časov, ko so tolpe Bele Kuna divjale po naših krajih. Za zadevo se zanimajo ta-di oblastva.
tegmli vsega krvavega in brez noge iz stroja. MMilniea mu je nogo odtrgala pod kolenom. Odpeljali eo ga takoj v mureko-soboš-ko bolnico. Uvedena je bila preisikava. da s« dožene v kakšnih okoliščinah se je pripeta* DOflrc^s-
Mlatilnica um je odtrgala nogo
FUovci, 31- Julija Kakor vsako leto je tudi letos zahtevalo delo pri mlatilnicah svoje žrtve. Vzroki nesreč so na dlani; zaposlitev neveščega delavstva in pa alkohol. Ni treba misliti pri tem že kar na pijanost. Celodnevno delo v hudi vročini in zmerno zaužita pijača (ponekod šmamica) zadostujeta za trenutno slabost z vsemi usodnimi posledicami. Mnogokrat pa ima seveda tudi nesrečno naključje svoje prste vmes.
Do prav žalostnega primera Je prišlo pred dnevi v Filovcih. Mlatili so pri posestniku Lovrenčiču. Med trojico delavcev, ki eo bili zaposleni vrh mlart-iTnice. kjer vlagajo snop-je, je fc.il tudi 24-letni Ošlaj Alojz, doma iz iste vasi. Bilo je opoldne, ko je že šlo delo h kraju. Tedaj je Ošlaju, kakor je 6am izp>-vedal, nenadno spodrsnilo na robu žrela, da je padel v mlatihiico. Prisotni delavci so takoj priskočili k ponesrečenemu in ga po-
_j_____' J- »_iJjJ.l.»«g!WgWB
Premalo znana čudesa županove jame
Tako blizu Ljubljane je to prelepo čudo podzemskih krasot, pa vendar tožijo agilni člani ponovskega jamskega društva o pre-malem zanimanju in pičlem posetu jame. Pa bi tega zares ne bilo treba, kajti za bore 5 Din vstopnine (šolarji in dijaki v skupinah plačajo po 3 Din), se odmakneš more-čim vsakdanjim skrbem v pravljični svet Županove jame. »Proteus», naš skrbno ure-jevani ilustrirani časopis za poljudno priro-doznanstvo. je v februarski številki prvega letnika (1034) prinesel zelo zanimiv članek »Križna jama«, ki ga je napisal šolski nadzornik Ivan Michler. Društvo za raziskava-nje jam v Ljubljani je temu, že itak s slikami opremljenemu članku priložilo kot posebno prilogo »Proteju« krasno, reprodukcijo slike »Partija pred .Teterato'« v Križni jami«. Po vsej pravici je našel članek mnogo hvaležnih čitateljev. saj nam je mnogim odkril doslej še nepoznane krasote Križne jame. Dvomim pa. če se je poset Križne jame s tem kaj povečal, kajti že dejstvo, da je Križna jama. pogreznjena v kraški svet onkraj Bloške police, precej oddaljena, nas Bili v razmišljanje, da za nedpljske izletnike ne prihaja v poštev. Pričakoval sem torej, da bo v enem prihodnjih zvezkov »Pro-teus« posvetil članek enega svojih sotrud-nikov tudi Zupanovi jami. A doslej zaman.
Ni torej čudno, če se ponovski jamarji s predsednikom Permetom ne morejo pohva liti zaradi obiska jame. dasi tega po svoji delavnosti in skrbi za nadaljnja preuredit-vena dela v jami ne zaslužijo. Raj je komaj desetletna bilanca njihovega dela nad-jrse častna in pohvalna. S skromnimi sred-
stvi, ki so jim na razpolago, so uredili v jami vse, kar potrebuje komodni izletnik za ogled vseh kotičkov. Letos so oskrbeli jamo tudi z električno razsvetljavo, ki jih je gotovo stala težke denarje, in že zaradi tega zaslužijo vso pozornost naše izletniške javnosti. Tudi naše dnevno časopisje, ki je vedno polno hvale o lepotah naše do movine. bi jim storilo uslugo, če bi od časa do časa s kakšnim propagandnim oglasom opozorilo svoje čitatelje na lepote v Zupanovi jami.
Težko si je predstavljati lepši kotiček naše zemlje, ki bi bil po svoji prirodni lepoti in zgodovinski povezanosti s preteklostjo slovenskega kmetskega življa mikavnejši od romantične okolice Županove jame. Po zložni in lepi cesti je iz Grosupljega skozi Ponovo vas do Zupanove jame komaj pol drugo uro hoda. Ob nedeljah in , praznikih je jama odprta že okoli desete ure dopoldne. sicer pa se je treba preje oglasiti pri Permetu v Ponovi vasi. kjer dobite sprem: Ijevak-a v jamo. Naš moderni Valvazor. kakor ga je oni dan imenovalo »Jutro«, poto-pisec Rudolf Badjura piše v svoji leta 1930. izišli knjižici »Sto izletov« sledeče: »Kakor že omenjano, je 20 m nižje pod vhodom v Zupanovo jamo druga, že prej znana Ledenica. Skozi prosti, romantični, na Kriško jamo spominjajoči vhod pridemo takoj v Veliko dvorano. Iz zgornjega rova Ledenice nameravajo prebiti ozek rov. ki bi spajal Ledenico z Županovo jamo. projekt, ki g3 pozdravljamo z željo, da hi hil čimprej izvršen, da bo moči hkrati ogledati obe jami«,
Tudi Badjurevi želji je danes že ustreženo. Od takrat pa do danes je ponovsko jamsko društvo omenjeni projekt že tudi realiziralo in vodi sedaj novi vhod v jamo prav za prav neposredno v prvo dvorano Ledenico in nič več v Srednjo dvorano kakor preje.
Vsa Zupanova jama. ki jo je 26. maja 1926. odkril takratni župan g. Josip Perme, gostilničar v Ponovi vasi, in ki odkriva posetniku čudežni podzemski kraški svet, se deli v sedem prostorov:
Ledenica je ogromen prostor z zamreženim vbodom. Mraz. ki veje od vlažnih sten, ji je vzdel tudi ime. Na desno stran. 20 m od vhoda vam pokaže spremljevalec na željo luknjo ki se nalik ozkemu kaminu dvhra proti vrhu obokanega stropa. Malo del j v stran je prekrasna »Kupola« s številnim' figurami ob strani, ki spominjajo na krstne kamne. fVi t« pridemo v Umetni rov. ki so «ra postopoma eradili skozi sedem let Ker nas ta prostor v svoji utesnjenosti ne more zadovoljiti, smo za kratko. neprijetno razočaranje obilo ponlačani z vstopom v Srebrno dvorano. Res da so tu kapniki še majhni, a izredno mnotro stalaktitov in stalagmitov ustvarja nove krasote bodočim rodovom. Maičkeni kapniki so tu po sodbi snremljevalc* jamskega društva vselej živahen predmet bujne domišljije posetnikov. Nič čudnega! »Viseča goska«. »Pasja glava« in »Kotanja z vodo« med isrračkastimi kapniki, ki tvori nekakšno jezerce v tem bajnem svetu, vse to te sili. da hi kar sedel in napisal pravljico o vili Jezerki. ki se je spremenila v kamenito gosko. o palčkih, ki jih je crda coprnica I Škrba-baba nklela v stalagmitiče . . .
Pridemo dalje v Srednjo dvorano. Luknja z rešetko v stropu spominja na star vhod, ki so ga posetniki uporabljali še pred ureditvijo vhoda v Ledenico. Pot nas vodi dalje v Naravni rov, ki se ponaša 8 tremi lepimi kapniki ob stranskih stenah, med najlepšimi sta dva »Svečnika«. Pojdimo dalje v Glavno dvorano. Tu se čudesa podzemlja kar vrste, da ne veš, kam bi prej uprl »voj presenečen pogled. Takoj ob vhodu v to dvorano »o »Orgle«. Le potrkajte s členki prstov nanje' Za po jo vam kakor bron v ubranem akordu. Na desno od »Orgel« visi izpod stropa »Srce s koščkom pljuč«. Dalje na levi opaziš prelepo delo narave: »Ovčke s pastircem«. izrazito »Človeško roko s prsti«. »Zastor«, »Kapelico«, »šal«. »Kaktus«. Med večje kapniške tvorbe spadajo v tej dvorani: »Županov kapnik«. »Spomenik neznanega junaka« in »Briljantni steber«. V dalji pa prav posrečeno zaključuje vso to krasoto »Kalvarija« 8 številnimi malimi stalagmiti na pridviinem prostoru.
Stopimo v poslednji, sedmi prostor, tako-zvano Malo dvorano. Med mnogimi kapniki sta v njej največji in najlepši pač »Altar« in »Krstni kamen« za katerim teče — pitna voda. Tu je na meter visoki terasi prekrasen relief »Kralj Matjaž« s krono na glavi, ki kleči in je z gorenjim delom života tako globoko sklonjen, da se z obrazom dotika tal. Najbrže ta pravljični . junak skriva svoj obraz pred radovednimi pogledi obiskovalcev, ki ga motijo, kajti njegov čas še n? prišel...
Zadnji kotiček v županovi jami je ozek predor, ki pelje v prepad, r doslej Se. ne-. znani domnevni prostor, katerega namera-' vajo razširiti in odpreti
Signalno delavstvo na dopustu
Ljubljana, 31. julija Nenaetavijeno delavstvo železniške signalne delavnice v Ljubljani, po številu 95 oseb. je včeraj bilo obveščeno, da mora počenši s 30. julijem nastopita brezplačni dopust, ki časovno ni omejen. Takoj nato se je podala deputaeija na direkcijo državnih železnic prosit, da se na dopust poslano delavstvo ofcdrii dalje v službi, ko je e tem vendar v največji meri ogrožena varnost vseh signalnih naprav v območju ljubljanske železniške direkcije. Vsak fopregledek v signalni slnibi lahko povzroči milijonsko škode ia lahko aakteva človeške žrtve. Delavstvo je bilo doslej itak slabo plačano in eo se pojavili primeri, da so delavci medsebojno prosili kruha, saj zahteva ta služba mnogo napora in vzdržnosti.
Na direkciji je deputaeijo sprejel direktor dr. Fatur in je obljubil, da bo poprosil v Beogradu, naj Smprej rešijo vlogo, s katero eo zaprošeni krediti za nadaljnje vzdrževanje signalnega delavstva. Potem se je deputaeija podala še na bansko upravo, kjer je tila sprejeta pri g. podbanu dr. Majonu in mu je takisto obrazložila težave ter je prejela zagotovilo, da bo tudi bančka uprava storila, da ee signalnemu delavstvu zagotovi trajen zaslužek.
Zlata poroka
Polzela, 31. jufija V nedeljo 2. avgusta bosta slavila na Polzeli v krogu svojih petih sinov, štirih hčera in vnukov in vnukinj zlato poroko g. Leopold Kunst in njegova življenjska družica ga. Aoia. Jubilanta, ki sta kljub visokim letom čvrsta in zdrava, sta vzgojila in izšrtu-diraha vseh devert otrok, kar je gotovo znamenje izredne brižnosti in zlasti velike ljubezni do svojih otrok. Zlatoporočencema bodi naklonjeno se več jubilejev!
>111 I « ILB I I I II I I » ■ il II D B W m II ftJULJU
INSER1RAJTE V „JUTRU"!
• Poprosite spremljevalca, naj se vstopi pre-I denj in prižge vžigalico. Pojav, ki ga boste opazili, vas bo potrdil o tej domnevi Na povratku iz jame boste za majhen denar postrežem z jedačo in pijačo. Tudi na to so mislili skrbni člani jamskega društva. Po kratkem oddihu se povzpnite na pet minut oddaljeni Tabor s starinsko cerkvi-eo m utrdbami. Nehote boste: pomislili, da prednikom ne bi bilo treba v času turških vpadov doprinesti tolikšno žrtev z gradnjo te utrjene postojanke, če bi že takrat imeli župana, ki bi jim odkril bližnjo podzemsko jamo, kamor bi se lahko brez skrbi zatekli in skrili pred vpadniki.
Oni dan eem peljal šolarje v Županovo jamo. Vstopnina treh dinarjev se jim je zdela previsoka. Tudi meni. Kmalu bi za-godrnjal, kajt.i kmetskemu šolarčku so trije dinarji v. današnjih težkih časih že premoženje. Ko pa smo se vrnili iz jame, mi je najrevnejši med njimi dejal: »Eh, gospod, če bi bil pa prej vedel, kako krasna je Zupanova jama, bi se ne pomišljal dati tudi kovača za vstopnino«.
Tako je. Oglejte si jamo tudi vi, bližnji Ljnbljanci, podprite nesebično delo ponov-skih jamarjev, ki imajo, še polno lepih načrtov za olepšavo jame, pa naj vam • nikar ne bo žal malenkostne vstopnine. V Županovi jami se v družbi podzemskih tvorb, ki §o jih gradila'Stoletja, zaveste, kako ničev-no je vse pehanje v kratkem človeškem življenju, kako drobcene in smešne so vse preklarije. ki jih iz dneva v dan uganjamo! V tem spoznanju se s prekrasnega izleta povrnemo v pusto vsakdanjost z večjim optimizmom in ljubeznijo do narave, ki je naša
Domače vesti
*	Promoviran je bil za zdravnika na vseučilišče v Innsbrucku g. Karel Klasinc s Pragerskega. Čestitamo!
*	Sprejem gojencev v državno srednjo tehnično tekstilno šolo v Leskovcu, ki ima štiri razrede in se zaključi z diplomskim izpitom, bo letos od 1. do 3. septembra, redni pouk pa se bo pričel 5. septembra. Namen šole je, da gojencem poleg splošne izobrazbe nudi teoretično in praktično vednost, s katero naj pridobimo tehnični naraščaj za vodilno osebje v naši tekstilni industriji. V prvi razred bo letos sprejetih največ 40 učencev, od tega 10 učenk. Vse informacije daje uprava šole.
*	Obiskovalci zoološkega vrta naj bodo oprezni! V zagrebški živalski vrt, kamor gre preko poletja tudi mnogo izletnikov iz Slovenije, se je v sredo popoldne napotil čevljar Franjo Mustič s 3-letno hčerkico Zvon-ko. Pri levji kletki je dekletce zlezlo pod ograjo tik k rešetkam in že je lev Aga iztegnil šapo po otroku in ga začel vleči k sebi. Oče Mustič je močno udaril leva po šapi, a med tem ko je zver izpustila otroka, je z drugo šapo segla po Mustiču in mu začela trgati meso z roke. V obupni borbi se je Franjo komaj rešil. Poškodbe obeh so prav hude. To je v zadnjem času že drugi primer nepazljivosti, ki je bila hudo kaznovana.
*	Naš pomorski promet s Španijo je
ukinjen. S Španijo rn španskim Marokom so doslej vzdrževala promet po morju društva »Oceania«, podjetje Maticovič in društvo »Spad«. Zadnji čas smo v glavnem izvažali les iin cement. Burni dogodki na Pirenejskem polotoku pa so ukinili zveze in po sodbi naših pomorščakov se razmere za naš izvoz v Španijo ne bodo popravile prej kakor v dveh mesecih.
*	Pri županovi jami pod Taborom pri Šentjurju bo pa jutri izredno zabavno. Rdeči križ Grosuplje priredi popoldne piknik. Preskrbljeno bo za vse najboljše in ogledate si podzemske krasote ob električni razsvetljavi.
*	Nov grob. V Kočevju je umrl ugledni gostilničar in posestnik g. Josip Beljan v 61. letu starosti. Zapustil je vdovo, štiri sirove in hčerko. Pogreb bo danes ob 17. Časten mu spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje!
*	Novomašnik je utonil. V vasi Sotinah je nedavno bral novo mašo Štefan Rohrba-cher. Preteklo sredo je prejel iz Hamburga dopisnico, s katero mu sporoča oče. da se vrača iz Amerike, kjer je prebil dolga leta in od koder je sinu pošiljal denar za študije. Preden je šel očeta počakat na kolodvor. se je mladi duhovnik v vročini hotel ohladiti v Dunavu. Ker pa siromak ni znal dobro plavati, ga je matični tok potegnil s seboj in je utonil.
*	Vitka linija je sicer še vedno v modi, toda če se bodo jugoslovenske dame začele zgledovati po krepki Jagodinki Saveti Andjelkovičevi, bodo kmalu imele v svetu še vse drugačno veljavo, kakor dandanašnji. V vasi Rekovcu pri Jagod i ni namreč živi imenovano dekle, ki tehta nič manj kakor 236 kg. Doslej so jo skrivali doma, te dni pa je padilo nekemu njenemu sorodniku v glavo, da jo za denar pokaže na sejmu. Kmetje so strmeli, kmetice še bolj..« Naposled se je skoro primerila nesreča: ko so zaietno deklino hoteli posaditi v koleselj, da se ne bo trudila in znojila domov, se je kolesje razklenilo, kaleseli je počil in debela lepotica je morala vendarle peš kobaliti proti domu. Ni izključeno, da jo bomo ked-aj videli tudi v Ljubljani.
VSI, KI TRPITE
NA KURJIH OČESIH
pridite, da Vam jih s koreninico in brez bolečin odstranimo. Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi za vsako delo. Sprejemne ure ob delavnikih od 7.30 do 18.30, ob nedeljah od 7.30 do 12. ure. V kopališču hotela »Slon«, Frančiškanska ulica 3.
*	Maščevanje faranov nad samosvojim dušnim pastirjem. V Dašičih je bil dušni pastir Arsenijevič že dalje časa v sporu s svojimi župljani. Dolžili so ga. da ne opravlja v redu svojih verskih dolžnosti. Nesreča je nanesla, da je prišel popotni fotograf in je najprej obiskal nekatere gospodarje in jih fotografiral, nato se je zglasil tudi pri popu Arsenijevidu. Ta je takoj pristal, da se da fotografirati na svojem lepem lipicancu. in sicer tik ob cerkvi. Ko so to izvedeli sosedje so pohiteli z batino nad duhovna. češ. da ne dajo skruniti cerkve. Potegnili so ga s konja, ga posadili na stol in ga nasilno obrili. Odslej mu ne dajo več opravljati cerkvenih obredov.
+ Cesta Ljubljana—Kranj za avtomobil, skj promet zaprta. Avtomobilski klub ljubljanska sekcija, opozarja članstvo, da je cesta Ljubljana—Kranj za avtomobil, ski promet zaprta, da se vrši promet po stranski cesrti Ljubljana—Tacen—Vikrče. Obenem se opozarjajo avtomobilisti, da po tej progi previdno vozijo, ker je cesta na več mestih zelo ozka in nepregledna.
*	Sušak ie postal priljubljena nedeljska izletna točka in zaželeni weekend kraj ob našem morju. To nam nudi avtobusno podjetje, ki vzdržuje redno progo in pripelie potnika za malenkosten iznos 125 Din iz Ljubljane na Sušak in nazaj, in to z luksuznim avtobusom, ki teče tako mimo zaradi svoje konstrukcije, da je vožnja vsakemu potniku pravi užitek. Na Sušaku, Martinščici, na Kostrend in na Urinju se dobijo prenočišča za mal denar. S Sušaka odpelje avtobus ob pol 3. popoldne in je že ob 8- zvečer v Ljubljani. Prodaia voznih listkov in vse informacije dobite v Ljubljani pri biljetarnici Putnika v hotelu Metropol (Miklič), teL 3384. na Sušaku pa pri »Aeroputu«.
*	Brezplačne nove ilustrirane prospekte razpošilja staršem, diiakom-intere6entom enoletna privatna trgovska šola, znani Chri-stofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. Pošite ponje! Šolnina 120 Din.
*	V stratosfero je šio le malo ljudi, še manj v batisfero. V podzemsko jamo Huda luknja pa že več tisoč. Zakaj? V brezzrač-nih višinah in globinah potrebuješ kisik, za prireditev v Hudi luknji 2. avgusta pa samo 6 Din za vstopnino. Krasna jama, bogat spored.
9 Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
*	Hudo maščevanje prevaranega moža.
Dušan Petrovič v Crljencu je imel mlado in lepo ženo Tanasijo. Rodila mu je dva otroka in sreča je bila popolna Ker pa je mož moral večkrat na pot kot trgovec z vinom, se je začel pri lepi ženki zgla-šafci neki Dušan Stanisavijevič. Možu to ni ostalo prikrito in je ženo nekajkrai pretepel. Pa ni pomagalo. Te dni ju je zasačil, ko sta šla skupaj po poti proti domu. Sledil jima ie do hiše in ko ju je dobil sama. ju je s sosedovo pomočjo privezal ob drevo pred hišo. nakar ju je začel neusmiljeno pretepati z debelo batino. Zbrala se je vsa vas. trpinčenje je trajalo celo uro, dokler ni prihiitcl ljubav-nikov brat s puško, lci je da] ob« nezavestna zaljubljenca odvezali- Dušana Stanislavi jeviča so spravili v bolnišnico. Ta-n&sijo pa so pustili možu da jo sam ozdravi. Uvedena je preiskava.
*	Maščevanje osleparjenega Arnauta. K okrožnemu sodišču v Skoplju so privedli Arnauta Feta Ekumana iz Kačanika. Maščeval se je nad nevarnim zapeljivcem Halilom Osmanom, ki mu je zapeljal ženo. Ekuman je dolgo časa skrival svoje ljubosumje, naposled je le pričakal Halila s sekiro v zasedi, ga potegnil z oslička, ga pobil, razsekal in vrgel v reko Lepenico.
*	Samomor uradnika pri našem poslaništvu v Atenah. V četrtek dopoldne so našli v stanovanju mrtvega Mirka Stamenko-viča, po rodu iz Niša. uradnika pri našem poslaništvu v Atenah. Obesil se je na oknu. Zapustil je pismo na poslanika, vsebina še ni znana. Sodijo, da se je obesil zaradi živčnega razkroja. Kot uradnik je bil v Atenah dobro znan Atenski listi se spominjajo njegove ljubeznive ustrežljivosti nasproti vsakomur, ki se je zglasil na na-tem poslaništvu.
*	Duhovnik ustreljen iz zasede. V Mali Plani v prok tipske m srezu je bil v sredio zvečer po 21. uri iz zasede ustreljen duhovnik Miro Milovanovič. ko je ravno sitopil na prag svoje hiše . Ali je vzrok njegove smrti cnržnja. ali maščevanje. bo dognala preiskava. Vsekakor pa je svečenika Milovanoviča ustreli! človek, ki zna dobro meriti in ki je gotovo že nekaj časa oprezoval za duhovnikom Pokojnik star 34 let, j« zanusitl štiri srinčke, od katerih je naiistareiš: diiaik il gimnazije.
Panča Stojanovjč se bo branil v svobodi. Po 12 dneh ležan.ja v zaporu je bil dr. Panča Stojanovič v četrtek popoldne izpuščen. Kakor vedo naš; črtatelji, je bil v preiskavi zaradi obdolžtfve. da je odpravljal in sežiga! nedonošene otroke v štedilniku. Dr. Panč-a .Sto ia novi č se bo v svobodi branil zaradi paragrafa 172. ki govori o odpravljanju
*	Preiskava o neredn<>stih v bolnišnici za duševno bolne v Kovinu se vodi pri okrožnem sodišču v Beli Crkvi. Razen glavnega ekonoma Božidarja Severja je v preiskovalnem zaporu skladiščnik Ober-star. Sever bi bil moral biti že 6. julija zaslišan od preiskovalnega sodnika. Toda na sodno povabilo je odgovoril, da je strasten morfinist, da ima razrvane živce in zatorej ne more k sodišču. Potem je dal sodnik privesti njega in njegovega pomočnika. Zasliševanje je trajalo ves dan, nakar sta bila oba pridržana v zaporu. Novine poročajo, da sta Sever in Oberstar v teku 10 let potvorila veliko število računov in zagrešila druga nepoštena dejanja.
Iz Ljubljane
U— Članom avtomobilskega kluba. Sekcija prodajalcev bencina na drobno v Ljubljani sporoča, da glede na ugodno rešitev spornega vprašanja med prodajalci bencina in petrolejskimi tvrdkami dobivajo člani avtomobilskega kluba spet bencin na običajne bone s popustom 30 par, in sicer pri naslednjih črpalkah: Goreč, Tyrševa, Bohinec, Tyrševa, Jugo-avto, Tyrševa, Laznik, Gospo-svetska, Knez, Gosposvetska, Jelačin, Emon-ska, Stupica, Slomškova, Češnovar Karlov-ska, Marinko. Prisojna Perdan, Krekov trg, Demšar, Miklošičeva, Rozman, Št. Vid pri Ljubljani.
DANES IN VSAKO SOBOTO
KONfFRT v°laške godbe 1 na vrtu hotela
UNION
JUTRI IN VSAKO NEDELJO
KOMPFRT vo'aške godbe
IVUKULiR 1 na vrtu hotela
BELLEVUE
u__ Kmečkj vremenski pregovori za avgust. Največji vpliv pripisujejo naši kmetje v avgustu sv. Lovrencu (10) Velikemu šmarnu (15.) in sv- Jerneju (24.). Ako je vreme _ pravijo — na sv. Lovrenca in s/. Jerneja lepo bilo, se tudi v jeseni ne bo skazilo. _ če Lovrenc bo jasen, bo groz-dek strden in viničar bo glasen, prijetna jesen. — Ako Lovrenc grozdek ima mehak, bo sodeč vina kaj sladak. _ Če je Vel' šmarna lepo, prijetna vinska jesen bo. -Jasna Velika maša, 6ladko vince prinaša — Če je o sv. Jerneju zrel grozd dobiti, bo dosti sladkega vinca piti. _ Kar avgust ne skuha, tega september ne speče, to se pravi; v avgustu mora biti dovolj gorko, zakaj september ga v gorkoti več ne nadomesti!. Hladne rose 6adje in žita zorijo, večkrat pa tudi očrvavijo. — Sonee srpana grozdje meči, z medom navdana aida diši. _ 23. avgusta imamo konec pasjih dni. — Dan 1. avgusta je dolg 14 ur 37 minut. Dan 31. avgusta se skrči za 1 uro 34 minut.
Prodajalec »Jutra« na tromostju v Ljubljani nasproti frančiškanske cerkve je odslej agilni Slajpah st. Pri njem se dobi tudi »Slovenski narod« in »Domovina«. Kupujte pri njem!
u— V Crikvenico v narodnih nošah 8. avgusta! Krajevni odbor Jadranske straže pripravlja avtobusni izlet v Crikvenico. Jadranski dan 9. VIII. bo zbral v tem lepem morskem kopališču veliko število stražarjev iz območja Oblastnega odbora Zagreba in Karlovca. Glejmo, da Ljubljana ne za-
ostane in da bo avtobus (28 sedežev) poln. Voznina v obe smeri bo okrog 100 Din. Prijave do torka v pisarni krajevnega odbora Jadranske straže, Tyrševa c. la/IV, kjer se plača takoj polovica voznine.
u— Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 2- avgusta v dvorani na Taboru ob 9. uri dopoldne.
u— Izlet po Ljubljanici. Mornarska sekcija JS priredi jutri, v nedeljo izlet z motornim čolnom po Ljubljanici do Podpeč.:, od tam izlet na Žalostno goro. Cena tja in nazaj 10 Din. Odhod ob 8. uri izpred >Špice« na Ljubljanici, povratek ob 7.'uri zvečer.
u— Dramatski krožek JHka vprizori jutri. v nedeljo ob 2(). na vrtu gostilne ®Lo-zar», Rožna ulica, tridejansko veseloigro: >Trije vaški svetniki«. Ker ie predstava propagandnega značaja, se vrši brez vstopnine. Vljudno vabljeni!
Dr. VOLOVŠEK VLADIMIR
specijallst za zobne in ustne bolezni
do 11. avgusta ne ordinira.
u— Zaradi čiščenja kirurgifnega oddelka
v obči državni bolnišnici v Ljubljani se bodo sprejemali za do!>o 14 dni samo zelo nujni primeri Zdravniške pomoči manj potrebni se bodo morali odklonit; in rti imeli samo nepotrebne stroške z vožnjo, če se bodo ia vili v tem ča«u za sprejem
u— Jutri vsi v Sišk0 na sokolsko vrtno telovadišče! Velika ljudska veselica s sre-čolovom in p'esom. K obilni udeležbi .rab; odbor društva za zgradlx> Sokolskega doma
v šiški.
Radi pozne sezije
okazijska prodaja SVILE.
^^tectltefVie Jjyn6(fanci
Oglejte si cene v izložbi.
u— Obsojeni in oproščeni po zakonu o zaščiti države. Pred počitniškim petčlanskim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. Ivan Kralj 60 bili včeraj obsojeni po čl- 1. točka 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi; 21-le»ni itudoif Hohn iz Ljubljane na 3 mesece strogega zapora 23-letni akademik-arhitekt Vla-stimil Kopač iz Ptuja na 4 mesece 6lrogega zapora in 29-letni čevljarski pomočnik Stanislav Konc iz Ljubljane na 5 mesecev strogega zaj>ora. Vsem trem obtožencem je bil v smislu paragr. 77 k. z. v kazen vštet tudi pripor in preiskovalni zapor, ki znaša pri vseh kakih 6 tednov. Kol olajšilno okol-nost je sodišče pri vseh treh vpoštevalo odkrito priznanje, pri prvih dveh pa tudi dosedanjo neo[>orečnos>t. Vsi trije so kazen sprejeli in jo todo takoj nastopili, ker slednjima dvema na prošnjo za odlog izvršitve kazni nj bilo ugodeno. Razprava je bila tajna in je trajala nekaj nad eno uro. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Hinko Lučovnik. Ob izključitvi javnosti se je vršila nato pred isitim senatom nekaj nad 1. uro trajajoča razprava proti lastniku in odgovornemu uredniku revije »Mlada potax cand. ing. arh. Adrijanu Jancu, ki je bi obtožen po čl. 1. točka 5. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, a ie bi zaradi pomanjkanja dokazov v smislu par 280 k. p. oproščen obtožbe
Iz Celja
e— Marija Zupanova f. V svojem stanovanju v mestni narodni šoli v Celju je v četrtek v 57. letu starosti umrli za kapjo gdč. Marija Zupanova, učiteljica na dekliški meščanski šoli. Pred tednom se je vr nila z morja vsa srečna. »Še eno leto«, je dejala, »potem pa pojdem v pokoj v Ljub ljano, kjer bo lahko moj mali nečak obiskoval gimnazijo.« Toda usoda je odločila drugače. Llmrla je v spanju. »Teta, ljuba teta!« sta jo klicala zjutraj oba mala nečaka, ki sta bila pri njej na počitnicah in pla nila v neutolažljiv jok, ko se ni več zbudila. Mirno je bilo njeno življenje in njeno delo, polno ljubezni in skrbi do mladi ne in prav posebno še do njenih malih nečakov. Po rodu Gorenjka se je šolala v Sarajevu, kjer je nekaj časa delovala kot učiteljica na tamkajšnji meščanski šoli in gimnaziji. Ljubezen do svojcev pa jo je zvabila nazaj v Slovenijo. Pred šestimi leti je bila premeščena na dekliško meščansko šolo v Celju. V počitnicah je rada pohitela v Bakarac, kjer je bila tudi' letos. Pred dnevi se je vrnila v Celje z namenom, da v nedeljo pohiti k svoji osemdesetletni mamici na Selo pri Bledu. Blago pokojnico bomo položili v nedeljo 2. avgusta dopoldne v rojstnem kraju Selu k večnemu počitku. Počivaj mimo, draga tovarišica! Spomin na tebe, na tvoje nesebično delo in veliko ljubezen do mladine pa bo ostal med nami!
e— 25-letn.ica mature na celjski gimnaziji. Leta 1911. so maturirali na celjski gimnaziji tile slovenski osmošolci: Anton Ci-zelj. zdaj zdravnik v Trbovljah; Mirko De-tiček sodnik v Celju; Vladimir Fohn, zasebni uradnik v Celju; Josip Gruber, ki je umrl med vojno; Josip Jeraj, profesor bogoslovja v Mariboru; Stanko Jurko, profesor telovadbe v Novem mestu; Karel Kle-novšek. sodnik . apelacijskega sodišča v Ljubljani; Ivan Kovač; Miloš Krulc. železniški uradnik v Celju; Filip Omladič. urednik v Ljubljani; Rudolf Ročni k. sodnik v Celju: Vinko Rom. orožniški major v Novem Sadu: Josip Samec, živinozdravnik v Murski Soboti: Pavel Strmšek, profesor v Celju; Franc Vrečko, kapetan v Češkoslovaški. Kakor čujemo. bodo obhajali ti maturanti 25-letnico svoje mature na željo nekaterih šele v jeseni da se vsi snidejo, ker niso obhajali doslej še nobenega jubileja mature.
e— Prva jugoslovenska ekspedicija v švicarske Alpe se bo peljala v noči na nedeljo. V njej bodo najboljši planinci iz Ljubljane, Jesenic. Celja. Maribora in Zagreba. Ekspedicijo priredita osrednji odbor SPD v Ljubljani in savinjska podružnica SPD v Celju, vodi jo pa celjski planinec g. Andrino Kopinšek. Ekspedicija bo trajala 10 do 12 dni. Člani ekspedicije go najmo-derneje opremljeni. Izhodišče ekspedicije
I na preko 4000 m visoke alpske velikane L*» Zermatt pod Matterhornom v švicarskem kantonu Wallisu. e— Gradnja meščanske šole v Žalcu.
Lani otvorjena meščanska šola v Žalcu je bila prvo šolsko leto nameščena v prostorih žalske narodne šole. Da se ji pa omogoči nadaljnj' nemoteni razvoj, je bilo potrebno-piavočasno misliti na nove šolske prostore. Krajni šolski odbor in občinski svet žalski sta se odločila za to. da se poslopje osnovne šole adaptira s prizidkom in enonad-stropnim nad/.idkom na celotno zgradbo. Po načrtih arhitekta g. Savška iz Celja izvršuje gradbena dela stavbenik g. Vinko lordan iz Gotovelj. potrebni gradbeni materin' pa je dobavila občina sama. Z novo gradnjo bo Žalec pridobil lepo moderno šolsko zgradbo, ki bo v ponos temu lepemu trgu Savinjske doline.
e— Dve maši za planince. V ponedeljek 3. t. m. dopoldne bo maša v kapelici sv. Cirila in Metoda na Molički planini pod Ojstrico V nedeljo 9. t. m. ob 10. dopoldne pa bo planinska maša pod milim nebo m na planini Okre.šlju nad Logarsko dolino. Maši bosta darovala na Molički planini lučki, a na Okre.šlju solčavski župnik. Savinjska podružnica SPD v Celju vabi planince, da pohitijo v velikem številu k planinskim mašam.
e— V si stavkujoči delavci pri regulaciji Savinje v Tremerju se najlepše zahvaljujejo trgovcem, mesarjem in drugim, ki so jih v času njihove stavke podpirali gmotno in moralno.
e— Namesto venca na grob v Ljubljani umrlega višjega sodnega oficiala v p. g. Friderika Badiure, očeta davčnega uradnika g. Maksa Badiure v Celju, je darovalo uradništvo davčne uprave v Celju Domu slepih v Ljubljani 110 Din.
e— V znamenju krščanske ljubezni do bližnjega jc objavil »Slovenec« v svoji celjski rubriki svojevrstno »reklamno« notico za trafikanta-invalida v Vodnikovi ulici. ki ima nad seboj poleg nejevolj življenja še ta smrtni in naglavni greh, da si tudi še upa imeti svoje prepričanje.
e— Tujski promet in umrljivost. V juliju je obiskalo Celje 1433 tujcev (935 Ju-goslovenov in 498 inozemcev) nasproti 1080 v letošnjem juniju in 1312 v lanskem juliju V preteklem mesecu je umrlo v Celju 31 oseb in sicer 11 v mestu in 20 v bolnišnici.
e— Samo do ponedeljka 3. t. m. do 18. je še čas, da obnovite srečke za zadnji, glavni razred drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 opereta »Ljubavna dražba« in tednik.
Iz Maribora
a— Češkoslovaški poslanik dr. Girsa prispe r Maribor v sredo 5. avgusta. Ogledal to Mariborski teden in imel sestanek s predstavniki Češkega kluba in JČ lige.
a— Meščani! Danes se otvori jubilejna prireditev V. mariborskega tedna ki bo privabila v Maribor mnogo odLčnih gostov. Naša gasilska četa praznuje svoj 651etm jubilej. Na čast vsem prireditvam Mariborskega tedna ter v proslavo 65ktni-ce naše gasilske čete bo mestna občina danes popoldne okrasila svoja poslopja z državnimi zastavami Vljudno vabim meščane, da store isto tudi na svojih hišah. Predsednik dr. Juvan.
a— Velikopoteina tujskopromet.ua razstava na Mariljorskeni tednu. Zelo zanimiva bo na letošnjem Mariborskem tednu tujsko-prometna razstava. Ta razstava ne bo samo lokalnega značaja, marveč bo posvečena ;u-di letoviškim in zdraviliškim krajem vse Jugoslavije. Na razstavi bodo izloženi veliki fo_ tografski posnetki prikazujoči naša letovišča in zdravilišča. Vse dosedanje tovrstne razstave so bile privlačnost Mariborskega tedna in zasluži aranžer teh razstav g. Alfred Kralj vso zahvalo.
a— Koncert v parku. V okviru Mariborskega tedna priredijo združeni moški zbori Ipavčeve pevske župe v Mariboru koncert narodnih pesmi, in sicer 4. avgusta ob 20.30 v mestnem parku.
a— Ugodnost za kopalce na Mariborskem otoku. Avtobusni promet Mestnih podjetij uvaja na progi št. 17 (Mariborski otok) vozne listke vključno vstopnino na kopališče do 12.45 ure za 3 Din. Na temelju navedenih voznih listkov, potrjenih od kopališča, imajo potniki na povratku z Otoka znižano prevoznim) za 1 Din (izven sobot, nedelj in cerkvenih praznikov). Ostala eno-dinarska tarifa se 6 tem razveljavlja.
a— Domačija je zgorela posestniku Alojziju Kafelu v Št. Janžu v Dravski dolini in trpi posestnik nad 2o.0(X) Din škode.
a— Rokovnjači ob meji. V Ješencd pri št. Ilju je v sredo ponoči obiskalo 7 mladih moških gostilno Terezije Drozgove in zahtevalo vina. Gostilniški prostori so bili zaradi pozne ure že zaprti in je hčerka Marija zaklicala skozi okno, da je vse že pospravljeno in da nocoj ne more več točiti vina. Fantje se pa s tem niso zadovoljili in so pričeli streljati, da ie hčerka Marija v strahu vseeno šla v klet po vino. Medtem so pa fantje že razbili glavna vrata in vdrli v prostore. Marija se ie skrila za kletnimi vrati in je oh' ugodni priliki zbežala v bližnji gozd. Od gostilničarke Terezije Drozgove so neznanci zahtevali denar in pre. brskali vse omare. Odnesli so za 600 Din cigaret in nekaj drobiža, nato eo izginili v noč. Orožniki so še tisto noč pričeli zasledovati drzne roparje.
Iz življenja na deželi
Iz Zagorja
z— Smrt ugledne žene. V Hrastniku je po dolgi bolezni preminila vdova po steklarskem mojstru ga. Ranzingerjeva. V četrtek so njeno truplo prepeljali z avtom v Zagorje, kjer so ga položili k večnemu počitku. Pokojnica je bila spoštovana in priljubljena. Svojim otrokom je bila skrbna in dobra mamica, saj je poteklo nad 30 let, kar jo je zapustil njen dobri soprog, pa je vendar sama svojim otrokom omogočila, da 60 danes v dobrih položajih. Pri pogrebu, ki se ga je udedležila velika množica ljudi, je igrala žalne koračnice steklarska godba iz Zagorja. Bodi poko.inici ohranjen blag spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje!
z— Z vilami nad očeta in brata. Sin posestnika Koširja v Kotredežu Ivan, je prodal nekaj lesa in si je privoščil v gostilni pijače. ki ga je tako razvnela, da je potem doma razgrajal. Nazadnje pa se je spravil nad očeta in mlajšega brata ter ju z villmi podil okrog hiše. Slučajno ie bila v vasi orožniška patrulja, ki ga je ukrotila in odvedla v občinski zapor.
OBIŠČITE od L do 9. avgusta 1936.
JUBILEJNI
• mariborski teden
POD POKROVITELJSTVOM VJ. KR. VIS KRALJEVIČA ANDREJA
(5«% popusta na železnicah od 30. jnllla d«
11. avg. 1936)
Velika gospodarska
in kulturna revija !
Industrij« TeketU - Obrt Trgovina Kmetijska razstava - Pokuinja vin - Velika gasilska razstava ln gasilski kongres - Jadralno tn mo torao letalstvo - Protlpllnska obramba Fllate-llstlčna razstava ln borza znamk - Zgodovina -umetnost Socialno skrbstvo - Tujski promet -2 en a v obrti - Modna revija Akvaristična « Kuncerejska razstava Golobarska razstava -Kongresi Koncerti - Šport Veselični park
na razstavišču. Mariborski otok,
najlepSe kopališče v Jugoslaviji... Zeleno, romantično Pohorje ... Gostoljubni, lepi Maribor...
VAS VABIJO !
Iz Kamnika
ka_ Občina proda klavnico. 2e pred leti
je občina 6klenila na ponudbo tvorničaria g. Knafliča prodajo klavnice. Zdaj je g. Knaflič ponovil svojo ponudbo in nova občinska uprava je opirajoč ee na prejšnji sklep občinskega odbora uredila v6e formalnosti glede prodaje. S tem je kamniška občina prevzela obvezo zgraditi v prihodnjih letih novo moderno in higienicno klavnico, saj sedanja niti zdaleka več ne ustreza potrebam mesta. Zediniti se bo še treba za prostor, kjer naj se nova klavnica zgradi. Največ verjel nosti je. da bo prvenstveno prišel v poštev prostor ob Bistrici med žel«?z-nim in novotrškim mostom v bližini lesene občinske šupe.
ka— Kino Kamnik bo predvajal napeto filmsko delo »Ladja brez pristanišča« V glavni vlogi Harry Riel.
Iz Ptnfa
j— Nova naredba o odpiranju in zapiranju lekarn. Od 1. avgusta naprej stopi ▼ veljavo naredba banske uprave v Ljubljani, iz katere je razvidno, da se bodo lekarne v Ptuju odpirale ob 8. in zato pa ob 19. zapirale. Službujoča lekarna bo ob 7.30 zjutraj odprta in ob 21. zaprta. Iz naredbe se da sklepati, da je odrejen nedeljski počitek za one lekarne, ki nimajo nočnih služb. S tem bodo one lekarne, ki nimajo nočnih služb, razen ob nedeljah na nastopne praznike zaprte: na novo leto, na sv. Tri kralje, Svečnico, sv. Jožefa, Marijino Oznanjenje, velikonočni ponedeljek, Marijino Vnebovzetze, sv. Rešnje telo, sv. Petra in Pavla, Veliko gospojnico, Malo go-spojnico, Vse sveti, binkošti, Marijino Spočetje, oba božična praznika in državne praznike (6. IX. in 1. XII.)
j— Rešili so mu življenje. V Vičavi na levem bregu Drave je zmerom mnogo kopalcev, med katerimi je vse te dni tudi zahajal 40-letni privatni uradnik in vojni invalid g. Meliva i z Ptuja. Meliva je priplaval iz deroče Drave h kraju in mislil, da ima pod seboj dno. Zato se je hotel postaviti v vodi na noge. Ker pa ni vedel, da je Drava na tem mestu še zelo globoka, je izgubil v velikem strahu zavest, da se je začel potapljati. V bližini je bi! poveljnik ptujske gasilske čete g. Breznik Franc in je kar oblečen skočil v deročo Dravo. Posrečilo se mu je, da je v zadnjem trenutku še dosegel v smrtni nevarnosti nahajajoče-ga se Melivo ter ga je prinesel na suho. Primarij dr. Kuhar, ki se je tudi v bližini kopal, je ponesrečenca z umetnim dihanjem obudil v življenje.
j— Kino. V soboto in nedeljo »Na končni postaji«. V glavnih vlogah Paul Horbi-ger, Marija Andergastova in Hans Mosc.
JESENICE. Zvočni kino Radio bo predvajal v soboto in nedeljo ob poj 9. uri zv. (v nedeljo pop. ob 3. tiri samo ob slabem vremenu) velefilm »Eva«; z Magdo Schneiderjevo in H. Sohnkerjem v gl. vlogi. Dodatki: domači Zora^magacin s posnetki pl&niškth tekem in Paramountov zvočni žurnal. — Sledijo »Skrivnosti va-miteja.«
SEVNICA. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri film »Barkarola«. V glavnih vlogah Lida Baarova in Gustav Fr6hli<-h.
Madžarski tobak so vtihotapljali
Pueonci, 31. julija Puoonskim orožnikom je nedavno padel v roke precejšen tihotapski plen. Orožniki eo izvedeli, da je neka tihotapska družba raz-prodadiala madžarski tobak po okolici, pa eo šli v sredi noči na prežo. Kmalu so se v te. mi pripeljali trije kolesarji in ko so prišli v bližino orožnikov, so jih ti pozvali, naj obstanejo. Presenečeni tihotapci pa so zbežali s ceste v bližni gozd. kjer je bilo nemogoče vsako zasledovanje. Na cesti so pustili svoja kolesa in vrečo tobaka, v kateri je bilo 500 zavitkov in pa košaro s 25 zavitki madžarskega pipnega tobaka.
Po evidenčnih tablicah na kolesih ©o orožniki kmalu izsledili tihotapce. Doma so iz šalovcev in so radi 6voje temne obrti bili že večkrat kaznovani. Eden izmed njih ie priznal svoje dejanje ter izpovedal, da eo tobaik kupili pred dnevi od nekega trafikanta v madžarstkj vasi Urfalubi za 400 Din vrečo. V naši državi pa so potem prodajali take vreče po 450 Din- Na našo stran so prehajali pri Ocinju, kjer so svoje vreče zmerom skrili v koruzi in navadno naslednjega dne šli po nje. Zdaj pa jih je zasačilo orožništvo in jim prekrižalo nadaljnje račune.
PRI LJUDEH VISOKE STAROSTI, KI TRPE NA NEREDNEM IZTREBLJANJU, nudi često naravna
FRANZ • JOSEFOVA
grenčica, užita redno 8—4 žlice dnevno skozi 8 dni, zaželjeno tzč. lčenje ta s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod
FRANZ - JOSEFOVO
vodo!
*"f. R br. SMMK.
S o k o 1 s t v o
Drevi ob pol 19*
nastop olimpijcev!
Naši sokolski olimpijski reprezentanci
priredita drevi poslovilni telovadni nastop pred odhodom, na mednarodna tekmo v Berlin. Pri javni telovadbi, ki vzbuja med občinstvom veliko zanimanje bodo nastopili člani in članice z obveznimi in pro. stovoljnimi vajami na vseh glavnih orod. jih in v prostih vajah, člani bodo nastopila na drogu, bradlji, krogih, konju na šir v preskokih čez konja in v prostih vajah, članice pa na dvoviš'naki bradlji, visoki gredi, v preskokih čez konja v ob vernih in prostovoljnih prostjh vajah
Obe vrsti sta prav pridno urili in smo zato prepričani, da bodo naši sokolski uspehi v Berlinu zelo častni. Sokolsko in ostalo javnost zato ponovno ls>kr;no vabimo, da se drevi udeleži v velikem številu javnega nastopa in pokaže gvoje simpatije našim tekmovalcem in tekmovalkam, kj. se bodo v Berlinu borili za čast in ugled naše države in sokolstva. Vstopnice se dobijo danes ves dan v pisarni Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Opo. zarjamo, da se bo pričel nastop točno ob pol 19. in naj zato vsi pravočasno za. sedejo svoje prostore.
češkoslovaški Sokoli na berlinski olimpijadi
V Tyrševem domu v Pragi je bila v torek zadnja izbirna tekma češkoslovaških Sokolov za berlinsko olimpiado. Tekme ee je udeležilo 11 tekmovalcev in so bili doseženi naslednii uspehi; od 120 dosegljivih točk
1.	Hudec Alois 116.20,
2.	Loffler Emanuel 114.50,
3.	Gajdoš Jan 114.45,
4.	Petraček Vratislav 112.15,
5.	Kollinger Jaroslav 111.25,
6.	Povejšil Bohuslav 109.75,
7.	Sladek Jan 109.50,
8.	Tintera Jindrich 108.50.
Pred odhodom v Berlin bosta tudi češkoslovaški sokolski vrsti priredili javen telovadni nastop. Iz zgornjih rezultatov je razvidno, da so bratje Čehoslovaki izvrstno pripravljeni in da bodo častno zastopali z našimi Sokoli in Sokolicami barve slovanskega sokolstva. Slovanskim sokolskim tekmovalcem in tekmovalkam želimo obilo uspehov.
Bratje ustanovitelji so imeli v oni dobi hude nacionalne borbe z Nemci in z nemšku-tarji, ki so hoteli takrat zatreti slovenski živel j v Domžalah. Znani so še dogodki, ko so 1. julija 1- 1905. hoteli Nemci razviti svojo zastavo. Stalne borbe z Nemci so tem bratom krepile borbenost. Plod tega je bila velika delavnost, ki se še danes zrcali v mogočni stavbi našega Sokolskega doma.
Mnogo nesebičnega dela in truda je vloženega v ta dodm, kar bodi v zgled mladi generaciji, kako se služi sokolski idedji in narodu.
Radio
Nedelja, 2. avgusta
Ljubljana 8; Radio orkester. _ 8.45: čas,
poročila, spored. — 9: Verski govor. — 9.15; Prenos maše iz Stične. — 10.15; Simfonične suite na ploščah. — 10.45; Po etiškeni samo-statnu (reportaža). — 11-15; Pevski koncert gdč. Carmeu Antič, vmes radijski orkester.
14: Čas, vreme, spored, obvestila. _ 13.20-'
Plošče po željah. — 17; Kmet ura: Gospodarja slika Stične (gg. Ludvik Puš in inž Muck Oto). — 18: Iz pravljičnega sveta (p.o šče). — 18.20: Otroška ura,- Mikica in Mi-kec. — 19: čas. vreme, poročila, S|>ored, obvestila. — 19.'30: Nac. ura. — 19.50; Rossi-ni: Semiramis, predigra (plošče). _20: Dopust je lepa in potrebna stvar, brez razočaranj pa nikdar — pester večer. — 22: Čas, poročila, spored. _ 22.15- Prenos iz Berlina; Poročilo o poteku olimpijskih iger (g. Ciril Š-oukal). 22-30: Za ples in kratek čas. Radio-jazz.
Beograd 17.15; Lahka glasla. _ 19.50: Narodne pesmi. — 21-10: Orkestralen koncert. — 22.30; Lahka godba in ples. — Zagreb 16.30; Godalni kvartet. _ 20: Tam-buraški zbor. — 20.30; Pevski koncert. — 21: Prenos filharmoničnega koncerta iz Dubrovnika. __ Praga 19.50: Jazz. _ 20.05:
Veseloigra. — 20.40: Češke pesmi. — 21.05; Lahka glasba. — 22.25; Plošče. _ Varšava 19.55: Violinske in klavirske skladbe. — 21: Zvočna igra. — 21.45; Plošče. — 22.35: Lahka glasba. — Dunaj 11: Koncert dunajskih filharmonikov. — 12.40: Orkester. — 14; Olimpijske igre. — 15.40: Komorna glasba. — 17.40; Lahka glasba. — 19.10: Nadaljevanje koncerta. — 19.30: Olimpijska reportaža. — 20.05; Spomini na Carusa. _ 21:
O ljubezni, žalosti in veselju. _ 22.20; Iz
Berlina. — 22-30: Dve violini in klavir. — 23.25: Ples. — Nemčija 18; Zabaven program. — 19: Olimpijski odmev. — 20;
Orkestralen in pevski koncert. _ 22-15:
Olimpijska poročila. — 22.45: Plošče. — 24: Lahka glasba.
| Pozivamo vsa bratska društva kamniškega okrožja in ljubljanska, da 6e v čim večjem številu udeleže naše proslave. Pridite v slav nostnih krojih, da bo sprevod, ki se začne ob 14-30, Čim veličastnejši!
25 letnica domžalskega Sokolskega doma
Domžalski Sokol je lani proslavil 30-letni-ro svoje ustanovitve, letos 2 avgusta pa bo praznoval 25-letnico otvoritve sokolskega doma. Sokolski dom v Domžalah je eden izmed naših najstarejših podeželskih sokolskih domov, saj je bil pred njim otvorjen menda la oni v Žireh.
ljano in domov tečajniki sami. Ker je prosvetni tečaj nujno potreben, upravičeno pričakujemo, da bo odziv od bratskih
edinic polnoštevilen. Navodila glede tečaja bo 2PO razposlal vsem edinicam pravočasno.
Iz sokolske župe LJubljana
župni prosvetni tečaj. Prosvetni odbor Sokolske župe Ljubljana je sklenil, da priredi v dneh od 24. do 29. t. m. v Ljubljani župni prosvetni tečaj, ki je namenjen vsem bratom in sestram, ki se hočejo po. svetiti pravilnemu prosvetnemu delu v naših edinicah. Tečaj bo organi zran na internatski podlagi]. ŽPO je pridobil za predavatelje naše najboljše sokolske strokovnjake, zato bo nudil tečaj vsem obilo koristnih nasvetov in navodil ŽPO poziva vsa društva in čete, da prijavijo kandidate najkasneje do 15. avgusta, ker se poznejše pnijave ne bodo mogle upoštevati Vse stroške tečaja, hrano in stanovanja plača župa. dočim plačajo vožnjo v Ljub-
Lutkovna šola v Ljubljani. Po sklepu
medžupnega lutkovnega odseka bo v dneh od 10. do 15. t m. lutkovna šola v Ljubljani. ki pa bo imela značaj savezna lutkovne tole. Za šolo vlada veliko zani. manje in so prijavile svojo udeležbo župe skoro'iz vse države. Ako katera župa še ni prijavila svojih udeležencev, naj to stori takoj, da moremo potrebno ukreniti glede prebrane ln stanovanj M2LO.
Sokol LJubljana—Vič vabi svoje član. stvo, naraščaj in čleco, da se jutri polno-številno udeleži nastopa bratskega društva na Brezovici. Val oddelki v kroju se zberejo jutri ob pol 14. na vrtu Sokolskega doma- odkoder bo skupen odhod na Brezovico, Uprava pričakuje, da bodo vsi pripadniki pokazaM svojo disciplino in se vabilu odzvali.
Kako dolgo še?
To sicer ni
postranska zadeva,
GLAVNO PA JE
NIVEA
Nives naredi Vašo polt lepo rjavo ln deluje prijetno osvežujoče, če ste v vročih dnevih zbltl In utrujeni.
Jugoslav. P. Beieradorf & CoM d. s. o. Maribor.
Gospodarstvo
Dobri izgledi za izvoz našega žita
Kakor smo že poročali, imamo letos prav obilno letino pšenicc, ki bo znašala okrog 26 do 27 milijonov metrskih stotov, tako da bomo imeli prav znafen izvozni presežek. Tudi koruza ka^e zelo dobro in bomo tudi v koruzi imeli velike količine za izvoz. Še pred tedni nas je vse navdajala skrb, kam bomo s tolikimi količinami izvoznega presežka. Situacija pa se je v zadnjem času bistveno obrnila nam v korist.
Kakor vse kaže, bo svetovni pridelek pšenice in koruze zelo slab. V Zedinjenih državah in v Kanadi je dolgotrajna suša povzročila veliko škodo in tudi v mnogih evropskih državah, zlasti v Italiji in Franciji, je letina slaba. Zedinjene države ne bodo imele niti dovolj za lastno potrošnjo in tudi Kanada bo spričo slabe letine imela na razpolago mnogo manj pšenice nego prejšnjega leta, zlasti tudi zaradi tega, ker stopa v novo leto z znatno reduciranimi starimi rezervami, ki se cenijo le na 115 milijonov bušljev nasproti 190 milijonom pred enim letom. Položaj se je zadnje dni še bistveno poslabšal, kar je povzročilo pravo hausso na ameriških žitnih tržiščih, kjer se cene rapidno dvigajo. Na chicaški borzi je včeraj septemberska pšenica dosegla že ceno 113 centov za bušelj. Septemberska koruza pa je prvikrat prekoračila meje 100 centov. Okrepitev cene na ameriških tržiščih v zadnjih dveh mesecih nam kaže naslednja zanimiva primerjava:
začetek jun. konec julija Chicago, pšenica za sept. 83.5 113 4- 35°/» Winnipeg, pšenica za okt. 77.0 103.5 + 34®/» Chicago, koruza za sept. 57.0 102 + 79%
Cena pšenici se je na ameriških borzah od začetka junija dvignila za 34 do 35*/», koruza pa se je podražila skoro za 809/e. Značilno je zlasti naglo dviganje cene koruzi, kar je posledica poslabšanih izgledov za letošnji pridelek v Zedinjenih državah, pa tudi posledica slabe letine v Argentini-ji, kjer so vremenske neprilike letos uničile eno tretjino posejane površine. Izkazalo pa se je tudi, da je hudo trpela kakovost letošnje argentinske koruze.
Italija sklepa trgovinske provizorlje
V zvezi z vestmi, po katerih smatra Italija, da so trgovinske pogodbe z državami. ki so se udeležile sankcij, razdrte, smo pred dnevi objavili informacijo, da namerava Italija skleniti s sankcijskimi državami in tudi z našo državo trgovinske provizorije, ker bo šele v jeseni lahko pristopila k pogajanjem za nove trgovinske pogodbe. Te informacije se zdaj potrjujejo, vsaj kolikor se tiče Češkoslovaške.
Iz Prage poročajo, da so se nedavno pričela med Češkoslovaško in Italijo diplomatska pogajanja za novo ureditev trgovinskih odnošajev in da je prišlo do načelnega sporazuma, po katerem bosta Češkoslovaška in Italija do sklenitve nove trgovinske pogodbe in do razčišoenja trgovin-sko-politične situacije, ki je nastala po uki-njenju sapkcij. sklenili trgovinski proviio-rij. Ta trgovinski provizorij naj bi veljal do srede ali do konca septembra, nakar bi se pričela pogajanja za trajno ureditev trgovinskih odnošajev na podlagi razčiščene situacije. 0 priliki dosedanjih diplomatskih pogajanj se je Italija postavila na stališče, da mora v trgovinskem prometu s Češkoslovaško imeti aktivni presežek svojega izvoza, na kar je Češkoslovaška v načelu pristala, ne strinja pa se s predlagano višino tega izvoznega presežka v korist Italije. Obojestranski uvoz bo kontingentiran. Gotove razlike v naziranjih obstojajo tudi glede klirinškega plačilnega prometa, ker Italija noče pristati na obnovo dosedanjega kliringa. temveč želi plačilni promet modificirati v tem smislu, da bi bolj ustrezal principu kompenzacij. Češkoslovaška pa vztraja na svojem dosedanjem stališču glede popolne obnove klirinškega prometa. Obstoja upanje, da bo dosežen kompromis v toliko, da ?e bo klirinški plačilni promet v &Msu veljavnosti trgovinskega provizori-
ja vršil v nekoliko modificirani obliki. Zaradi sklenitve trgovinskega provizorija in sporazuma v plačilnem prometu bo prihodnje dni odpotovala v Rim češkoslovaška delegacija pod vodstvom ministrskega svetnika dr. Mahatija.
Spor zaradi zgraditve Inke pri Methoviču
Gospodarski krogi v naših pomorskih lu-kah so v poslednjem času zelo vznemirjeni zaradi načrta, po katerem naj bi se na izlivu Neretve pri Metkoviču zgradila nova luka Plode s stroški okrog 100" milijonov Din. 2e na medministrski konferenci, Ki se je vršila 11. maja t. 1. na Sušaku pod predsedstvom trgovinskega ministra ln kjer so v glavnem razpravljali o razširjenju su-šaške luke, je predsednik sušaške mestne občine g. Ružič zavzel odločilno stališče za to, da se morajo najprej izpopolniti in razširiti obstoječe naše luke, kakor so Sušak, Šibenik, Split in Dubrovnik, ne pa da bi se porabila ogromna vsota 100 milijonov Din za izgraditev ene same nove luke Plo-če pri Metkovicu. Enako stališče je zavzela tudi Trgovsko-industrijska zbornica v Zagrebu. S tem stališčem se strinjajo tudi predstavniki gospodarskih krogov iz Splita, Šibenika in Dubrovnika.
Predstavniki našega primorskega gospodarstva se čudijo, da se v sedanjih težkih finančnih razmerah najde kredit 100 milijonov za eno samo luko, medtem ko ni sredstev za najpotrebnejše naprave v obstoječih lukah, ki lahko prevzamejo ves pomorski promet. Z vsoto 100 milijonov Din, tako pravijo primorski gospodarski krogi, bi lahko obstoječe luke sijajno opremili in razširili. To bi bilo tem bolj potrebno, ker sme v pogledu ureditve naših luk mnogo zamudili. Gospodarski krogi iz Sušaka, Splita, Šibenika in Dubrovnika so sedaj napravili skupno akcijo, da prepričajo merodajne kroge o pogrešnosti načrta za zgraditev luke Ploče. Akcija primorskih gospodarskih krogov pa je naletela na hud odpor v gospodarskih krogih Srbije, Bosne in Hercegovine, ki nripravljajo sedaj protiakcijo.
Karteli
Nedavno smo navedli nekaj podrobnih podatkov o posameznih kartelih, registriranih v kartelnem registru. V naslednjem navajamo še nekaj takih podatkov iz kar-telnega registra:
Kartel za karbid je bil najprej sklenjen do 31. decembra 1935 in se avtomatično podaljšuj* za leto dni. Ta kartel tvorita »La Dalmatienne«, družba za izkoriščanje vod-no-električnih sil v Dalmaciji in Tvornica za dušik v Rušah. Predmet kartela je kalcijev karbid za proizvajanje acetilena in za uničevanje škodljivcev v kmetijstvu. Dogovorjeno je kontigentiranje prodaje poleg 6kupnega določanja cen in skupne prodajne propagande. Poleg domačega kartela je prijavljen tudi mednarodni kartel za karbid, v katerem sodeluje poleg omenjenih dveh podjetjih še Bosansko d. d. za elektrinu. Jajce. Kartelna pogodba določa skupno prodajo preko centralnega urada.
Karte! za danamid je bil sklenjen prvotno do 30. junija 1936 in je bil potem podaljšan za leto dni. Tudi ta kartel tvorita »La Dalmatienne« in Tvornica za dušik v Rušah. Predmet kartela je kalcijev cian-amid kartelna pogodba pa vsebuje določbe glede rajoniranja prodajnega področja, kontingentiranja prodaje, skupnega določanja cen in prodajnih pogojev in skupne propagande za umetna gnojila.
Kartel za kuverte je bil prvotno sklenjen do konca leta 1934. in se avtomatično podaljšuje za dve leti. Ta kartel tvorijo naslednje tvrdke: Združene papirnice Vevče. Goričane in Medvode; Zagrebška delniška tvornica papirja; Lipa Mili d. d. v Zagre- J bu; Mursa Mili. tvornica kuvert, Samuel Dirnbach v Osijeku; Tvornica papirnatega blaga Hič in Čuturilo v Beogradu: »Kuver ta«, konfekcijska tvornica, d. z. o. z. v Ljubljani. Predmet kartela so kuverte vsa- | ke yzste in i^tffcorti ter običajne —pa J
Dogovorjeno je reguliranje proizvodnje, prodaje in kredita, rejoniranje tržišča in kontigentiranje prodaje, skupno določanje cen in prodajne politike ter nakup papirja v Združenih papirnicah Vevče, Goričane in Medvode.
Kartel za ovojni papir tvorijo naslednja podjetja; Industrija papirja in lepenke, d. z o. z., Sladki vrh; Tovarna za papir in lepenko I. Bonač in sin. Ljubljana: ZdruZe-ne papirnice Vevče. Goričane in Medvode; Tvornica papirja d. d. Čačak; Zagrebška delniška tvornica papirja. Kartel je bil prvotno sklenjen do 1. januarja 1931.. pozneje do konca leta 1934 in se viako leto avtomatično podaljšuje. Predmet kartela so vse vrste ovojnega papirja. Dogovorjeno je izenačenje kvalitet in tipov, prodajanje preko skupnega organa Hip (Hrvatska industrija papira), kontingentiranje proizvodnje in prodaje ter izenačenje cen in prodajnih pogojev.
Kartel za nogavice tvorijo v Jugoslaviji naslednja podjetja: »Moravija«. tvornica pletenih proizvodov, d. d. v Beogradu; »Fako«. jugoslovenska tvornica nogavic in trikotaže, d d. v Subotici; Brača Graner. tvornica nogavic in trakov v Čakovcn; »Rilk«, tvornica nogavic, d. d. v Zagrebu. Kartel je bil prvotno sklenjen do konca leta 1933.. pa je bil pozneje podaljšan na nedoločen čas do odpovedi. Predmet kartela so nogavice, izdelane na strojih Cottow. Dogovorjena je skupna prodaja in prodajna politika, ureditev produkcije in vzajemna pomoč. Skupno zastopstvo karteliranih tvornic je v Beogradu.
Zavarovalne družbe v Jugoslaviji imajo glede na razne zavarovalne posle tri kar-tele. Najmočnejši je splošni kartel, ki se nanaša na zavarovanje proti požaru, vlomu, tatvini, poškodovanju šip in strojev in proti nezaposlenosti Ta kartel tvori 21 zavarovalnih družb, in sicer: »Anker«, Assi-curazioni Generali«, Beogradska zadruga, Bazelska zavarovalna družba. Vzajemna zavarovalnica, »Dunav«, »Internationale«, Jadranska zavarovalna družba, »Jugoslavija«, »Comercial Union«, »Croatia«, »Nada«, »RoyaJ Exchange assurance«, »Rosia-Fon-siere«, »Sava«, »Slavija«, »Srbija«, »Union«, Zedinjena zavarovalna družba, »Feniks« in »Šumadija«. V kartela xa »Varovanje proti škodi zaradi toče so včlanjene naslednje družbe: »Croatia«, »Dunav«, »Jadranska zavarovalna družba«, »Jugoslavija«, »Rosia-Fonsiere«, »Sava«, »Slavija« in Zedinjena zavarovalna družba. Ta kartel je sklenjen za pet let. Tretji kartel pa se nanaša na zavarovanje avtobusov in avtobusnih potnikov ter avtomobilov po predpisih trgovinskega ministrstva. Ta kartel tvorijo: »Anker«, »Beogradska zadruga«, »Croatia«, »Dunav«, Evropska d. d. za zavarovanje blaga in prtljage, »Feniks«? »Internationale«, »Jugoslavija«, »Rosia-Fonsiere«, »Sava«, »Slavija«, »Srbija«, »Šumadija«, Zedinjena zavarovalna d. d., »Union« in Vzajemna zavarovalnica. Ta kartel je sklenjen na 10 let in se avtomatično podaljšuje za nadaljnjih pet let. Kartelirane zavarovalne družbe so se v kartelnrh pogodbah obvezale, da se bodo držale sporazuma o izenačenju zavarovanih pogojev, o izenačenju tarife in o cenitvi škode preko skupnega urada.
Gospodarske vesti
= Povišanje poštne tarife stopi danes v veljavo. Z današnjim dnem stopi v veljavo delno povišanje poštne tarife v smislu odloka ministra za pošto, telegraf in telefon od 4. julija t. 1. Poštnina za običajno pismo v inozemstvo do 20 g znaša sedaj 4 Drin (doslej 3-60), za vsakih nadaljnjih 20 g ali ded te teže pa 2 Din (doslej 1-50). Poštnina za običajno dopisnico v inozemstvo »naša 2 Din (doslej 1.75). Gornje povišanje ne velja za pisma in dopisnice, naslovljene v Italijo, Češkoslovaško. Grčijo, Rumuni-jo in Turčijo; za ta pisma ostane poštnina nespremenjena. Ekvivalent za plačilo poštnine za pakete v prometu z inozemstvom je odslej določen na 15 Din za 1 zla/ti frank-— 1. avgusta pridejo v promet nove znamke po 2 in 4 Din. Na znamkah je lik kralja Petra II. Znamke po 2 Din so rdeče, znamke po 4 Din pa temnomodre barve. Sedanja zaloga znamk po Din 1-75, 3.50 in 4 se ima docela porabiti, toda le za frankiranje poštnih pošiljk v notranjem prometu.
= Uradni tečaji za avgust. Finančno ministrstvo je za avgust določilo naslednje uradne tečaj«: 1 napoleondor 303 Din; 1 zJata turška lira 344; 1 angl. funt 238; 1 ameriški dolar 43.30; 1 kanadski dolar 43; 1 nemška marka 15.50; 1 potiski zlot 8.20; 1 avstrijski šiling 8.70; 1 belga frank 7.35; 1 madž. pengo 8.80; 1 brazilski milrajs 2.40; 1 egiptski funt 220; 1 urug-vajski pezos 19; 1 argentinski pezoe 12; 1 turška papirnata lira 34.70; 100 švde. frankov 1427-50; 10U alb. frankov 1410; 100 franc. frankov 288; 100 ital. lir 3»; 100 holandskih goldinarjev 2945; 100 boig. levov 47; 100 romunskih lejev 37; 100 danskih kron 976; 100 švedskih kron 1120; 100 norv kron 1100; 100 španskih pezet 650; 100 grških drahm 41; 100 6e-škoslov. kron 180; 100 finskih mark 96.50; 100 letonSkih latov 1130 Din.
— Francija bo uvažala našo pšenico. Med zastopniki naših ia francoskih gospodarskih krogov so se pričela pogajanja, ki
kažejo, da obstoja večje zanimanje za uvoz naših kmetijskih pridelkov v Franci. Jo in sploh na izboljšanje gjoepodarskih odnošajev med obema državama Zanimivo je pri tem omeniti, da je bila pšenična letina v Franciji letos zelo slaba in da bodo Francozi letos najbrž prisiljeni uvoziti večje količine pšenice. Nadejati se je, da bodo primanjkljaj svoje pšenice nadomestili a pšenico iz Jugoslavije in Rumu. nije.
Borze
81. julija
Na ljubljanski borzi se oficielni tečaji deviz danes niso bistveno spremenili. V privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingov po 8.69 dočim so noti-rali angleški funti 238—238.50. V zagrebškem privatnem kliriogu je bdi promet v avstrijskih šilingih po 8.6050, v angleških funtih po 238, v grških bonih po 28.50 in v španskih pezetah po 6.00. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 13.72, v Beogradu po 13.6519 in v Zagrebu po 13.64 odnosno za konec septembra po 13.51. Italijanske lire so se v privatnem kliringu v Beogradu trgovale po 315, v Zagrebu pa so se nudile po 320.
Na zagrebškem efektnem tržišču je notirala Vojna škoda 362—364 (v BeogTa. du je bil promet po 363—364.) Zaključki pa so bili zabeleženi v 7% Blairovem posojilu po 73.25, v 7% Sec<ligmajmovem posojilu po 86 in v delnicah PAB po 231.
Devrn-
Ljubljana. Amsterdam 2962.43—2977.03 Berlin 1751.33—1765.21, Bruselj 734J90— 739.96, Curih 1424.22—1431.29, London 218.12—220.18, Newyork 4322-52—4358-83 Pariz 287.82—289.26, Praga 180.33— 181.44.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.2075, London 15.36, Newyork 306.125, Bruselj 51-65, Milan 24.15, Amsterdam 208.10, Berlin 123.15, Dunaj 57.25, Stockholm 79.20, Oslo 77.20, Kobenhavn 68.55,
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 362—364 , 6% begluške 67 bi., 7% invest. 83 den., 7% Drž. hip. banka 86—86.25, 7% stabiliz. 83—83.25, 7% Blair 73—73.50 8% Blair 83—84; delnice: Narodna banka 6100 den., PAB 231—233, Trboveljska 125—132, &eč;rana Osijek 135 bi., Izis 16 den.
Beograd. Vojna škoda 363.50—364J50 (363—364 ) 4% agrarne 48—48.50. 6% begluške 68.75—69, 7% invest. 83 25 den., 7% stabiliz 83—84, 7% Blair 73.50—73.75 Narodna banka — (6230), PAB 231.25— 232.75.
Blagovna tržišča
ŽITO
-f Chicago, 31. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 113, za dec. 113.75, za maj 115.75; koruza: za sept. 101.875, za dec. 102.50.
-I- Winnipeg, 31. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 103.625, za dec. 101, za maj 100.
+ Novosadska blagovna borza (31. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica (cene Prizada«): potiska, šlep, 79 kg, 2°/» 127-50
—	128.50; gornjebaška in gornjebanatska, 79 kg. 2% 122.50; baška in banatska, 79 kg, 2% 120-50; sremska in slavonska, 78 kg 3% 114-50. Rž: baška nova 97.50 — 102.50-Ječmen: baški m sremski novi. 64 kg 90 — 92-50. Oves: baški, sremski in slavonski 100
—	102. Koruza: baška in banatska 96 — 98. Moka: baška, sremska, slavonska ki banatska »0g« in »Ogg« 195 — 305; »2« 175
—	185; »5« 155 — 165; »6« 135 — 145; »7« 115 — 125; »8« 100 — 102.50. Otrobi: baški, sremski in banatski 74 — 76.
4- Budhnpeštanska terminska borza (31. t. m.) Tendenca prijazna. Koruza: za ar»f. 12./68—12.88, aa, sept. 12.03—12.65, za maj 1150—11.51.
B0MBA2
'+ Ltverpool, 30. julija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za julij 6.78 (prejšnji dan 6.89), za dec. 6.40 (6.42).
-I- Newyork, 30. julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avgust 12.72 (12.67). za dec. 12.07 (12.02).
Nevarni dnevi
prihajajo
za Vaše lase. Teme je zaradi vročine vlažno in zato se lahko prijemlje prah. Dnevno pranje glave s SORELO najbolje ščiti pred škodljivim delovanjem in preprečuje tvorjenje prhljaja in izpadanje las.
Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah po ceni 7.—, 12.— in 25.— Din.
f
Globoko potrti javljamo pretužno vest, da je dne 30. julija ob 17. uri po težki bolezni nenadoma preminul naš ugledni in požrtvovalni član nnrave, podpredsednik, gospod
GAŠPER PELKO
POSESTNIK IN GOSTILNIČAR
Vestnemu, dolgoletnemu občinskemu svetovalcu, občino velike zasluge, ohranimo neminljiv spomin! TOPLICE PRI STRAŽI, 31. julija 1936.
ki ima za našo
Občina Toplice na Dolenjskem
Saragossa - ključ situacije
Oborožene moči so se osredotočile na severovzhodu Španije — Obe strani sta se pripravili na bo j za Saragosso
Najnovejša poročila na pni strani
Azijski Arijci
In arabske babice
Ce hoče danes nekdo v Nemčiji dobiti kakšno nameščen je, ae mora izkazati s svojo »plemensko čistostjo«. Kdor se hoče udej-stvovati kot časnikar, kdor hoče v SA, SS ali katerih drugih organizacijah narodno socialistične stranke imeti kakšno vlogo. Ee mora izkazati s arijskimi predniki do 1. 1800- Tako je režim uvedel nekakšen družinski potni list, ki predstavlja neko vrsto rodovnika. Dobiti ta uradni rodovnik, pa ni tako lahka reč. Kom peten ti zanj se morajo obrniti do eele vrste oblasti in potem dolgo čakati na odgovor, kajti uradi so zavoljo silnega povpraševanja po arijskih prednikih preobloženi s delom kakor nikoli.
Nemško ljudstvo velja za povprečno zek> izobraženo m inteligentno, vea-j hvali se rado s tem, toda dejstvo je, da večina preti-valstva nima pravega pojma o tem, kaj pojem »Arijci« prav za prav pomeni, čeprav je to vendar beseda, ki jo uporabljajo mili jonkrai na dan. Iz tega se rodijo najbolj smešni nesporazumi. Berlinski bet »Neues Volk« je objavil v eni svojih zadnjih številk precejšnjo zbirko najbolj grotesknih vlog, ki jih je prejel en sam matični urad v tem mestu.
Tako piše neki nesrečnež: »Pogledal sen
▼ Nemčiji, ki je že sama na sebi ▼ praksi v še hujšo grotesko
v leksikon za Arijci. Tam pravijo, da živijo Arijci v Aziji. Mi pa nimamo v Aziji nobenega sorodnika, kajti doma smo i« Prenzlaua«.
Se hujše se je zgodilo nekemu drugem« občanu: >Prosim, pošljite mi arabsko babico z rojstvom in smrt jo,< piše mož v svoji vlogi. S sorodstvom je sploh velik križ: »Moj tast pravi, da je Arijec,« piše- »Takšna ustna trditev ne velja nič. Toda če jo bo imel črno na telem, tedaj ne bo mogel več dvomiti.«
Neki drugi obupane« kliče na pomoč; »Prosim, pomagajte mi do arijske stare matere, saj mora biti v vaši matriki.« Neki uradnik pa pravi; > Potrebujem svojo prababico za ureditev uradniškega zakona«. Jz neke druge vloge: >Z ozirom na splošni preobrat, prosim za izkazi k) mojega rojstva.« — »Ker nimam v Gdanakem nobenega znanega človeka, se obračam s svojim rojstvom do vas,« piše nekdo. In; »Prosim, pošljite mi moje rojstvo, ker ga potrebujem za poroko,« moleduje drugi nesrečnež- »Končno vas prosim za sporočilo, da-li ni mojega starega oeeta v tamkajšnjih seznamih mrtvecev,« se je oglasil neki možakar. »Umri * L 1820- do 1850« i. Id,
Konec Hudičevih otokov
Blumova vlada namerava ukiniti francoske kazenske kolonije in nadomestit kasen izgnanstva z drugimi metodami.
Pravosodno ministrstvo je v ta namen skupaj s kolonialnim ministrstvom že izdelalo načrt, katerega podrobnosti še niso znane. Gotovo pa je. da se bo odpravilo prisilno delo v kolonijah in prisilno bivanje v kolonijah po končam kazni
Pravosodno ministrstvo pripravlja splošno reformo kazenskega zakonika glede težkih zločinov, ki so se doslej kaznovati s izgonom v kazenske kolonije.
to sa
Ko so spravili prve tebniee na Ijndi v promet, so nov hui in sa veHk uspeh je bila velik* mota. Osebne tohteee stajsle namreč is L 1724.. kakor naa. zuje neki dokoneot ia toga lete, M® an prošnjo, ks jo je tedaj naslov« Mri des na franeosfeo vlada, so sapteafi rešitev;
Njegovo vsMansfapo js na seji----
sveta dovolilo, naj se osebne tebniee postavijo m dobo dvajsetih let na cestah in vrat pariškega mesta, kakor tndi na sejmih. Lastnik toh tehtna« imej pravico zahtevali tn čas odškodnino od vnake	ki m Ms
tehtati. Ker mo te tehoies namenjene sama za tehtanje oseh, js prepovedano nporabljnti jih sa tehtanje blaga ali dragih stvari.«
Huda
• • •
a er a^H otm 9
Evtbm prekršSs
Je bfia izfcljoeem
Zdravje poleti
nt) bo naša obleta, ka) taaf Jemo In pQemo
je sušno, da morajo biti poletna obtočila lahka in svetla. Svetla oblačila so skoraj petdeset odrtofkov manj topla kakor temna ia Mag* btega- Za obutev so priporočljivi svetti poKevlji, pokrivalo pa naj bo is svetle slame. Platnene bluze so priporoč-tpvejte ad flanelastih.
Sa nega kože moramo aelo paziti. Cesto nmivanje s toplo vodo m mrzle napeli ohranjalo kotne toknjiee čiste, olajšujejo znojenje tn sfcrtAfO tako m potrebno ohladitev. Spodnje perilo je treba pridno menjavah. Kdor se bodo poti. naj nosi Mmjižavospod. nje perato.
~ ~ k nam ja poleti neobhodna po-
treben. TbpO prepih ae fcodnfeS Poleti nss-ramo spati pri odprtfh oknA, pt*ri« le s rjnbo.
Oibati se moramo čhn mnj. Gibanje ^lo ogreva in tega se moramo čuvati- Direktnega sonca se izogibajmo, poseboo pa direkt-nega sonca v glavo. Stopajmo rajši počasi v senci.
Hrana naj bo vedno evežs. Nafbdlj priporočljiva je poleti rast&neka hrana, ki se ne kvari tako hitro kakor meeo ia jajca.
Najboljša pijača je hladna voda. Rajši pa prijmo teše po malem, drugače vtognejoaa-stoti kakšne neprijetne driska.
špiritisti v Bratislavi
H«
sfi duhovi ae bodo
pt*k*}m prcHba* tjrehe neke Parviine Kovalčdkove, ki je prirejate ▼ svojem stanovanju apartftistsčn« seje in po tem goljuiala ljodi. Podjetna ženska Je male zbrali ekran sebe cd krog lahkovernih ljudi, ki jfcn js oblaja*« po ooaredov*-njn »dubov« pa—Si na zemlji. Pri se^an-kah je svate kfcente <Jlajševala an znecfce do 12.000 fcč. Ti kftenti ao bili veSncma ženska.
V svojon »teboraftorrjo« jn imela Ko-voHttmn mljsotega mattka, ki je M oh. darovan baje a posebnimi silami. 8 tem Mo morate, teko je sama •K dobra dohove m našča-dnhove pnti določenim osa. basa. Tt dulmin pa m nahlevate as svoje i kM<x Wbut tn babjsveme itiiAt so jim : prkiatele vse, kar je Kovadčiko-v* zahte. vala, če ne kaj dragega, pa vsaj iSvila.
Prod ndtaobfao dne* pa je neka le preveč opeharjen« ženska vložila ovadbo na poidcija. Policijski uradnilki ao vdrii v hi-
šo, baš ko je bfla pri Kc^ateixm »eeansa*. Žensfke. ki ao bile navzoče, so ne obrnile proti policiji in se postavile »a ■anoijstreoo*. Možje poster e pa niso izgubljal časa. Prijefla ao aieparko to >o «pra-tM i
Pisma dospela čez Z8 let
Nskatart Londančani so morali te dni gdedaiU precej začudmo. ko so jSm pismo, noše prtoesfc pisma, ki eo bHa oddana na pošto že pred 28 leti. Ko so pred kratkim demontirali neto poštni nabiralnik v Londonu, da ga popravijo, so odkrili v njem ta piema. kti so bila zašla v razpo-| ko med odprtino ln sprednjo steno nabiralnika. Poštna uprara bi ta pisma lahko molče s^Agala, ocBo&ila pa se je, da jih preda naslovnikom. S posebnim dopdaom jih Je prosila, naj ji te dolge zamude ne namerijo preveč. Slučaj Je hotel, da ao /si naslovniki še ihrl in talko so hneM pri stvari vendarle nekaj nadošfl cnja.
i« » ii « i i i i » i i i » i i i «» i l » l l l l l l
Naročniki ponedeQskega nJvtrau pr^emafo revijo „£hrf)en}e in sret44 saston).
m um.................
ANEKDOTA
V neki drufbi m> govoril e pisavi Bernard Shaw se je pritoževal nad rrojo ne-
Kitjivo pisavo, ki j« grosa njegove tajnice^ Nekd« drugi je amenH znanega gledališkega kritika Morrisa, ki ima tndi nečitljivo piši vo.
»No, med nama je veodarle ma^ma razlika«, je menil Shaw, o katerem je znano, da Morrisa ne trpi, »kar Morris piše, ostane nečitljivo, tndi če gre v tisk.«
VSAK DAN ENA
>Kje je moj naprsfcmk?t
t>Evatjhod*i
»JUTRO« št. 176,
Sobota. T. £111. 1936.
»Kje je,Betty?« 3e vprašal Zane.
»Povabila sem jo, naj se pelje z otroki v saneh na izprehod. Betki je treba gibanja. Mnogo sedi doma. in zadnji čas je nekam bleda videti.«
»Kaj? Betty je videti bleda? Kar živi, še ni bila bolna. Jaz nisem opazil nobene izpremembe.«
»Ne, ti nisi seveda opazil. Moški ste zmerom slepi. A povem ti. Betty je popolnoma izpremenje-na1. Po cele ure sedi" pri oknu in strmi venkaj. Prejšnie čase ie bila zmerom dobre volje, in kadar se ni z otroki podila okoli, se ie ukvarjala z ifclo-Včeraj/ko sem prišla v njeno sobo, je hitro vzela knjigo in si zakrila obraz, —f; mislim, da nalašč; videla sem, da je bala jokala.« :
»Morda imaš prav. Če prav pomislim, se mi zdi, da Betty ni več tako živahna, kakor ie bila.« Polkovnik Zane je resno pokimal. »Nekam tišja je postala. ALi je nesrečna? Kdai si prvikrat opazila to izpremembo?«
»Mislim,- da kmalu po tem, ko ie Mr. Clarke lansko jesen zapustil trdnjavo.«
»Clarke! Kai bi ta imel z Betko? Na kaj meriš?« je vzkliknil polkovnik in poskočil.
»Nu, Eb, nikar tako strašno ne glej.« Mirno mu
je položila roko na komolec. »Ničesar posebnega ne mislim reči in prav gotovo da ničesar zoper Mr. Clarka; poštenjak je bil. Res rada sem ga imela.«
»Jaz tudi — jaz tudi,« jS je polkovnik segel v
besedo.	,
ZANE GREY
BETTYZANE
Zgodovinski roman iz ameriške revolucije 7. poglavje.
Mrzli novembrski nalivi in decembrske snežne vihre so bile minile, in sredozimje s svojimi ledenimi viharji se je bite pričelo. Crnl gozd je bil izgubil veselo jesensko rdečino in 'rumen in se preoblekel v mračne zimske barve.* tako da je bil zdaj nepopisno pust na pogled. Na ovinku reke. pred gornjim koncem otoka, je bila nastala ledena stena, in debla, napravljen les, ledene gruče in velikanski ledeni bolvani so se bili med bregovi tako tesno stisnili in.'; zagozdili,, da so kljubovali celo pritisku mogočnega toka. Ta naravni most ie ostal vsako leto, dokler ni pomlad razklenila mrzlih prstov ostarele zime. Griči okoli Forta Henma so se belo lesketali v svoji snežni odeji. Velikanske snežne plasti so bile enako visoke kakor plot polkovnika Zana, ponekod pa še ' višje. Borovci so pod belim bremenom onemoglo klonili k tlom.
V prijetni koči polkovnika Zana so na kameni-tem ognjišču prasketale in pokale plameneče hrastove klade. Polkovnik in njegova žena sta sedela pred ognjem; pravkar sta se bila nekoliko sporekla z Jonatanom, ki se za nič ni hotel odreči nevarnega klatenja po zimskem gozdu.
Službene objave LNP
Seja p. o. dne 29. julija 1936
Spored prvenstvenih tekem 2. avgusta t. 1.:
V Ljubljani, igrišče Slovana, ob 17.30 Slovan-Bratstvo, službujoči Blažica, Slovan rediteljstvo. — V Celju, igrišče Olimpa, ob 17.30 Olimp-Ptuj, službujoči Jegriš-nik, Olimp rediteljstvo. — V Mariboru, igrišče Železničarja, ob 10.30 Železničar-Mars jun., službujoči Franki, Železničar rediteljstvo.
Prijateljske tekme 2. avgusta t 1.: Kam-nik-Korotan, Laško-Celje, Korotan Kr.-Ljubljana, Gorenjec-Kovinar, Gorcnjec-Hermes, Zagorje-Hermes, Amater-DASK, Litija-Reka. Celje-Rapid s predtekmo mladine, turnir Zaloga. — 4. avgusta Ljublja-na-Admira s predtekmo.
Verifikacije igralcev: s pravico nastopa z dnem objave, ker so bili že čitani: za Lendavo Ilič Ilija; za Radeče Zahrastnik Ivan, Jakša Robert, Siljan Marjan, Simon-čič Mirko, Simončič Štefan, Sotlar Henrik, Kamnikar Davorin, Koren Marjan, Musar Viktor, Koš Milan, Lindič Slavko, Sotlar Josip, Felser Maks, Ravnikar Benko, Lenarčič Stanislav, Jazbec Ivan, Miiller Fer-do, Sotlar Alojzij, Žandar Slavko, Nemec Marijan, Pohar Ladislav, Sabo Ivan.
vidi onostranstva, sodi med največje zmago poljske pesniške besede. Je to poezija velikega pesnika in nič manjšega človeka. Kasprowicz je bil tudi sijajen prevajalec (Shakespeare, Shelley, Bvron. Teunyson, Ro-sland i. dr-). Poleg lirike je gojil dramat-sko pesnitev, ki je ustrezala njegovi izrazito tragični, v dramatski napetosti se izravnavajoči človeški naravi. y stovanskih literaturah zavzema Kasprovvicz odlično mesto.
Iz jugoslovenske filozofske književnosti.
Profesor filozofije na skoplian6ki filozofski fakulteti dr. D. N e d e 1 i k o v i č, ki smo mu med drugim dolžni hvalo za francoski pregled celotne jugoslov. filozofije, kakor ga še nimamo ne v slovenščini ne v srbohrvaščini, je izdal v zadnjem času v posebnih odtisih dve svoji filozofski razpravi. Najpomembnejša je »Le panealisme deialectiqac serb« au I9e si«rle<, ki je izšla v zborniku P. M. Hažkov«a (Brno). Pi6ec je prvi posvetil resno in temeljito pozornost filozofiji Laze Kosrtiča. Tega vojvodinskega pesnika ni doslej nihče u vaze val kot filozofa. Prof. dr. Nedeljkovič podrobno razčlenja Kostičevi po krivici zapostavljeni razpravi >Podlaga lepote v svetu« (1880) in »Osnovno načelo. Kritični uvod v splošno filozofijo« (1884). Kosličeva filozofija je po Nedeljkoviču »poskus sinteze znanstvenega in filozofskega znanja in se po lei težnji priključuje velikemu gibanju filozofije znanostL, ki je cve-ia v drugi polovici 19. stoletja in čije poglavitni predstaviteli i Spencer. Darwin, Haekkel, Spiller so bili skalno prisotni v nje-
govem duliuc. Kostičeve koncepcije imajo v izhodišče v študiju 6Tbake narodne pesmi in Shakespeara, toda njegovo pojmovanje splošnega boja in razvoja jih druži s tedanjim filozofsko - znanstvenim gibanjem. Po svojih končnih rezultatih 6e Kostičeva filozofija pridružuje Lalandovi teoriji razvoja, po kateri so vsa nasprotja podrejena naj-prvotnejšemu kozmičnemu zakonu križanja (croisemenrt). V tem pogledu bo esteta posebno zanimalo Kostičevo pojmovanje harmonije. Z druge 6trani pa je Kostičeva filozofija posebna zvrst filozofskega panka-lizma, ki ga predstavlja Baldwin. toda Ko-stič se razlikuje od Baldwina po svoji izrazito dialektični meitodi. Študija dr. Nedelj-koviča o Lazi Kostiču kot filozofu ponižni stvarno obogatitev gradiva za zgodovino filozofskega mišljenja v Jugoslaviji.^_ S spisom »Značaj Pavlova ia psihologi ju i filozofija« se ie dr. D. Nedeljkovič pridružil dokaj številnim naravoslovcem ia filozofom, Jci so letos ■ spregovorili v naših časopisih o osebnosti in ddelu velikega ruskega fiziologa. Dr. Nedeljkoviča spis izzveneva v splošno filozofski sklep, da je Pavlovljeva kvantitativna in kvalitativna kemična razčlemba absolutnega refleksa odpravila sl> hern subjektivni idealizem. Nasproti Kantu, ki je učil,-da ne moremo spoznati, kakšne so stvari same po sebi., izven naših čutnih zaznav, je Pavlov po Nedeljkovičevi sodbi dokazal, da so naši mnogoštevilni čuti s svojimi "senžitivnimi živci in centri v možganski skorji adekvatni kakor pravi Pavlov^ »analizatorji« stvarnosti.
BiblioSilska izdaja »Krsta pri Savici"
Letošnjo stoletnico najpomembnejše slovenske epične pesniitve 1$. stoletja, Prešernovega »Krsta pri Savici«, je počastil' grafik Stanko Gladnik z bibliofilsko izdajo tega npa. V dokaj 6kromni slovenski bibliofiiiji zavzema Gladnikova izdaja posebno mesto. Izdajatelj, ki se edini pri na6 smotrno bavi z vprašanji pisave in stremi po visokem cilju, da bi "s proučevanjem in obdelavo..pisauih črk prispel do tipa naše tiskane latinice, je izdal v knjižni obliki svoj originalni rokopis Prešernove-pesnitve. Ves zaverovan v skri vnost in lepoto napisane črke kot izvora in
Službene objave ljubljanskega hazena podsaveza. Dovoljuje se prijateljska ha-zenska tekma Gorenje—Hirija 1. VIII. kot nočna tekma. Dne 5. VUI. se vršijo praktični sodniški jzpitjo, na kar se opozarjajo eodniSki kandidati: žitnik Vinko, Griru tal Jože in Kosmač ter člani izpraševalne komisije. Izpiti se vršijo na igrišču Ja-• vdraina?'' ^tO,- bo to igrišče: na razpolago. Dne 9.	priredi podšavez na igrišču
SK Broda v Sit Vidu propagandno hazensko tekmo, za katero morata postaviti Ilirija in Jadran vsak po eno družino. Točna navodila-prejmeta kluba pismeno. Za tekmo Gorenje—Ilirija, 1. VUI. se delegira sodnik Volčini. Citajo sespravicO nastopa ■ 30. VH. v vseh tekmah za SK Ilirijo Metlar Iva in Plečiko Palmira ter s pravico nastopa dne 6. VUI. v vseh tekmah za isti klub Jurkovič Ema. Sodniški kandidati se vabijo na sestanek v ponedeljek 3. VIII. ob 20.30 v posebno sobo kavarne Evropa, kjer jim bodo raztolmačene sprememb« igralnih pravil. Važno radi izpitov. Redne seje podsavezne uprave bodo odslej vsak torek, ob 18.45 v običajnem lokalu.
Za običajni letni športni dan SK Zagorja vlada veliko zanimanja tudi med športniki izven Zagorja. Prijav!jenrh je lepo število iz Ljubljane, Maribora, Celja in od drugod. Na predvečer t. j. danes se vrši v Sokol, domu boksarski tur. Nastopila med drugim drž. prvak Ipavec in olimpijski kand. Hellar. V nedeljo ob 9. stafetni tek izpred rudniške restavracije do cilja kina »Triglav«. Sledi na igrišču ob 10. met diska, krogle, skok v višino, daljino in tek na 100 m. Ob 16. nogometna tekma OlcL boy in nato I, moštva Zagorje—Hermes, za , katerega nastop, vlada zanimanje. Pokroviteljstvo je prevzel g dr. Zamik, ki z vesedjem zasleduj«, da rudarska mladina pravilno pojmuje sodobni šport
Olimp—Ptuj. Celjski Olimp bo igral jutri ob 17.30 na svojem igrišču v Gaberju s SK Ptujem., revanžno kvalifikacijsko tekmo za vstop v-prvi razred. Getudi je Olimp preteklo nedeljo v Ptuju premagal enajstorico Ptuja" s pičlim 'rezultatom, ni izključeno, da Ptuj v Celju zmaga.
, SK Ilirija (bazenska sekcija.)' Za današnja prijateljsko i. tekmo proti Gorenjcu na Jesenicah/določene - igralke naj bodo qa ^postaji najkasneje ob 15.20. Kompletno opremo naj yzame vsaka sama. Poleg ha-aentetejh čevljev .aaj "vzamejo tiste^ ki želijo startati V nedeljo" na progi 100 m, tudi lihkoatletske čevlje. Pribošek sigurno! Prihodnji trening je v ponedeljek S. t.'ni. od 18 dalje ina igrišču.
SK Mara. Juniorsko moštvo, ki je bilo določeno na sestanku, naj bo jutri zjutraj Ob 4.45 na glavnem kolodvoru. Opremo bo Jweskrbel gospodar. Leon sigurno.
stvo in nadaljeval slavistične študije na univerzah v Odesi, v Moskvi in-v Lipskem-Poleg splošnega slovanskega jezikoslovja je
študiral primerjalno slovnico, indijski in litavski jezik. L. 1900. je bil v Lipskem pro-moviran za doktorja, istega leta - Imejiovau za docenta in pozneje za . izredndega -ia rednega profesorja beograjske univerze. Med vojno je prof..,Belič, predaval na tujih univerzah, tesno po vojni pa je bil ekspert na mirovni konferenci. Bibliografija njegovih znanstvenih spisov navaja številne razprave iz dialeiktologije in zgodovine srbskega jezika (prva dialektološka karta 1. 1905-), iz zgodovine slovanskega akcenta i. t. d. Prof. dr..Belič je tudi izdajatelj »Juž-noslov, filologa«, širjenje znanja o srbohr-vatskem jeziku obilno pospešuje v časopisu »NaŠ jezik«, prireja predavanja in sodeluje pri vseh jezikovnih reformah (na pr. pravopisna reforma). Je poleg dr. T. Ma-retiča največji srbohrvatski slovničar sodobnosti.
Jan Kasprow'cz, ki je umrl pred desetimi leti, 2. avgusta 1926. je bil predstavi-telj poljske moderne poezije in morda največji poljski pesnik po Mickiewieczu in Slo. \vackem- Kasprowiczev pesniški in miselni razvoj otsega tri obdobja; y prvem je bil tendenciozno demokratični pesnik, naturalistični opisovalec kmečke bede. V drugem obdobju se je njegov pesniški pogled še bolj zamračil in ustvarjal pesnitve, čijih osnovni ton je globoki pesimizem. V zadnjem obdobju pred smrtjo se je Kasprowiczev pe. sniški vid zjasnil in preko njegovega sveta 6e je razlilo solnce panteistične vere. Poln čister ljubezni do človeka, spravljen s svetom in s samim seboj, je zaključil bleščečo pesniško pot- Ka»prowiczeva poezi ja, med katero so posebno, znamenite himne,, ki prikazujejo pesnikovo silovito iskanje bona med demonijami življenja in mističnimi pri-
»Žirljenje in svet« prinese v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeljskega »Jutra;, tole vsebino; Nadaljevanje članka dr. Maksa Kremžarja »Malarija«, potopis dr. Milana Sijanca »Po' bolgarskih planinah in dolinah« (z izvirnimi, ilustracijami). in Du-masove »Tri mušketirje« z N&rrentrander-sovimi. ilustracijami. V članku »Zakaj žari sonce?r se čitatelj seznanja z zanimivimi Eddigutonovimi teorijami o notranji atomski energiji. Prav poučen in zabaven je življenjepis neke gorile; ki je z naslovom »Jan Gorila-s posnet- po« »Tribune de Geneve«. A. Debeljak v članku »Kelti in-Srbi« kritično zavrača čudno etimologijo beograjskega profesorja Ilije M. Živančeviča. Tehnični obzornik, Znanstvene zanimivosti. Za ljubitelje cvetlic Praktične novote, Šah in druge rubrike prinašajo obilo zanimivega drobiža, kj ga najdeš tudi med posameznimi članki v sprednjem delu številke. Vmes so številne ilustracije. Segajte pridno po »Žisu« za majhen denar mnogo pouka in zabave?
Popravi. V članku »Gobineau in rasizem« (Jutro 31. julija) je v petem odstavku, v citatu iz članka Jaques3 Soustella,. tiskarski škrat izpremenil golo igro etničnih činiteiiev v igro eterečnih činiteliev (sic!). Ostale, bolj očitne tiskovne napake,- ki se stalno pojavljajo v člankih, pa naj si popravijo čita-telji sami.
Baranovičevo »Srce iz lecta« je imelo te dni v berlinski operi, kjer ga je uprizoril zagretški balet, prav časten uspeh.
Dr. Aleksander Belič. Jutri praznuje šest. desetletnico eden izmed vodilnih slavistov Jugoslavije, profesor srbohrvatskega jezika na beograjski univerzi dr Aleksandar Belič. Je teograjski rojak, tu je tudi dovršil srednje šole in študiral leto dni na tedanji Veliki školi. L. 1895 je odšel v inozam-
SK Ljubljana s SK Admira
tekma, da -se omogoči obisk tudi tistim pri- j ja tel je m velikih nogometnih tekem, ki: so , do večernih ur zaposleni. Na igrišču se -in- , stallra elektrona razsvetljava,' ki bo moč- j nejša in. ugodnejša od vseh, kar jih je bilo doslej na ljubljanskih igriščih.',*. r. ;	i
" Tako stojimo pred močno nogometno prireditvijo, ki .bo gotovo zainteresirala naj-«
širše kroge športnega in drugega ' občin-, stva, in če bo ta* uspela, smemo pričakovati, da se bo vodstvo Ljubljane še kedaj odločilo za tekme, ki so zvezane z velikimi materialnimi žrtvami.
Skoro že. ne pomnimo več, kdaj je bila v Ljubljani poslednja mednarodna tekma večjega stila. Prilike so bile težke in se ni dalo nič napraviti Sicer pa tudi drugod niso bili mnogo na boljšem. Par tekem so odigrali v Beogradu nekaj manj v Zagrebu, dr-ugače pa so si povsod pomagali z domačimi prireditvami.
S spojitvijo obeh vodilnih nogometnih sekcij v Ljubljani so se nemara prilike nekoliko spremenile. Vsaj v toliko, da si vodstvo novega kluba upa tvegati par poskusov. Z Admiro je stvar dokončno sklenjena in je uprava kluba telefonsko sporočila v Ljubljano, da nastopi proti Ljubljani z istim moštvom, ki bo igralo prej dve tekmi v Zagrebu. Sicer pa bodo postavo moštva še pravočasno javili Za prihodnjo nedeljo pa bo eventuelno na sporedu dunajska Vienna, toda o tem še tečejo razgovori;
Proti Admiri je določil trener Ljubljane naslednjo postavo: Rožič; Žitnik II, Berton-celj I; Pnpo, Sočan, Kukanja; Slapar, Lah I, Bertoncelj II, Jež Jug I. Se par terminov nas loči od začetka prvenstva v ligi — saj bo menda do nje prišlo? — fantje so zadnji čas resnejše trenirali, tako da želi trener poskusiti zaporedoma vse razpoložljive sile v teh težjih tekmah, da bo potem lažje sestavil standard moštvo za tekmovanje v ligi.
Tekma z Admiro je določena kot nočna
SK Ljubljana. Sestanek moitva, ki potuje v Kranj je danes ob 20. V tajništvu. Postava na oknu tajništva.
TURK
LJUBLJANA
ŠPEDICIJA
OCARINJEN JE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplafino. Telefon interurban 24-59. Vilharjeva C. 33 (nasproti nove carinarnice)
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izveh Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s
tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon Intprnrban 21-57. Masarykova c. 9 • (nasprsM tov. kolodvora)
\ '•
JI a cft $sQu patrulj & — JI o man *
44*
Vojvoda se ni niti dobro zavedel, ko se je za-bliskal pred njegovimi prsmi Ambrožev revolver. BU je izgubljen. V tem trenutku je planil od zadaj nekdo Ambrožu na hrbet in ga podrl na tla.
»Kaj naj storim z orožjem?«
Oftpyrtght »Pantheon« * »Jutro«
»Daj ga meni. Toda pozabi vse, kar ai videl in slišal. Jutri pa me	,,	'4
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas m tokratno pristojbino Dm 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo ord, U iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Dm 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Dm 5.— za šifro ali dajanj« naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglaaa Din 20^-» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjdi znesek za enkratno objavo oglasa Din
Ponudbam na šifro ne prilagajte znamk!
Oglasnega oddelka »Jutra« T%2M m odgovor, priložit« U1I1 >
zahtevate od
Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila, odroma jih je vposlati ▼ pismu obenem s naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer as zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih
oglasov, je naslavljati na: Oglasni
„Jutra", Ljubljana.
Kam pa, kam 7.
Bffseda 1 Din, davek 3 Din ra, šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilna Kavčič
Privoz 4, saaroznana, na novo otvorjena. Točim prvovrstna vina in imam rlo-bm kirhrojo. V pohoto in ned«ljo koncert. Za cenj. <»biisk se toplo prjporo&v Airoko Roje.	17138-lS
Beseda 1 Mu, fevet 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Brivskega
pomočnika
dobro moč, sprejmem takoj. Hafneir, brivec, Stražišče pri Kra/nja.
:5727-l
Točffiio
ve^oo gostilniških poslov, iščem za dobro vprfja.no postajno na Siišaiku. Pogoj?: običajni procenti od prodanega vina, dočim ima lahko kiiimjo na sv*>j režua. Potrebna kavcija v iznosa Din SW0—;7X)Q. Nastop 1. avgu-rta. Obrniti se ju na Marijo vd. čanič Sušak, — Račkoma 04.
17301-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; davek 3 Din. ta dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 13 Din.
Trgovski pomočnik
mešane stroke, vojaščine prost, želi premeniti službo v boljšo večjo trgovino. — Eventurfno prevzame vodstvo podružnice. Zm ožm večje kavcije. Oenj. ponudbe na og-l. odd. Jutra pod »Dober trgovec«.
17337-2
Pletilja
(5trikariea\ ki se razume na vse ročne stroje in levo-levo, (dobra delnvka), išče službo. Ponudbe na og-l. odd. Jutra pod »Pletilja«.
17315-2
Plačilna natakarica
Slovenka, z najboljšimi referencami, poštena, stara 27 let, prijetne zunanjosti, z boljšo naobrazbo, v nemškem jeziku perfektna. želi takojšnje namestitve le v boljših lokalih, in to na Štajerskem, Gorenjskem ali Dolenjskem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »K avoi ja«.
17335-2
INSERIRAJ V ,,JUTRU"!
PoUk
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Instruiram
francoščino, latinščino, nemščino. Od ure Din 8. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra .	17317-4
(Vaienci(fco)
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Fotografski vajenec
x 2 in pol leti učne dobe išče pre.mest;ive. Vešč vseli fotografskih del. Nastopi za malo plačo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17351-44
Vajenko
»prejme modisticja. Seioo ».La ferom« ehic«, Sel«n-burgova 6/1. nadstr.
,17312-44
Prodam
Beseda 1 Din, iavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zložljiv čoln
dobro ohranjen in 2 para velikih vesel, poceni prodam. Hradeckega c. 92.
i7.me
n
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Odprte avtobuse
za izletne vožnje v tu m
inozemstvo najceneje nudi Jošt. Zrinjskega 7. telef. 38-79.
.17212-10
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje ^slova 5 Dan. Najmanjši znesek " 17 Din.
Kolesa in
šivalni stroj!
novi in malo rabljeni, poceni naproil&j pri »PROMET«, nasproti krtžanske cerkve.	1719&4I1
Kolesa
kromirana hi ponikljaca — najboljši neanški fabrikat po najnižjih cenah, dobite samo v NOVI TRGOVINI na Tyrševi 36.
17164-11
G. Th. Kotman:
MIha Klapouh in njegovi prijatelji
100
Spodaj v kuhinji je stal kuhar in občudoval krasno smetanovo torto, s katero je hotel iznenaditi kapitana, ki je imel danes god. Fant, fant, si je mislil, to bo pohvala, če ne celo napitnina! Toliko sveč je bil zataknil vanjo, kolikor je bflo kapitanu let.
Pohištvo
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslov« 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dragocene kose
pohištva
različne, prodam. Naslov v vsdIi poslovalnicah Jutra.
miii-ie
Dobavo 40 kub. m bukovih drv
razpisuje upravni odbor Oražnove^a dijaškega doma v Ljubljani. Pogoji »o mi vpogled pri hišniku T \Volfovi ulici št. 15.
17183-16
Lovski pes
sredn)e poatavej rnjav « bel« liso na prsih »• je ii-gubil dne 34. t. m. Odda naj se proti nagradi na na-Marmontova nI. 1. Mirje.	17362-27
V najem
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje nadeva 5 Din. Najmanjii Znesek i 17 Din. ........
Špecerijsko trgovino
mešano, v mestu aii na deželi, z manjšo zalogo ali brez zaloge, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takojšen prevzem«.
17366-17
Lokali
Lokal
top, prostoreai, na dvorišču v sredini meeta oddam 1. avgusta. Naslov t vseh poslovalnicah Jntra.
17336-1»
Posest
Novo vilo
ugodno prodam v Orfjn. — Vprašati restavracijo »N»-Na«, Jager. Celje.
17388-30
Stanovanje
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Stanovanje
obstoječ« rx 2 parketiranih sob, kuhinje ter vseh pri-tiklio, oddam 1. septembra samo mirni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17322-21
3-sobno stanovanje
i vsem komfortom, oddam v novi hiši »raven gostilne »Pri Kmetu« Šiška.
17314-31
Dvosob. stanovanje
takoj oddam. Sv. Petra cesta, Goričar.
17350-21
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami, oddam v Rožni dolini VHI. 3.
17331-21
Enosob. stanovanje
ritlično. oddaim takoj. — čolnarska ulica 4.
17398-21
Stanovanje
v sredini Ljubljane, odda za takoj in sicer: 4-=obno, 3-sobno in 2-eobno Društvo hiSnih posestnikov, Saleai-drov* 6. —• 173.^-21
Dvosob. stanovanje
v centm s pritiklinami, oddam takoj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oddam takoj«.
17383-31
Opremljene sobe
poseben vhod, šolnine, zračne, z 1 ali 2 (»ostrljama Din 100—2150. lahko tndi t vso oskrbo, oddam blizu tramvaja. Sp. Šiška, Ceine-tova 31.	17334-23
Veliko solnčno sobo
oddam sostanovalki ali dvema mlajšima dijakinjama. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
17316-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom z eoo ali dvoma • posteljama, oddam. Naslov v veeb poslovalnicah Jutra.
17MM33
Sobico
s posebnim vhodom m elektriko, oddam na Taiboro. — Naslov v v6eh poslovalnicah Jutra.
1-7339-33
Opremljeno sobo
oddam gospodični v centru-Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
17336-33
Sobo odda
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
z dveina posteljama, oddam. Rožna ulica 115.
17328-33
Opremljeno sobo
g strogo sefiariranim vbodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17285-33
Opremljeno sobico
z vhodom h veže takoj oddam v Rožni ulici 19.
17363-33
Lepo opremljeno
sobo
s posebnim vhodom, oddam. Cesta 29. oktobra 18, priti, desno, Dol-ene*.
17337-35
Majhno sobico
prijivzno. in .čisto, z dobro domačo tiiraBo oddam solznemu gorpodu. Naslov v vseh poslovalnicah J-utra.
17334-23
Lepo sobo
a posebnim vhodom iti elektriko, oddaan t sredini mesta. Poženel, Mestni trg il7/ET.	17274-33
Lepo sobo
zelo modemo opremljeno, z oskrbo ali brez. oddam. Souporaba kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	1736H-23
Prazno podstrešno sobo
oddam takoj. Krekov trg 10. Vprašati hižnika.
17382-81
Malo sobico
v oentni, oddaan gospodu. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
17365-©
NAPRODAJ JE:
krasen dvorec z gozdnim veleposestve. -v Sloveniji na obronkih Pohorja
Leži ob Dravi, pri železniškem križišču na 4 strani, 1 uro od Maribora, v zelo lepem in zdravem kraju.
Posestvo obstoja iz 225 oralov v enem kosu. Od tega je 200 oralov pretežno jelov gozd za sečnjo, ostalo travniki, njive in sadovnjaki.
Sredi posestva je velik, luksuzno zgrajen dvorec b prekrasnimi 32 prostori. Pri dvorcu je dlven, razraščen park z ribnikom, prekrasna kapelica iz 17. stoletja, a v ozadju impozantna, velika razvalina gradu iz 10. stoletja.
Dalje so pri dvorcu napravljena vsa potrebna poslopja. Vsa poslopja so v najboljšem stanju. V vseh zgradbah je lasten vodovod; Lasten' ribolov. Izredno ugoden pložaj za izvoz drv. Dobra cesta, železnica in reka Drava pod samim posestvom in dvorcem.
Posestvo je oddaljeno 10 minut od železniške postaje, a 15 minut od večjega tržišča. Telefon, pošta, telegraf, najugodnejše železniške zveze na vse strani.
Posestvo lahko služi za letovanje, gospodarstvo, sanatorij, okrevališče za rekonvalescente, šolo, samostan ali slično.
Posestvo je neobremenjeno in zavarovano.
Podrobne informacije daje F. Prettner, Sisak, Jugoslavija.
t
Javljamo tužno vest. da je naš ljubi brat, oz. stric in svak, gospod
FRANC pL LEVIČNIK,
SBEZKI NAČELNIK v 46. letu starosti ▼ Ljubuškem v Hercegovini, dne 27. juBja nenadoma preminul.
Truplo dragega pokojnika smo položili v četrtek, 30. julija v Železnikih k večnemu počitku.
' Maša zadušnica se bo darovala 6. avgusta ob pol 8. uri v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
V LJUBLJANI, dne 1. avgusta 1936.
Žalujoči bratje ALBERT, JOŠKO, KART. in ostalo sorodstvo.
m_
Vsaka beseda	i Din:
iavek 3 Din, M	iifro alt
lajanje naslova	5 Dio.
najmanjši toeoek	90 Dio
V podružnici Jntra v Celja
je dvigniti sledeča pisma:
Agilna, Dobra moč, Harmonija, Lepa. Letovišče. Poštena, 'V esten, Zeleno, — Zmožna kavcij«.	'
17371-24
INSERIRAJ V »JUTRU"
Razno
Lahka LETNA OBLAČILA b uret, kaša lUter i. L d.;
t odlični »sdelsri si nnbavite najceneje pr
PRESKERJU,
SV. PETRA C. 14.
Dotrpel Je naš srčno ljubljeni, predobri soprog, papa, gospod
JOSIP BELJAN
GOSTILNIČAR IN POSESTNIK
danes ob pol 15. uri v 61. letu starosti.
Položili ga bomo k zadnjemu počitku v soboto ob 17. url na pokopališču pri Božjem grobu. KOČEVJE, dne 30. julija 1936.
Žalujoča soproga MARIJA; JOŽE, FRANCE IVAN, MIMICA, otroci in ostalo sorodstvo.
0Cdor oglašate — ta napreduje!
BBBBSBB&H

I c! B; m ■{ ■ k ■ ,* m
B H
P
KB
&a
B9
ca a
Državna razredna loterija
Žrebanje V. glavnega in poslednjega razreda tekočega 32. kola srečk se bo vršilo v času od 7- do vključno 31. avgusta U L
V	tem žrebanju bo izvlečenih pet premij, in sicer:
29« avgusta za 300.000.— in 400.000.— ter
jL avg. za $00.000.-; 1,000.000.- In 2f000.000.- Din
Poleg teh premij bo izvlečeno veliko število dobitkov po SOO.OOO.—; IOO.000.—; 80.000.—; 60.000.—; 50^00.-; 40^>oo.—; 30^000.—; 20.000.—; IO.000.— in drugih manjših dobitkov.
Skupna vsota dobitkov v tem žrebanju znaša
Din 56,003.000.—,
ki M bodo hpia^n brez vsakršnih odbitkov.
V	najsrečnejšem primeru, z možnim spajanjem premij in dobitkov, je možno prt tem žrebanju dobiti na eno srečko
Din 3«700*OCO.
Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije.
Osebe, ki že sodelujejo v igri 32. kola, morajo zamenjati svoje srečke IV. razreda s srečkami V. razreda najdalje do 2. avgusta t. L
Oni pa, ki nimajo srečke, pa bi želeli sodelovati pri igri v tem V. glavnem razredu, jo lahko nabavijo pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, Id se nahajajo skoro v vsakem večjem mestu, za doplačilno ceno, in sicer:
za eno celo srečko	Din 1.000.—,
za eno polovico srečke Din 500.—, za eno četrtino srečke Din 150.-.
Natančnega navodila z načrtom loterije in splošnimi pravili se dobe na zahtevo zastonj pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
Radijska postaja Beograd bo vsak dan žrebanja med dnevnimi vestmi objavljala rezultate žrebanja za dobitke od Din 5.000.— navzgor.
S kupovanjem srečk državne razredne loterije vsak poedinec poleg osebne koristi, ld jo lahko ima, podpira obenem narodno gospodarstvo, obrt, industrijo in vojne Invalide, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno deh v zgoraj navedene svrhe.
U B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B
a
B B
e
B B B B B B B B B B B B B B
B
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoif Ribnlkar. — Za Narodno tiskarno d. <L kot
Franc Jezeršek. — Za lnseratm del je odgovoren Alojz Novak, - lif LJubljani.