SKLIC SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BODO V JANUARJU 1985 Seje zborov združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik bodo v sredo, dne 23. januarja 1985 s pričetkom ob 15.30. dnevni redi sej SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIC-RUDNIK Številka: 06-3/82 - v ¦ Datum: 8/1-1985 ' ¦ ' ' VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. 1. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41 člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem 26. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik. ki bo v sredo, dne 23. januarja 1985 s pričetkom ob 15.30 uri v sejni sobi skupščine občine L|ubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora. 2. Odobntev skrajšanega zapisnika 25. seje zbora z dne 21. 11. 1984 in 13. skupnega zasedanja zborov skupščine občine in skupščine SIS socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik z dne 21. 11. 1984, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Dogovor o oblikovanju m razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1985, 5. Osnutek odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja. NOV in sociahstične izgradnje za zgodovinske spomenike, 6. Predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v KS Golo-Zapotok m KS Rob. 7. Predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v KS Ig, Iška vas in Tomišelj, 8. Osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb občine Ljubljana Vič-Rudnlk, 9. -Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, 10. Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, 11. Program dela zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985. Predsednica DPZ: Marija Stanič, l.r. SKUPŠČINA OBČINE . LJUBLJANA VIČ-RUDNIK . - , Številka: 06-2/84 , '. _. ~. ,' _* . ; ¦ Datum: 8/1-1985 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem 28. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič- Rudnik, ki bo v sredo, 23. janurja 1985 s pričelkom ob 15.30 v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobntev skrajšanega zapisnika 26. seje zbora združenegadela in 13. skupnega zasedanja zborov skupščine občine in skupščine SIS social-nega varstva Ljubljana Vič-Rudnik z dne 21. 11. 1984 in 27. seje zbora ZD z dne 19. 12. 1984, 3. Vprašanja m predlogi delegatov, 4. Osnutek odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, NOV in socialistične izgradnje za zgodovinske spomenike, 5. Osnutek dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1985. 6. Osnutekodlokaoproračunu občineLjubljana Vič-Rudnikzaleto 1985, 7. Predlog odloka o davkih občanov, 8. Predlog odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, 9. Osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih siužb občine Ljubljana Vič-Rudnik, 10. Predloga odloka o sprejemu proslorskih ureditvenih pdgojev za območje KS Golo-Zapotok in Rob, 11. Predlog odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za-območje KS Ig, Iška vas in Tomišelj, 12. Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, 13. Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, 14 Program dela zborov skupščine občine Ljubljana Vič-"Rudnik za leto 1985, 15. Obravnava gradiva za sejo zborov skupščine mesta Ljubljane in delegi-ranje delegatov na sejo ZZD SML. Predsednik Z2D: Anton Dolničar. I. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka. 06-3 82 Datum: 1 8-1985 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS. št. 2 78 in 35 81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS. št. 1. 79) sklicujem 26. sejo zbora krajevmh skupnosti skupščine- občine Ljubljana Vič-Rudmk ki bo v sredo, 23. januarja 1985 s prfčetkom ob 15.30 v mali se|ni dvorani skupščine občine L|ubl|ana Vič-Rudnik. Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepcnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 24. seje zbora KS in 13. skupnega zasedanja zborov sKupščme občme in skupščme SIS socialnega var-stva Ljubljana Vič-Rudnik z dne 21 11. 1984. 3. Vprašanja in predlogi delegatov. 4. Osnutek odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja. NOV cn socialistične izgradnje za zgodovinske spomenike 5. Predlog odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje KS Golo-Zapotok m Rob. 6. Predlog odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje KS Ig. Iška vas in Tomišelj. 7. Osnutek dogovora o oblikovanju m razporejaniu sredstev splošne porabe v občinah m mestu Ljubljana za leto 1985. 8. Osnutekodlokaoproračunu občine L|ubl|ana Vič-Rudnikza leto 1985. 9. Predlog odloka o davkih občanov 10. Predlog odloka o spremembi odloka o odškodnmi zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. 11. Osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb občine Ljubljana Vič-Rudnik. 12. Predlog sklepa o soglasju k statutu občmske izobraževalne skupnosti Ljubl|ana Vič-Rudnik. 13. Predlogi komisiie za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve. 14. Program dela zborov skupščine občme Ljubliana Vič-Rudnik za leto 1985. 15 Obravnavagradivazasejo zbo'ov skupščme mesta Ljubljanemdelegi-ranje delegatov za sejo zbpra občine SML Predsednik zbota KS: FRANC BRENČIČ. I. r. osnutek Na podlagi 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS 1/81) in 175 člena Statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS 2/78, 35/81) je Skupščina občine Ljub- Ijana Vič-Rudnik, na seji zbora združenega dela dne......in na seji zbora krajevnih skupnosti dne...... sprejela ODLOK o razglasitvi spomenikov delav-skega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve za zgodovinske spomenike 1. člen Za zgodovinske spomenike se razglasijo naslednji spomeniki delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve (v nadaljnjem besedilu: zgodovinski spomeniki): PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je osnutek odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, NOV in socialistične izgradnje za zgodovinske spomenike obravnaval na svoji 117. seji dne 12/12-1984 in sklenil, da ga posreduje zborom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET Zap. Krajevna št. skupnost Vlo- Parc.st. Kul- Imetnik oz. Varstv. žek k.o. tura imetnik pra. režia ___________________________vice uprav. stopn.ja "T Opis spomenika ---------3------ Usmeritev 7 9 1. BARJE r.pomenik v Kozlar.jevi p;ošči pri črni vasi, posvečen žrtvam, ki so ,-jih 1943. in 1944. leta v tem for.du in v °;radi Lisičje __________pobili domobranci__________^___ 1153 114P./19 travnik k.a. Tomišelj Korenčič Frar.oiška, Ižanska 416 Iijubl.jana I.stop. ohranitev spom.in redno V7.drzevari.ie 2. BSDO tinkarna Podmornica - hi.ša (C. na Brdo 95) ?¦ bunkerjem in s spominsko ploščo, kjer jie od rseptembra 1941 do avirusta 1942 delovala iletralna tiskarna KP 1599 1233 k.o. Vič hiša njiva DL v upor. Čotar I'ran-ciška in Radka, C.na Brdo 95 Lj. I.stop. ohranitov av-tentič. bun-kerja z vse-mi elern. in .sporn.sohe, redno vzdrž. DOBHOVA Kl.iuč - območ.-je pod vi'hom hriba s Partizsnskin domom, spotninsko Robo in ploščo; 1.7.1942 ,je bil na tem območju us1>enovljen 1. batal.-jon Dolom.otJr.jOd rnarca 1<)U2 do marca 1943 ,jn hilo tu tabo-rišce dolomitr^kih parti?,anov, ki so v teh letih vodili hude _________."popadf: 7. okupator,jf;m___________ 2119' 470/2] k .0. Dobro-va jO7'l DL V uporohi ohMnc L,i. Vi"-Ru-1ni-. sporain- ohranitfv av-sko ob- tentič.narav-močje nepa okolja I.stop. spominskee:a območO3 4. DOBROVA Cpomonik padlira borcern in žrtvam 79y fačizm.-i, dclo arhitekta Msrka ^la.jmier.ja 2^3 1*95/8 1395/9 U9fi/5 k.o. Dobrova DL v upor.Lj. sadovn.iak ralekarn spomoni1' DL v up.obč. Lj.Vič-Kudnik l)h prav.upor. travnil- Založnik Albin Dobrova lf; do 2/12 Založni1: Jan"z Dohrava \ii tio 1/12 Založnik An'i, Dcbi-ova 18, c:o 1 12 Zalaznik Tončka, _________t Ijobrova lb do 1/12 I.stop. ohranitev GOLO- spominsko obnoČje na Mokrcu z VJ4 del 1372/61 prozd 2AP0T0K urejenimi zemljankami in bru- k.o.Golo narico, kjer je bilo v letih 3 del 22/J3 1942 in 194? taboriš6e treh k.o.Krvava gozd bataljonov Sercerjeve bric;ade peč DL v upor. Gozd.g. Lj. DL v upor. Goad.gosp. L.jubl.1ana spominsko obaočje I. stop. ohranitev avter.-tičner.a naravne^a okolja rn redno vzdrževanje spo-minskih nbelezij spomenik na Ifcu, posvecep 343 b&rcem in Trtvaii faSistič. J nasilia iz nekdanje obcine le.ki so v 1.1941 do 19^5 padli ±m gvobado_____________ 1158 1865 k.o. DL v upor. Rep.sekr.C8 pravos.in obfio upravo I.stopoja zavarovanje loka-cije in ohranitev spomenika redno V7,drJf»van.ie r>. IŠKA VAS ?oi 2/62 partizanska bolniŠnica Krva- vice (Bercetova bolnižnica) nad Iškim Vintgarjen (ob- novljena v prvotnem stanju), seznam II 2/62 ki je delovala od 28.8. 1942 do nemžke ofenzive v jeseni 19**3 lota, seznara II 2/83 195 2/84 53* 2/85 6^6 2/86 676 2/138 195 2/87 798 2/139 7o3 2/88 ^o5 2/89 7o? 2/91 7o3 2/9o 651 2/92 seznam II 2/131 seznam II 2/13o 615 2/155 seznam II 2/133 seznan II 2/15^ C51 2/1^0 852 2/141 75 2/l"2 186 2/1U3 356__ 2/144 gozd Platner Franc l.stopnja ISka vas 19 jarek Javno dobro jarek ,1avno donro nozd agrarna skupnost ROid Susraan Urška, IŠka vas 1 goad Susman Anton IŠko 1 p;o*d Susman Anton IŠka 1 gozd agrarna skupnost goed Steblaj JoŽe, Ižanska 77 b eoad Platnar Frajic, Ižka vas 19 gozd Platnar Franc, Iška vas 19 Kozd Blatnar Franc, Iška vas 19 ŽozA Platnar Franc, Iška vas 19 pozd černič Ivanka, Iška vas 44 Jarek javno dobro pot javno dobro Ko»d Etemiša Ada Hranil.H Lj.do 1/7 in 1/28 Jeretina Mka,nikloš.l3,LJ.do 1/7 in 1/26 Virant Silva, Dolenj. c.21,Lj.,do 1/7 in 1/28 Virant Heta, Dol.c.2l,Lj.,do 1/7 Virant Jure, Mikl.13, Lj.,do 1/7 Schwetger Autonija, Puharoeva 5, Lj.,do 1/7 in 1/28 jarek javno dobro jarek javno dobro gozd CerniČ Ivanka Iška vas 44-p;ozd atraži&ar Ana, Polje 351, Lj. eotd Strle Minka, Ižka vas 11 Kozd Traven Jože, Iška vas c, coad______Sivc Janez. Iška vas 41___________________________ ohramtev avtentičneRa na- ravnepa okolja in 3 lesenih bolnišničnih barak rekonstrukcioa« redno vzdrievanje 8. KOLEZIJA hisa z ^unkerjem in s spominsko ploŠčo CMencinceroeva 29), kjer je bila 1. in 2.^-1941 konferenca delefatov KPS in kjer so se 1942 in 19^3 zadrže-vali Člaii poverjeniš- ______________tva CKPS za L.juhl.jano 2352 2^4/19 543-k.o. Trnovsko predm. DLtIvanČiČ I^or rteccin^er,ieva 29 IvanČiČ Ieor Hencinrer.ieva 29 I.stopnja onranitev in presentacija avtentične^a bun^er.ia ter redno vzdrževan.io 9. KOLEZIJA spomeaik ob Hiharjevi ulici (delc arhitekta Jožeta Pležr.ika), posvečen 1^3 žrtvam osvo^odilne vojne iz Trnovefra in Kolezije, ____________patUim..^ leti^i 1041 do lc^ 262o 236/9 park DL občina Lo-ViČ-R. 2J6/12 travnik DL občina Lj.ViČ-R. »c.o. Tr- novskn predmestje I. stopnja ohranttev lo:;acije in sponenika, redno vzdrževanjo lo. PODPEČ spoaenik na Sodnem vrhu nad PRESERJE železnisko poe^ajo, postav- ljen v spomin padlira v NOV _______________in ŽFH________________" 931/S sposeni« DL nbcinn Ljuhljana V.Sudni'? 931/2 pašniir Grčar Janoz, Kanni^ ptyi lt,o.>.affJiiK hrimrtTi H pod Krimon I. stopnja ohranitev spomeni!36 LAŽCE ližkeo zidu, ob kateretn so < v času NOV okupatorji stre- 118 Ijali borče za svobodo 229 njiva Ahčin Ana Vel.Lašče lol I. stopnja 234/1 njiva GradiSar Jože Vel.L.34 ohranitev avtentičnera dela zidanc pokopališke o^raje v dolzini ca 15 mfredno v^drževanj e zidu in obeležja 19. Pot rjpoTiuncv trj tsvarištva na T/«iocVi oi-čine Ljr>ljam Vie spominski. V*.*mni oi et. l-l<=- . in '?*-lo2, !:i 5o poKtavl,i«--rii ni kr^Jih, ^jnr ,ie L.iu-jl.iano ci leta 1V.2 -Jo ncvo-soiitv? D'j 1 en.}ski in Tržaški cfjsti, nit r".«*;ti;, if.ier .i* ol> vpartni-cah v raflsto .tfcol itali.ianski _-1 qV 7 - .in>B-r.' i ____ ZemljišVo-kn.jižno stanje se ho -jrejalo po doV.onČanju fcrase I. stopnja o.".rar.i tnv av"ont\¦¦':r. i r. :iolr,v tiarv z oit^rm 0h.icl-tuv-pre7entaci.j3, redrso vz':rž'.-vano*-trase in t.^ je/ inv 2. člen Za zgodovinske spomenike se določi varstveni režim I. stopnje, ki varuje ter ohranja neokrnjene in izvirne vse spomeniške Iastno-sti, kulturne vrednosti, pa tudi vso snov, ki je z njimi povezana. Vsi posegi se podrejajo spomeniški izvirnosti in funkciji. Pri varstvenem režimu .!. stopnje so prepovedani kakršnikoli posegi, ki bi motili kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost spomenikov. Izjemni posegi so dovoljeni samo po pred-hodnem strokovnem mnenju in nadzorstvu pristojneorganizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. 3. člen Imetniki oz. imetniki pravice upravljanja zgodovinskih spome-nikov le-tega ne smejo uporabljati za namene ali na način, ki nasprotuje njegovi naravi ali pomenu oziroma režimu varstva, določenem v 2. členu tega odloka. 4. člen Vplivno območje zgodovinskih spomenikov se opredeli in ureja s prostorskimi deli družbenih planov občine in prostorskimi izvedbenimi akti na podlagi strokovnih osnov Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. 5. člen Namen varovanja zgodovinskih spomenikov |e, da ostanejo neokrnjeni in izvirni. Zgodovinski spomeniki se enotno in sistem-sko varujejo, vzdržujejo in obnavljajo v skladu z obveznostmi, dogovorjenimi z družbenim dogovorom o spomenikih revolucio-narnega gibanja, narodnoosvobodilne borbe' in socialistične izgradnje na območju Ijubljanskih občin. 6 člen Strokovne naloge v zvezi z varstvom zgodovinskih spomenikov opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kul-turne dediščine, v primeru premične dediščine pa Mestni muzei Ljubljana. 7. člen Občina Ljubljana Vič-Rudnik skrbi za izvajanje odloka in pre-prečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti ter kulturne in zgodovinske vredno-sti spomenikov. 8. člen " : Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja Mestna uprava inšpek-cijskih služb. 9. člen Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja poda predlog za vpis s tem odlokom razglašenih spomenikov v zem-Ijiško knjigo. 10. člen Ta odlok začne veljati os^i dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Datum: Prfedsednik skupščine občine , Ljubljana Vič-Rudnik ,. • ' Maks KLANŠEK obrazložitev Zakon o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS 1/81) nalaga občinski skupščini, da na svojem območju razglasi dele kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno-raz-iskovalno, zgodovinsko ali estetsko vrednost za kulturne oziroma zgodovinske spomenike. V odloku je zajet le tisti del kulturne in zgodovinske dediščine z območja občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki se po svojih lastnostih uvršča v skupino, katera izpričuje posamezne pomembnejše dogodke iz obdobja delavskega gibanja pred letom 1941, narod-noosvobodilne vojne in socialistične izgradnje, ali /ikovne vre-dnosti. Ti deli kulturne in zgodovinske dediščine so predvsem memorialnega in likovnega značaja, nekateri pa s tem, da ohra-njajo svojo izvirnost, predstavljajo tudi dokument in posredno pričevanje zgodovinskih dogajanja v novejši zgodovini sloven-skega naroda. Tako se s tem odlokom uresničujeta tudi družbena in morainopolitična obveznost in skrb družbe do varstva in ohra-njanja navedenega dela zgodovinske dediščine. Strokovne osnove za pripravo tega odloka je pripravil Ljubljan-ski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v sodelovanju z Odborom podpisnikov družbenega dogovora o urejanju in vzdrževanju spominskih obeležij NOV občine L|ub-Ijana Vič-Rudnik. Pri izboru delov kulturne in zgodovinske dediščine, ki so zajeti v tm odloku, so bili upoštevani kriteriji avtentičnosti in pričeval-nosti materialnih ostalin, pomembnih za zgodovino delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične izgradnje. Pri neavtentičnih, to je figuralnih - po vojni postavljenih spo-menikih pa je upoštevan predvsem kriterij likovne kvalitete. Odlok obsega oznako spomenika, lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev, parcelne številke, imetnike in imetnike pravice uprav-Ijanja, varstvene režime ter razvojne usmeritve. Razvojne usmeri-tve se izkazujejo predvsem v ohranjanju in vzdrževanju spomeni-kov, le v nekaterih primerih je potrebna dodatna ureditev in na tej osnovi prezentacija. Naloge pristojnih občinskih upravnih organov in strokovnih služb so, da preprečujejo posege, s katerimi bi se utegnile spre-meniti lastnosti spomenikov. Za vsak predviden ali izjemen poseg morata Komite za družbene dejavnosti in Komite za urejanje prostora in varstvo okolja pridobiti mnenje Ljubljanskega regio-nalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in v primeru muzejskih zbirk oziroma premične dediščine pa Mest-nega muzeja Ljubljana. osnutek Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39 74 in 4/78) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ura-dni list SRS. št. 2 78 in 35 8) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne.....sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985 1. čien S tem odlokom se določajo proračunski prihodki in zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985. 2. člen Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1985 znašajo 936.020.000 din. od tega: -za razporeditev v posebnem delu proračuna 674.270.000 - za tekočo proračunsko rezervo 1.684.000 - za združevanje sredstev v Ljubljani 260,066.000 3. člen Občina Ljubljana Vič-Rudnik združuje del prihodkov v mestu. Združene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o zdru-ževanju sredstev za izvajanje skupnih nalog s svojim proraču-nom. Občina Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča Službo družbe-nega knjigovodstva. da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in preho-dnih računov odvaja v proračun mesta 35.60% od vseh tekcčih prihodkov. razen turisličnih taks. taks na promet parkljarjev in kopitarjev in prihodkov upravnih organov. v.endar največ do zne-ska 260,066.000 din. 4. člen Takse na promet parkljarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu in se odvajajo 100% na poseben računza zdravstveno varstvo živali. 5. člen Prihodki od turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeše-vanje turistične dejavnosti. 6. člen Od izvirnih prihodkov po 2 členu tega odloka. zmanjšanih za odstopljene prihodke mestnemu proračunu po 3. členu tega odloka se 1% izloča v sredstva rezerv občinskega proračuna. 7. člen Sredstva občmskega proračuna se delijo med letom enako-merno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj. za posebne namene pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev. 8. člen če prihodki ne pritekajo tako. kot je predvideno j proračunu, ali nastopijo kakšne druge razmere. lahko izvršni svet zmanjša znesek sredstev. ki so v proračunu ražporejeni za posamezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet čimprej obvestiti sku- pščino občine in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 9. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene občinskih upravnih organov in pravosodnih organov v skladu z nalogami posameznih organov. V primeru, da se med letom ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, lahko izvršni svet pre-nese neuporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo, razen sredstev za intervencije v gospodarstvu. 10. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: - upravnim organom občine, mesta in regije, - pravosodnim organom, - družbenopolitičnim organizacijam in društvom, - krajevnim skupnostim. Sredstva, ki niso našteta v 3. in 9. členu, se uporabljajo nepo-sredno iz proračuna. 11. člen Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena iz proračuna občine uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma razpolaganju z njimi. Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki prese-gajo zneske, določene za leto 1985, razen, če se s posebnim aktom občinske skupščien določi drugače. 12. člen Upravni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna. Temeljno sodišče v Ljubljani in Temeljno javno tožilstvo nakazuje lastne prihodke v proračun občine po ključu, ki je dogovorjen za financiranje. 13. člen Izplačila iz sredstev za delo delovnih teles skupščine in izvrš-nega sveta se opravi na podlagi naloga odredbodajalca ali na podlagi civilno pravne pogodbe. 14. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom deli prihodke skladno z njihovim dotokom. 15. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: - o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občin-skega proračuna, - o uporabi sredstev rezerv do višine 1,500.000 din za izdatke iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78), - o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« za namene, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih zadosti sredstev, - da začasno uporabi sredstva rezerv, če proračunski prihodki pritekajo neenakomerno, vrniti se morajo do konca leta 1985. 16. člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsed-nik izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Odredbodajalec za sredstva upravnih organov je predsednik izvršnega sveta oziroma namestnik predsednika izvršnega sveta, ki ga predsednik izvršnega sveta za to pooblasti. 17. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 18. čten Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1985. Številka: Predsednik Datum: SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Maks KLANŠEK. I. r PREGLED IN RAZPOREDITEV PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE UUBLJANA VIČ-RODNIK ZA LETO 19^5 Grupa kontov d k Prihodki din Grupa kontov Razpored prihodkov Skupaj din 72 Prihodki od davkov iz osebnih dohodkov 448,617.000 73 Prihodki od davka od prometa proiz-vodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic 183,517-000 74 Prihodki od davka na prihodke od premoženja in premoženjskih pravic ter od drupih davkov 62,936.000 75 Prihodki od taks . 24,?77.ooo 77 Prihodki po posebnih predpisih in prihodki upravnih orf?anov družbe-nopolitičnih skupnosti 54,927.000 73 Prispevek proračunov ljubl.-janskih obč in 161,896.000 40 Sredstva za Selo upravnih orfanov 41 Sredstva za posebne in drupe na-nene za delo upravnih or^anov 42 Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 43 Druge potrebe in intervencije v p;ospodarstvu 44 Sredstva, prenesena drufjim DPS in SIS 45 Sredstva za družbene de.iavnosti 46 Sredstva za drupe splošne družbe-ne potrebe 47 Izločan.je v stalno prorač.rezervo 't" Druf-i odhodki Tekoča proračunska rezerva 263,^71.000 ^0,217.000 3,292.5oo 31,l67.ooo ^08,313.000 39,21^.000 132,020.500 S.l^l.ooo 11,300.000 1,684.ooo S K U P A J : 93^i02o.ooo S K U P A J : 936,o2o.ooo ,. PRIHODKI BILnNCA PKIHODKOV IN RAZPORED PHIHODKOV PKORivČUHA. OaČINE LJIJBLJANA. VIČ-RUDNIK ZA LETO 19&5 pozic. i-tev. konta Vrsta prihodka Rebalans proračuna 195^ Osnutek proračuna 19S5 Indeks 5 : ^ 1 72o 2 721 3 721 h 721 5 721 f-. 722 7 723 72 13 73o 9 732 10 732 11 73^ 12 735 73 7^o l't 74o 15 71*! l( 7'»S 17 7^3 71* 13 75o 19 75o . 20 751 Davek iz OD delavcev Davek iz dohodka iz i'OEpodarske dejavnosti Davek na dohodek od ^ospodarske dejavnosti Davek iz dohodka iz nepospodarskih dejavnosti Davek na dohodek od ne^ospodarskih dejavnosti Davek od avtorskih pravic Davek ,iz dohodka od kmetijske dejavno6ti Prihodki od davkov od osebnih dohodkov Posebni občinski davek od prometa proizvodov, razen od prometa alkoholnih pijač Po6ebni republiški davek od prometa proizvodov PoEebni občinski davek od prometa alkoholnih pijač Posebni občinski davek od plačil za storitve Davek od prometa nepremionin in pravic Prihodki od davka od prorneta proizvodov in storitev ter prometa nepremičnin in pravic Davek na prihodke od premoženja in premoženjskih pravic Davek na posešt zp;radb Davek na dediočine in darila Davek na dohodek od if^er na srečo Davek od skupnerra dohodka občanov Prihodk' id davka na prihodke od prenoženja in premc njskih pravic ter od drufih davkov Upravne takne Takse na promet parklarjev in kopitar.iev Komunalne takse za bivanje v turističnih krajih ^9,580.000 I06,2oo.ooo 214 169,206.000 2o3,263.ooo 12o 21,5oo.ooo 3o,loo.ooo l^o l^^+S.ooo 2,09^.000 12o 36,300.000 5o,82o.ooo I4o 27,5oo.ooo 38,5oo.ooo I4o 9,o92.ooo 17,640.000 194 3l4,923.ooo 443,6l7.ooo 142 ll.ooo.ooo 13,2oo.ooo 12o 23,313.ooo 73,ooo.ooo 91,25o.ooo 125 12,683.ooo 15,854.ooo 125 31,76o.ooo 39,7oo.ooo 125 128,443.ooo l83,317.ooo 143 13,435.000 lf,794.ooo 125 lo,4oo.ooo 12,45o.ooo 12o °*,&oo.ooo 12,?5°-°oo . 12''; 1,000.000 1,2oo.ooo lLo I6,565.ooo 2o,262.ooo 12o 51,52o.ooo 62,9S6.ooo _ 122 2,806.000 3,92S.ooo I4o 2,752.ooo , 3,853.000 I4o 5.000 ¦ 6.000 12o 21 752 Sodne takse 75 Prihodki od taks 22 77o Prihodki po posebnih predpisih - denarne kazni 23 771 Prihodki od o-ganov in organizacij DPS - nelimitirani 24 77o Drugi prihodki 77 Prihodki po posebnih predpisih in prihodki upravnih organov DPS 25 78 Prispevek proračunov ljubljanskih občin VSEGA PRIHODKI ZA RAZPOREDITEV 13,192.ooo 16,^90.000 125 l8,755.ooo 24,277.000 129 zni 11,342.000 14,745.000 13o 3o,645.ooo ¦ 39,839.ooo 13o 264.000 343.ooo l?o 42,251.ooo 54,927.ooo 13o. 16,697.000 161,896.000 looo 618,860.000 936,020.000 151 a. RAZPORED PRIHODKOV (ODHODKI) Štev. Štev. ., Rebalans Osnutek Indeks ,. Vrstaodhodka „ ,„0/ - -.„0,- r 1 pozic. konta ______ ___________________________________preracuna 1904__________proratcuna 19o5 5 '¦ 4 _1______2___________'_________3________________________________4___________________5.________§__ 1 4oo-oo 2 4oo-ol 3 4oo-o2 4 4oo-o3 5 4oo-o4 6 4ol-oo 7 4ol-ol 8 4ol-o2 9 4o2-oo 4o 10 4lo-oo 11 4lo-ol 12 4l8-oo 13 4l8-ol 14 4l8-o2 41 15 421-oo 16 421-ol 17 421-o2 18 421-o3 42 19 433-oo 20 433-ol 43>o2 43 21 442-oo 442 22 446-00 446 23 447-00 2k 4lt7_ol 25 447-02 Sredstva za OD upravnih organov - Io5,24o.ooo Sred6tva OD za usklajevanje z gospodarstvom Sklad skupne porabe upravnih orcanov 8,9oo.loo Sredstva za OD za TO • 5,684.000 Sklad skupne porabe za TO 212.000 Sredstva za mat. izd. skupščine in IS 7,5oo.ooo Sredstva za mat. izd. upravnih orRanov 33,250.000 Sredstva za materialne izdatke za 10 533.000 Sredstva araortizacije upravnih organov 2,500.000 Sredstva za delo upravnih organov I63,8l9.1oo Sredstva za OD funkcionarjev akupščine in IS 17,880.000 Sredstva OD za ueklajevanje z gospodarstvora Sredstva za pos. namene Bkupščine in IS 3,loo.ooo Preventiva in vzf^oja v cestnem proraetu 277.000 Po poteh partizanske Ljubljane 2o2.ooo Sredstva za posebne in drup;e namene za delo upravnih orj;anov 21,459-ooo Poseben raoun LO - za oprerno 965.000 Poseben račun LO - za materialne izdatke 247.000 Za družbenogospodarski sistera 1,628.000 Združeni odred CZ - stroški oprevanja . 63.000 Sredstva za LO in družbeno samozaščito 2,9o3.ooo Združitev sredstev za 10-letni pro^ram izKradnje ceet 26,372.000 Kritje razlik v ceni dnevnikov ČP Ljubljanski dnevnik 4,999.000 Kritje razlik v ceni prevozov - Inte^ral Ljubljana l,ooo.ooo Drupe potrebe in intervencije v gospodarstvu 32,371.000 Prisp. prorač. Skupščine mesta Ljubljane 157,7o4.ooo Priep.prorač.niedobčin.skupnosti 157,7o4.ooo Pospeševanje kmetijstva 4,3oo.ooo Dopolnilna sredstva SIS 4,300.000 Temeljno javno tožilstvo 8,156.000 Temeljno sodišče Ljubljana 54,298.000 Eodišče združenepa dela 4,l8l.ooo 159,ooo.ooo 151 15,9oo.ooo 13,445.ooo 151 9,445.000 166 32o.ooo 151 lo,875.ooo 145 48.213.ooo 145 773.000 145 5,5°o.ooo 22o 263,471.ooo 161 27,olo.ooo 151 8,lo3«ooo - 4,5oo.ooo 145 3oo.ooo I08 3o4.ooo 15o 4o,217.000 137 473.5oo 49 358.000 145 2,36l.ooo 145 loo.ooo 159 3,292.5oo 113 27,o3o.ooo Io2 4,137.ooo 83 31,l67.ooo 96 260,066.000 165 260,066.000 I65 2,000.000 47 2,000.000 47 13,361.000 164 88,949.ooo 164 6,849.ooo 164 26 447-o3 Družbeni pravobranilec samoupravljan;a 447 Skupaj pravosodje 27 447-o4 Zavod za družbeno planiranje Ljubljana in skupnost za cene Lj-ibliana Zavod za družbeno planiranje Ljubliana -toplotni priključek Zavod za družbeno planiranje L^uhl^ana -računalniška opreraa Skupnost slovenskih občin Skupnost občin l.iubljanske reeije Postaja milice Vič za materialne izdatke Postaja milice Vič za opreno Postaja milice Vič za adaptaciio prostorov za odd. Posta.je aiilice v Preserj i LRP Glas Ljubljana INDOK Veterinarska postaja Krin Veterinarska postaja Krirn - za voden;e evidence o vet. sanitarnih prerledih Služba pravne pomoči obč. Ljubljana Vič-Sudnik Zavod za spocieniško varstvo Zrjodovinski arhiv Mestni tnuzej Za preureditev prostorov 2~odov.arhi.va Sredstva za delo skupnih upravnih orranov Pristo.ibine za veterin. sanitarne pre~lede Turistične takse Druga sredstva, prenesena druri.r. D?S , kk Sredstva, prenesena dru-irr. DPS in SIS Sofinanciranje izgradnje Muzeja l;udeke rev. Sredstva za kulturo PST - prispevek PST - odškodnina za zenliišče Sofinanciran;'e rekreac. turist. centra Vel.Planina Sredstva za telesno kulturo Kadrovske denarne pomoči Preživnine knieton Sredstva za socialno in otroško varstvo Mrliška ogledna sl-.ižba Sredstva za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavar. Gtalna priznavalnina borce^ NOV in družinskir, članom Enkratne, občasne priznav. borcer; KOV Zdravlienje v zdraviliščih, oddih in rekreacija Stalna prizn. borcesi za severno me^o in borcerr. iz vojn'1912-l>n3 51 '¦53-O1' Enkratne denarne porr.oči borcer": za soverno rie.^o in borcer, iz vojn 1912-1912 52 ^58-05 Pomoč oskrbovancerr., borcerr. UOV v dociovih počitka 53 ^50-06 Tovariška ponioc borceu UOV ^53 Sredstva za uveljavljanje teraeljnih pravic borcev, TOjnih invalidov in družin padlih borcev ' k3 Sredstva za družbene dejavnosti 2,-"lr.ooo -,-12.occ 151 69,551.000 113,;71.ooo . 163 5ooo -*i05]_t0oo 1^3 1,069.000 l,571.ooo 147 319.ooo 469.000 " 147 9c7.ooo l,421.ooo 147 l,oC3.ooo l,592.ooo 1''7 21,273-000 31,l65.ooo 147 3o,56č.ooo 3°,214.000 123 54 55 56 57 58 59 6o 61 62 63 64 65 66 67 68 69 ?o 71 72 73 74 75 76 77 78 79 8o 81 82 83 84 85 86 87 88 39 9o 91 92 '+60-00 46o-ol 46o-o2 1+60-03 i+60-o1* 1+60-05 1+60-06 i+6o-o7 1+60-08 1+60-09 i+6o-lo i+6o-ll 1+60-12 1+60-13 i+6o-li+ 46o-15 1+60-16 i+6o-17 1+60-18 i+6o-19 1+60-20 1+60-21 46o-22 l+6o-23 46o-24 1+60-25 1+60-26 i+6o-27 46o-28 46o-29 46o-3o i*6o-31 46o-32 l+6o-33 i+6o-34 i+6o-35 1+60-36 46o-37 46o-38 46o 93 46l-oo 94 46l-ol 95 46l-o2 46l-o3 96 46l-o4 97 46l-o5 98 46l-o6 99 46l-o7 loo 46l-o8 Prostorsko reševanje krajevnih skupnosti Kra.jevna skupnost Barje Krajevna skupnost Srdo Krajevna skupnost Brezovica Krajevna skupnost Črni vrh Krajevna skupnoct Dobrova Krajevna skupnost Galjevica Krajevna skupnost Golo-Zapotok Krajevna skupnost Horjul Krajevna skupnost Ig Krajevna skupnost Iška vas Krajevna skupnost Kolezija Krajevna skupnost Kozarje Krajevna skupnost Krim Krajevna skupnost Lavrica Krajevna ekupnost Malči Belič Krajevna skupnost Murgle Krajevna skupnost Milan Česnik Krajevna skupnost Notranje porice Krajevna 6kupnost Pijava ^orica Krajevna skupnost Peruzzi Krajevna skupnost Polhov Gradec Krajevna skupnost Podpeč-Preserje Krajevna skupnost Rakova jelša Krajevna skupnost Rakitna Krajevna Bkupnost Rob Krajevna skupnost Rožna dolina Krajevna skupnost Rudnik Krajevna skupnost Stane'Sever Krajevna skupnost Skofljica Krajevna skupnost Tomišel.i Krajevna skupnost Trnovo Krajevna skupnost Turjak Krajevna skupnost Velike Lašče Krajevna skupnost Vič Krajevna skupnost Vnanje gorice Krajevna skupnost Vrhovci Krajevna skupnost Zeleni log Krajevna-skupnost Želimlje Sredstva za krajevne skupnosti Skupno sredstva za krajevne skupnosti Občinska konferenca SZDL OK SZDL za Dom borcev in raladine Zapotok Izdaja obč. glasila Naša komuna OK ZKS • Zveza zdjruženj borcev NOV OK ZRVS ~ ' ' OK ZSMS Zveza prijateljev mladine Občinski odbor Rdečega križa 935.ooo l,9Sl.ooo 2o9 963.300 " 1,569.000 163 ¦935.7oo l,i+73.ooo 157 963.300 l,57o.ooo 163 766.000 1,156.000 1?1 l,297.ooo 2,o39.ooo 157 I,l8l.6oo. I,3l9.ooo 151+ 7o5.8oo 1,136.000 161 l,325.6oO ¦ 2,lol+.ooo 159 I,o73.ooo 1,782.000 166 676.200 l,lll+.ooo 165 l,452.7oo 2,335.ooo 161 l,177.8oo l,95o.ooo 166 I,l8l.loo 1,833.000 155 992.8oo 1,600.000 l6l l,424.5oo 2,262.ooo 159 937.500 I,4o9.ooo 15o l,423.2oo 2,3o8.ooo 162 I,o23.ooo I,6o4.ooo 157 648.800 1,005.000 155 935.200 l.,<+89.oqpr ' 1-59 1,o79.loo 1,775•000 164 l,324.7oo 2,134.ooo 161 l,178.6oo l,925.ooo 163 764.7oo I,2o4.ooo 157 93o.8oo l,459.ooo 157 l,45l.2oo 2,39o.ooo 165 934.8oo I,5o4.ooo 161 l,422.8oo 2,325.ooo 163 I,o83.5oo l,799.ooo 166 843.9oo I,3o8.ooo 155 1,424.500 2,268.000 159 71o.ooo I,o29.ooo l'+5 l,234.5oo 2,oo4.ooo 162 1,451.500 2,384.ooo 164 964.8oo l,6ol.ooo 166 l,178.3oo l,936.ooo 164 729.5oo 1,063.000 146 677.5oo 1,066.000 157 4o,468.5oo 64,731.ooo 160 4l,4o3.8oo 66,682.000 161 8,789.000 I4,o38.ooo 160 303.000 439.000 145 7,353.ooo 11,030.000 15o 306.000 2,698.200 4,31o.ooo 160 l,98l.4oo 3,l65.ooo 160 3,6l4.ooo 1 5.772.ooo 160 l,294.6oo 2,l49.ooo 160 55o.ooo 55o.ooo loo lol 46l-o9 Io2 Io3 Io4 46l-lo 461-11 462-oo 462-01 Io5 462-02 106 462-03 107 462-o4 108 462-O5 109 462-o6 110 462-o6 462-o7 . 462 111' 468-oo 11-2 468-ol 113 470-00 47 114 48o-oo 115 482-oo 48 116 Občinski odbor medvojnih aktivistov OF in domicilne enote * Turietiona brošura ZZB NOV za Dom borcev Ključ Sredetva za družbenopolitične in družbene organizacije Vzdrževanje grobov in sponenikov NOB Tehnična in urbanistična dokumentacija geod. izmere ter kataeter komunalnih naprav Sredstva za upr. »izvrSbe - stroški rušenj črnih gradenj Intervenc. odkup zomlje zaradi črnih gradenj Naravne in kulturne dedisčine Sofinanc. ureditve pokopallšča Zale Biološko središče - sofinanciranje Oštevilčenje hiš - ulične table Ostali stroški za komunalo Sredstva za splošno komunalno porabo Sofinanciranje živalskega yrta Izvedba ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v starih hišah v lasti občanov Skupaj sredstva za druge splošne potrebe Sredstva za druge splošne družbene potrebe Izločanje v obvezno proračunsko re^ervo Izločanje v obvezno proračunsko rezervo Obresti za kredite in posojila Odplačila anuitet Drugi odhodki Tekooa proračunska rezerva SKOPAJ RAZPOREJENI PRIHODKI 641.000 93o.ooo 145 219.ooo 5o.ooo 72.5oo 145 sacije 27,799.2oo 43,l69.5oo 155 l,472.1oo l,5oo.ooo Io2 13,595.7oo 12,000.000 88 1,500.000 1,000.000 67 7oo.ooo 7oo.ooo loo 4oo.ooo 2oo.ooo 50 314.000 322.000 Io3 - 690.000 900.000 500.000 56 lSo.ooo 19,o6l.8oo I6,912.ooo G9 l,82o.ooo 2,981.000 164 2,693.ooo 2,99o.ooo 111 4,513.000 5,971.ooo 132 92,?77.8oo I?2,o2o.5oo 142 4,6l2.ooo 5,l4l.ooo 111 4,6l2.ooo 5,l4l.ooo 111 2,000.000 2,000.000 lOO 9,5oo.ooo 9,5oo.ooo loo ll,5oo.ooo ll,5oo.ooo loo 9o7.ooo 1,634.000 186 618,860.000 936,o2o.ooo 151 obrazložkev Osnutek proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985 temelji na predlogu Dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985, osnutku Dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1985 in Zakonu o financira-nju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78). Predlog dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji povzema določbe resolucije o politiki uresničevanja usmeritve družbenega plana SR Slove-nije v letu 1985, po kateri bodo prihodki za splošno porabo v občinah rastli v višini 90% celotne nominalne rasti dohodka na ravni SR Slovenije. Ob predvidevanju, da bo rast dohodka 53%, bi smela znašati rast za dogovorjeno splošno porabo 47,7% na leto 1984. Glede na to dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji predvideva rast splošne porabe po občinah selektivno tako, da vsem omogoča rast 46%. Glede na strukturni delež izdatkov za dejavnost orga-nov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organi- zacij v dogovorjeni porabi pa priznava rast še za dodatne odstotke od 0,5 do 2,5%. Po izračunih bi smela naraščati dogo-vorjena splošna poraba v Ljubljani še za 1,5%. Iz tako opredeljene višine sredstev dogovorjene splošne porabe so izvzete priznaval-nine borcev NOV, ki se oblikujejo po merilih Repuliškega komi-teja za borce in vojaške invalide, ker teh meril še ni, so v osnutku proračuna povečana sredsteva za te namene za 46,6% glede na realizacijo v letu 1984. Z lastnimi viri občine mesta Ljubljana ne bodo mogle zbrati sredstev za realizacijo dovoljene porabe kljub temu, da bodo skladno z republiškim dogovorom o splošni porabi in o usklaje-vanju davčne politike v letu 1985 izpolnile pogoj - uvedle stopnjo davka iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,35%, zato bo z odlokom skupščine SR Slovenije del sredstev zagotovljenih z odstopom posebnega republškega prometnega davka, in sicer 10% od vplačanega davka oziroma 1,15% od zbirne stopnje 11,5%. Ocenjujemo, da bodo 10% sredstva posebnega republiškega davka od prometa proizvodov, pobranega na območju naše občine znašala din 23,313.000, preostala sredstva \z tega naslova vvišinidin 161,896.000 pa bodo zbrana v ostalih občinah in preko posebne partije mestnega proračuna preodkazana v proračun naše občine. Dogovorjena poraba za občinski proračun znaša din 632,256.000, za združevanje sredstev za skupne naloge mesta 260,066.000, lastni prihodki din 39,839.000, takse na promet par> klarjev in kopitarjev din 3,853.000 in turistične takse din 6.000, kar skupaj znaša din 936,020.000. Občina bo prihodke od turističnih taks in tako na promet parklarjev in kopitarjev plačevala na posebne račune skladno s prilivi. Izhodišče za oblikovanje sredstev posameznih uporabnikov proračunov občine in mesta je, da že v ietu 1985 pristopimo k postopnemu odpravljanju zaostajanja ravni osebnih dohodkov delavcev v upravi, pravosodju in drugih organih družbenopoli-tične skupnosti. Namen tega je, da zadržimo delavce, ki delajo na najzahtevnejših delih in nalogah in da ob novih zaposlitvah lahko ponudimo enakopravnejše delovne pogoje, pa tudi drugim delav-cem za primerljiva dela z gospodarstvom zagotovimo temu ustre-zen osebni dohodek. Zato bo treba popraviti vrednotenje vseh kategorij del in nalog, zagotoviti sredstva za nedoseženo dovo-Ijeno rast osebnih dohodkov za leto 1984 (ocena je 48%) in sredstva za dovoljeno rast v leiu 1985 - ocena 47,7%. Tudi delovanje novega dogovora o določanju osebnih dohodkov funk-cionarjev in prejemkov delegatov bo zahtevalo več sredstev, saj so osebnih dohodki le-teh občutno nižji od primerljivih v gospo-darstvu. Rast materialnih stroškov smo predvideli v višini 45% na porabo v letu 1984. Za izračun potrebnih sredstev so veljali enaki kriteriji pri uprav-nih organih, družbenopolitičnih skupnostih in krajevnih skup-nostih, z razliko da so sredstva OD za usklajevanje z gospodar-stvom pri upravnih organih izkazana ločeno, pri ostalih uporabni-kih pa v enem znesku skupaj s sredstvi za materialne izdatke. V osnutku proračuna so zagotovljena sredstva zakonske dbveznosti (anuitete od najetih dolgoročnih posojil, sredstva za 1% obvezno rezervo od vseh tekočih prihodkov občinskega pro-računa), za vse ostale stroške pa v skladu s sprejetimi sklepi oziroma možnostmi. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985 obravnaval na svoji seji in ga posreduje delegatski skupščini v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET PREDLOG PREDLAGATELJA Osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejela na seji dne 19/12-1984 zato ga izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik delegatom v nespremenjeni obliki kot predlog daje v obravnavo in sprejera. IZVRŠNI SVET pretilog Na podlagi 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) ter 6 in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopoli-tičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na.......seji zbora združe- nega dela dne.........in na........seji zbora kra- jevnih skupnosti dne..........sprejela ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/83, 42/83, 7/ 84 in 22/84 se 4. člen spremeni tako, da se glasi: »4. člen Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,35%. Davek se ne plača od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Datum: Predsednik SKUPŠČINE OBČINE LJUBUANA VIČ-RUDNIK MAKS KLANŠEK obrazložitev Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1985 v 5. členu zavezuje vse udeleženke dogovora, da lahko v letu 1985 tiste občine, katerim se odstopa del posebhega republiškega davka od prometa proizvodov, ki jih prejemajo dopolnilna sred-stva iz republiškega proračuna, podpišejo stopnjo davka v višini 0,35%. V obrazložitvi dogovora je navedeno, da je višina 0,35% za občine, ki prejemajo dopolnilna sredstva iz republiškega pro-računa, v skladu z osnutkom družbenega dogovora o izvajanju politi.ke na področju splošne porabe na ravni obtin za leto 1985. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je predlog odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremetnbe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda obravnaval na svoji 117. seji dne 12/12 1984 in sprejel sklep, da ga posreduje zborom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem s pobudo. da v bodoče Zveza kmetijsko-zemljiških skupnosti SR Slovenije pripravi osnovo oziroma dokumente na pod-lagi kategorije zemljišč in ne katastrskih razredov. IZVRŠNI SVET predlog Na podlagi 5. odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79), 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemiiiščih (Uradni list SRS. št. 11/81), 1. člena dogovora o skupnih osnovah in merilih za določi-tev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetiiskega zemljišča ali gozda in 175. člena statuta občine Ljubl|ana Vič-Rudnik (Uradni list SRS. št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na ..... seji zbora združenega dela. dne ....... in na ..... seji zbora krajevnih skupnosti dne ....... sprejela ODLOK o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. 1. člen Spremeni se 5. člen odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS. štev. 43/82), in se glasi: ad. 5. člen "¦"' '"¦ Odškodnina se določi v znesku za kvadraini meter zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča in znaša: - 400 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov I. kat. ra-zreda, - 360 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov II. kat ra-zreda, - 320 din od njiv, vrtov. sadovnjakov in travnikov III. kat. razreda, - 120 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov IV kat. razreda, - 60 din od njiv, vrtov, sadovnjakov, travnikov V. in VI. kat. razreda, pašnikov, gozdov in barjanskih travnikov od I. do VI. katastrskega razreda, - 40 din od pašnikov. travnikov, gozdov, gozda in barjanskih travnikov VII. in VIII. katastrskega razreda. Odškodnine v zneskih iz prejšnjega odstavka se vsako leto valorizirajo v skladu s splošnim gibanjem cen v SR Sloveni/i. ki jih spremlja Zavod SR Slovemje za statistiko 2 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: Datum: PREDSEDNIK Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik: Maks KLANŠEK. l.r. obrazložitev Zakon o kmetijskih zemljiščih določa. da kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ah gozda na podlagi lokacij-skega dovoljenja ali drugega upravnega akia ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta. zato ker ni predpi-san. ali pa v nasprotju s predpisi tako. da se to zemfjišče ne uporablja za kmetijsko dejavnost ali gozdno proizvodnjo. plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se plača od površine zemljišča. ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določena za gradnjo objekta. pri čemer se šteje. da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče. ki po zazidalnem načrtu pripada objektu. Zakon določa gradnje objektov. ki se ne štejejo za spremembo namembnosti kmetijskega zeml|išča ali gozda in primere. ko se sprememba mamembnosti ne plača. Odškodnino predpiše z odlokom občinska skupščina. Odško-dnina se določi v znesku za kvadratni meter zemljišča ob upošte-van)u lege in kakovosti zemljišča. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije določa vsaki dve leti naj-manjšo odškodnino. V Uradnem iistu SR Slovenije št. 27 84 z dne 8 avgusta 1984 je bil objavljen odlok o valorizaciji najmanjšega zneska odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ter del odškodnine. ki se odvaja Zvezi vodmh skupnosti Slovenije po 17. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih. Dosedanji najmanjši znesek odškodnine v znesku 20.00 din za kvadratni meter je bil povišan na 40.00 din. dosedanji del odškodnine 15.00 din. ki se odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije pa je bil povišan na 20.00 za kvadratni meter. Navedeni odlok je bil osnova za sprejem sprememb dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spre-membe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v vsebini iri obliki. kot ga je Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slove-nije predložila vsem občinskim skupščmam v Sloveniji. Na regijskem posvetu Kmetijskih zemljišč skupnosti dne 139-1984. je bilo dogovorjeno. da se občinskim skupščinam v Ijub-Ijanski regiji predlaga. da določijo višino odškodnine po odloku Izvršnega sveta SR Slovenije in po predlogu dogovora. Občinski odlok. ki je pripravljen v skladu z dogovorom o skupnih merilih in osnovah za določitev odškodnine skuša tudi z višino odškodnine za dobra kmetijska zemljišča (I.. II. in III. katastrskega razreda) preusmeriti gradnje na slabša zemljišča, kjer je odškodnina bistveno manjša. Sredstva. ki se zberejo iz naslova odškodnin zaradi spremembe namembnosti sme Kmetijska zemljiška skupnost uporabiti samo za pridobivanje in izboljševanje kmetijskih zemljišč. za izpolnitev obveznosti po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij ter za stroške svoje dejavnosti (3. odstavek 17. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih). Na območje viške občine se ta sredstva vlagajo predvsem v izboljšavo zemljišč. to je vzdrževanje tercialne odvodne mreže na barju. finančna soudeležba pri večjih melioracijskih delih (Horjul, Dobravica). za krčenje zaraščenih površin lako na barju kot v hribovitih predelih. ter za usposobitev pol/skih poti. kar je posebno pomembno v strmih predelih občine. da se na ta način omogoči uporaba kmetijske mehanizacije. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršnj svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih sluib občine Ljubljana Vič-Rudnik obravnaval na svoji 118. seji dne 19/12-1984 in sklenil, da ga posreduje zborom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET osnutek Na podlagi 82. člena Zakona o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Ur. list SFRJ, št. 23/78), 19. in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79 in 12/82) in 174. člena ter 245. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2/ 78, 35/81) jeskupščinaobčine Ljubljana Vič-Rudnik na..... seji zbora združenega dela, dne..........na..... seji zbora krajevnih skupnosti dne ...........in na ...... seji družbenopolitičnega zbora dne ............sprejela ODLOK o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb občine Ljubljana Vič-Rudnik I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se podrobneje urejajo vprašanja v zvezi z organizacijo upravnih organov in strokovnih služb občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: občinski upravni organi in strokovne službe), določajo njihova delovna področja ter ure-jajo druga vprašanja v zvezi z njihovim delovanjem. 2. člen Občinski upravni organi se ustanavljajo zaradi opravljanja naslednjih funkcij v mejah pravic in dolžnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik: 1. izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte skupščine občine in izvajajo smernice skupščine ter načelna stališča in smernice izvršnega sveta, 2. odgovarajjo za stanje na področjih za katera so ustanovljeni, 3. spremljajo stanje na področjih za katera so ustanovljeni in dajejo pobude za reševanje vprašanja na teh področjih, 4. odločajo o upravnih zadevah, 5. opravljajo upravno nadzorstvo, 6. opravljajo druge zadeve, ki jih določa ustava in zakon oz. statuta občine ter drugo strokovno delo za skupščino občine in izvršni svet. ' V občinskem upravnem organu se lahko opravljajo tudi določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti ter družbenopolitične oziroma družbene organizacije po spora-zumu, ki ga sklene z njimi upravni organ s soglasjem izvršnega sveta. 3. člen Občinski upravni organ ima pravico in dolžnost v mejah svo-jega delovnega področja spremljati pripravljanie samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skup-nosti ter sodelovati v vseh fazah priprave dolgoročnega plana občine, družbenega plana občine kot tudi pri pripravi letnih resolucicj o politiki uresničevanja družbenega plana občine in nosilcem planiranja ustrezno pomagati, redno spremljati ure-sničevanje družbenih planov in predlagati ukrepe za njihovo uspešno uresničevanje. ' ¦<- ¦ 4. člen Občinski upravni organi v mejah svojega delovnega področja izvajajo obrambne in samozaščitne priprave, kot jih določajo predpisi iz tega področja. Pri opravljanju zadev splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite se ravnajo po sta-liščih skupščine in sveta za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, komiteja za LO, izvrš-nega sveta ter po strokovnih navodilih sekretariata za Ijudsko obrambo. 5. člen V zadevah iz občinske pristojnosti, ki jih je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik poverila mestu Ljubljana kot posebni druž-beno politični skupnosti, občinski upravni organi sodelujejo z upravnimi organi mesta Ljubljane, obravnavajo pobude, mnenja in predloge, usklajujejo programe dela z drugimi oblikami sode-lovanja in dogovarjanja zagotavljajo dosledno, pravočasno in strokovno uresničevanje nalog iz občinske pristojnosti. 6. člen Občinski upravni organi opravljajo zadeve iz svoje pristojnosti pod pogoji in na način določenim z zakonom o temeljih državne uprave in zveznem izvršnem svetu ter o zveznih upravnih orga-nih, z zakonom o sistemu državne uprave ter o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih in pod pogoji in na način določenim s statutom občine Ljubljana Vič-Rudnik in poslovnikom izvršnega sveata skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik. 7. člen Strokovne službe se ustanavljajo za opravljanje strokovnih, računovodskih, administrativnih, tehničnih in drugih opravil za potrebe občinskih upravniri organov, skupščine občine, izvrš-nega sveta ter drugih organov skupščine občine, ter po poseb-nem sporazumu za SIS, družbenopolitične organizacije oz. druž-bene organizacije. II. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI IN NJIHOVO DELOVNO POD-ROČJE 8. člen Občinski upravni organi so: 1. občinski komiteji 2. občinski sekretariati 3. občinska uprava w... a) Občinski komiteji 9. člen Za zagotovitev povezanega in usklajenega opravljanja uprav-nih zadev, ki so skupnega pomena za več upravnih organov, ter stalnega m ovganiziranega sodelovanja in usklajevanja dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizaci-jami in skupnostmi pri opravljanju nalog, kakor tudi, da se zago-tovi enotnost pri pripravi predlogov in izvajanju politike, izvrševa-nje zakonov in drugih predpisov in splošnih aktov, se ustanav-Ijajo naslednji občinski komiteji: 1. občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo 2. občinski komite za družbene dejavnosti 3. občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja 4."občinski komite za kmetijstvo in gozdartvo. 10. člen Občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo: - pripravija delovni program za družbenj plan občine. priprav-Ija predlog smernic za družbeni plan. dogovarja o temeljih olana ter prtpravlja predlog družbenega plana z vsemi spremljajočimi dokumenti in strokovnimi podlagami, - usmerja in usklajuje dela na področju gospodarskega. socialnga in prostorskega planiranja nudi strokovno pomoč temeljnim nosilcem planiranja v samoupravnih organizacijah in skupnostih in usklajuje njihove planske aktivnosti. - spremlja izvajanje obveznosti. sprejetih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in dogovorom o temeljih družbenega plana ter predlaga izvajanje ukrepov za zagotovitev načrtovanega razvoja, - pripravlja in spremlja uresničevanje skupnega dolgoročnega plana občin in mesta s prostorskimi sestavinami. - pripravlja ir\ spremlja uresničevanje družbenih planov in drugih planskih aktov SM Ljubljana in SR Slovenije. - spremlja in analizira tekoča gibanja v gospodarstvu in posa-meznih OZD in ugotavlja skladnosti stanja in gibanj s planskimi usmeritvami, - predlaga ukrepe za odpravo motenj v poslovanju OZD - predlaga začasne ukrepe družbenega varstva v OZD. kjer so bistveno moteni samoupravni odnosi in huje prizadeti družbeni interesi ter prenehan|e OZD. - zbira, ureja in strokovno obdeluje statistična gradiva. - spremlja izrabo letnega fonda delovnega časa OZD, - dodeljuje zemljišča v izvennatečajnem postopku za gospo-darske dejavnosti, - sodeluje pri izvajanju pomembne|ših investicij v občini. - odloča o upravnih zadevah na področju gospodarskih dejav-nosti. 11člen Občinski komite za družbene dejavnosti: - opravlja upravne in strokovne naloge. ki se nanašajo na vzgojo in izobraževanje. na kulturo in telesno kulturo. raziskoval-no dejavnost, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo. zaposlova-nje, pokojninsko-invalidsko zavarovanje. otroško varstvo in socialno varstvo, - sodeluje pri pripravi družbenega plana občine s svoiega področja dela. pri oblikovanju skupne porabe ter spremlja izvaia-nje družbenega plana na tem področju družbenih dejavnosti ter po potrebi pomaga in svetuje oz. predlaga ukrepe za boljše poslovanje, - sodeluje z organi samoupravnih interesnih skupnosti družbe-nih dejavnosti pri pripravljanju poročil. informacij. predpisov. splošnih aktov in drugega gradiva za skupščino občine in izvršni svet, kot tudi o drugih vprašanjih, ki imajo pomen za samo-upravne interesne skupnosti ali. ki so skupnega pomena za te skupnosti in organe družbenopolitične skupnosti. - usklajuje izvajanje večjih investicij s področja družbenih dejavnosti. - opravlja naloge s področja varstva borcev NOV. borcev špan-ske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne. voiaških invali-dov, civilnih invalidov vojne, borcev za sevemo mejo. slovenskih vojnih dobrovoljcev družinskih članov. oseb v obvezni voiaški službi, vojaških invalidov in družin padlih borcev. - opravlja strokovna deia in naloge za samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih deiavnosti. - opravlja knjigovodsko računovodska dela in naloge za svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. 12. člen Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja: - spremlja stanje in razvoj na področju ureianja prostora. varovanja naravnih virov, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter vodnega gospodarstva. energetike. prometa in zvez, pri čemer sodeluje s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi s tega področja v občini. mestu in republiki ter strokovnimi organizacijami ter spremlja oblikovanje in uresniče-vanje planskih dokumentov samoupravnih mteresnih skupnosti na tem področju. - skrbi za pripravo in uresničevanje prostorskih delov družbe-nega plana občine ter spremlja in usklajuie pripravo in sprejema-n|e prostorskih izvedbenih aktov. - opravlja zadeve. ki se nanašajo na posege v orostor. ki so z vidikak celovitega urejanja širšega družbenega comena ter skrbi za smotrno izrabo prostca varovanje naravnega m ustvarjalnega človekovega okolja. - opravlja zadeve. ki se nanašajo na prostorsko in urbanistično urejanie. - opravlja strokovne in upravne naloge s področia urejanja prostora. naselij. graditve objektov. stanovaniskega m komunal-nega gospodarstva ter vodnega gospodarstva. energetike. pro-meta in zvez. 13. člen Občinski komite za kmetijstvo in gozdarstvo: - opravlja zadeve in koordinira delo s področja kmetijstva. gozdarstva. veterinarstva. lovstva in ribištva. - sodeluie pri pripravi družbenega plana občine s svojega področja dela ter spremlja izvajanje družbenega plana na tem področ|u. - sodeluje s kmetijsko zemljiško skupnostjo v zadevah s pod-roč|a kmeti|Skih in gozdnih zeml|išč. zlasti na področju njihovega urejania. varstva in vzdrževanja. - opravlja strokovno-tehnične naloge za kmetijsko zemljiško skupnost v skladu z veljavnimi predpisi in V skladJ s sklepom skupščine kmetijske zemljiške skupnosti in opravlja strokovno-tehnične naloge za občinsko samoupravno skupnost za razvoi kmetijstva. - opravlja druge zadeve v zvezi z družbeno ekonomskim polo-žajem kmetijstva. gozdarstva. veterinarstva. lovstva m ribištva. b) Občinski sekretariati 14. člen Za področja. na katerih se v celoti oziroma pretežno zagotavlja izvajanje politike in izvrševanie zakonov. drugih predpisov in splošnih aktov. oz. se jih neposredno izvršuje. se ustanavljata naslednja občinska sekretariata: 1. občinski sekretariat za Ijudsko obrambo 2 občinski sekretariat za občo upravo 15. člen • ¦ ¦ Občinski sekretariat za Ijudsko obrambo: - opravlja zadeve. ki se nanašajo na dolgoročni in srednjeročni program razvoja na področju podružbljanja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. na obrambni načrt občine. - nudi strokovno pomoč in sodeluje pn usklajevanju obramb-nih priprav. - sprejema ukrepe za pripravl|enost in mobilizaciio obveznikov JLA. teritorialne obrambe. civilne zaščite. krajevnih skupnosti. organizacij združenega dela in državnih organov. - opravlja zadeve. ki se nanašaio na pravice in obveznosti občanov. organizacij združenega dela ter drugih organizacij na področju Ijudske obrambe in družbene samozaščite. - opravlja zadeve. ki se nanašajo na vo|ne zveze in kripto zaščito. - opravlja zadeve. ki se nanašajo na civilno zaščito in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. na usposabljanje prebival-stva. za obrambo in zaščito. na usposabljanje načelnikov naro-dne zaščite ter na usposabljanje delavcev. ki opravljajo strokovna dela v zvezi z obrambnimi pripravami. ter na usmerjanje mladine v vojaške poklice. - sodeluje pri izdelavi in strokovno nadzira varnostne načrte. pnpravlja strokovna poročila. analize in predloge materialov za seje sveta in komiteja za splošno Ijudsko obrambo m samo-zaščito občine ter opravlja druge zadeve s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. - nudi strokovno pomoč krajevnim skupnostim. - opravlja naborne zadeve. - opravlja priprave in izvaja vaje v okviru "NNNP«. - vodi matenalno evidenco opreme in sredstev civilne zaščite za krajevne skupnosti in občinski odred civilne zaščite. - vodi lastno evidenco vseh spisov in vojmh predpisov. 16. člen-Občinski sekretariat za občo upravo: - skrbi za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku - nadzoruje dajanje pravne pomoči delovnim Ijudem in obča-nom ter drugim strankam in udeležencem v postopku pn ure-snicevanju njihovin pravic in pravnih koristi ter pri izvrševanju njihovih pravic in obveznosti v upravnem postopku. - zagotavi|a strokpvno pomoč občinskim upravnim organom ter orgamzacijam in njihovim delavcem pri strokovnem usposab-Ijanju za opravlianje upravmh zadev in strokovno pomoč pri organizaciji in racionalizaciji dela. ph reševanju upravmh zadev. - opravlia strokovne naloge s področja organizacije dela za občinske upravne organe in strokovne službe ter skrbi za izpo-polnjevanie tn modernizacijo delovniti metod in oblik dela v občinskih upravnih organih in strokovnih službah. - vzpostavlja in skrbi za delovanje informacijskega sistema za potrebe upravnega delovanja ter zagotavlja sodeiovanje m uskla-jevanje dela na področiu pravosodja. inšpekcijskih služb in orga-nov za notranje zadeve mesta Ljubljane. - opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov o pisarniškem postovanju. vodi evidenco o vseh obravnavanih zadevah v vseh upravnih organih in strokovmh službah in skrbi za njjhovo arhivi-ranje. - opravlja vsa dela v zvezi z spreemanfem in odpravo pošte. - skrbi za evidenco in nabavo strokovne literature. - opravlja tehnično-administrativne naloge za upravne organe in strokovne službe ter dela v zvezi z ekonomatom. - opravlja upravne zadeve. ki ne spadajo v delovno področie drugih upravnih organov V okviru občinskega sekretariata za občo upravo se kot notra-nje organizacijske enote orgamzirajo krajevni uradi z matično službo Krajevni uradi opravljajo zadeve s področja osebnih stanj. zadeve v zvezi z lavnim redom in mirom ter zadeve. ki mu jih poveri občinskt sekretariat za občo upravo iz svojega delovnega področja. Krajevni uradi opravljajo upravne zadeve doiočene s tem odlo-kom za območje krajevnih skupnosti: 1. Krajevni urad Brezovica za: KS Brezovica Notranje Gorice in Vnanje Gorice 2. Kraievni urad Dobrova za: KS Dobrova. 3. Krajevm urad Horjul za: KS Horjul. 4. Kraievni urad Ig za: KS Ig. Iška vas. Tomišelj Golo-Zapoiok. , 5. Krajevni urad Polhov Gradec za: KS Polhov Gradec. Črni vrh. 6. Krajevni urad Preserje za: KS Preserje. Rakitna. 7. Krajevni urad Škofljica za: KS Škofljica. Želimlje. Pijava gorica. 8. Krajevni urad Velike Lašče za: KS Velike Lašče. Rob. Turjak. c) Občinska uprava ' . 17. člen Za zadeve neposrednega izvrševanja zakonov. drugih predpi-sov in splošnih aktov iz okvira pravic in dolžnosti občine. se na področju - ki se nanaša na davke. prispevke. takse in druge družbene obveznosti. ki so na podlagi predpisov družbenopolitičnih skup-nosti in samoupravnih splošmh aktov v pristojnosti občine. - na inšpekcijski in kontrolni nadzor nad izpolnjevanjem dav-čnih obveznosti občanov in obveznosti občanov v zvezi z zago-tavljanjem vedstev za skupne porabe in interese. - na spremljanje oz. ugotavljanje pndobivanja in trošenja pri-hodkov občanov. - na računovodske evidence vseh oblik družbenih prihodkov. - na izvršilne postopke v zvezi z izpolnievaniem družbenih obveznosti občanov - na vodenje upravno kazenskega postopka za davčne pre-krške iz pristOjnosti občine ustanavija občinska uprava za družbene prihodke. . III. STROKOVNE SLUŽBE IN NJIHOVA DELOVNA PODROČJA 18. člen Za opravljanje določenih strokovnih nalog na posameznih pod-ročjih se ustanavljajo naslednje strokovne službe: 1. sekretariat skupščine 2. sekretahat izvršnega sveta 3. strokovna služba za proračun in avtomatsko obdelavo poda-tkov 4. kadrovska služba. 19. člen Sekretariat skupščine: - skrbi za pripravo sej skupščine, njenih zborov in delovnib, teles ter pri tem sodeluje zizvršnim svetom, občinskimi uprav-nimi organi. družbenopolitičnimi organizacijami. samoupravnimi interesnimi skupnostmi. organizacijami združenega dela in dru-gimi samoupravnimi organizacijafni in skupnostmi, ki pripravljajo oz. sodetujejo pri pripravi gradiv za občinsko skupščino. njene zbore. - skrbi. da predpisi in drugi splošni akti. ki se pcedlagajo skupščini v sprejem temeljijo na ustavi, zakonu in statutu občine, - pnpravlja \n spremlja izvrševanje programov dela skupščine in njenih zborov, vodi dokumentacijo o deiu skupžčine in njenih zborov. kakor tudi njenih delovnih teles. - opravlja strokovne in druge naloge za delegate, ki jih skup-ščine in njeni zbori delegirajo v zbore skupščine mesta Ljubljana in skupščine SR Slovenije in pri tem zagotavlja pravočasno obravnavo gradiv v zborih skupščine in njenih delovmh telesih oz. v izvršnem svetu ter upravnih organih in posreduje sprejeta stališča in sklepe. - opravlja strokovne in druge naloge za delovna telesa skup-ščine in njenih zporov. če akt o njihovi ustanovitvi ali drug akt skupščine ne določa drugače. - daje strokovna mnenja in pojasnila v zvezi z.delom in nalo-gami skupščine in njenih zborov, - zagotavlja strokovno pomoč delegatom, delegacijam in kon-ferencam delegacij v zvezi z opravljanjem njihove funkcije. - organizira pravočasno in ustrezno obveščanje delegatov, deiegacij in konferenc delegacij o vprašanjih. ki |ih obravnavajo in o katerih odločajo zbori skupščine, - spremlja, evidentira in analizira delovnega delegatskega sistema v občini ter o tem poroča zborom skupščine. - skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov. ki jih sprejemajo zbori skupščine ter dostavo sklepov, ki se sprejemajo. - spremlja izvrševanje sklepov skupščine, njenih zborov in delovnih teles. - zbira in vodi evidenco detegatskih vprašanj ter skrbi za pravočasne odgovore nanje. - opravlja strokovne in druge naloge za družbene svete občine, - opravlja druge strokovne in organizacijsko-tehnične naloge za potrebe skupščine. njenih zborov in delovnih teies. 20. člen Sekretariat skupščine opravlja rialoge iz svojega delovnega področja v okviru programov dela skupščine. njenih zborov in delovnih teles. Pri opravljanju svojih nalog se mora sekretariat ravnati po smernicah. sklepih in stališčih organov \z prejšnjega odstavka in jim je odgovoren za svoje delo. ter sodelovati s prdsednikom in podpredsednikom skupščine. predsedniki zborov in delovnih teles. Pri opravljanju svojh nalog sekretariat skupščine sodeluje z delegati, delegacijami in konterencami delegacij. samoupravnih organizacij in skupnosti. družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi. izvrinim svetom in občinskirni upravnimi organi in inslitucijami ter strokovnimi služ-bami skupščine mesta Ljubljane in SR Slovenije. 21. člen ^ekretarit izvršnega sveta: - pomaga upravnim organom pri oblikovanju zahtevnejših pravnih predpisov, ki jih sprejema skupščina, izvršni svet ali Upravni organi, <• - nudi strokovno pomoč upravnim organom pri pregledu samoupravnh splošnih aktov organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, - skrbi, da so predpisi in drugi splošni akti, ki se predlagajo izvršnemu svetu v sprejem oz. obravnavo skladni z ustavo, zakoni in statutom občine. - na zahtevo upravnih organov pripravlja in daje zahtevnejša pravna tolmačenja in pravna mnenja, ki se nanašajo na vprašanja s področja dela upravnega organa, - zbira in ureja informacije s področja pravnih virov, spdne in upravne prakse, - pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov za potrebe delovne skupnosti občinskih upravnih organov in strokovnih služb ter nudi strokovno pomoč pri delu samoupravnih organov delovne skupnosti s svojega področja, - pripravlja osnutke programov dela izvršnega sveta, spremlja izvrševanje programov dela izvršnega sveta ter spremlja izvrševa-nje sklepov, ki jih sprejme IS, - organizira seje izvršnega sveta, skrbi za nemoten potek sej. oblikuje zapisnik se|e ter odpošil|a pismene odpravke sklepov naslovnikom na katere se nanašajo, - skrbi za ob|avo splošnih aktov, ki jih sprejema izvršni svet ter vodi in ureja dokumentacijo izvršnega sveta, - opravlja strokovne in druge naloge za potrebe delovnih teles izvršnega sveta, - opravlja strokovne naloge za SIS in za družbenopolitične oz. družbene organizacije po posebnem sporazumu iz svojega pod-ročja dela. 22. člen Strokovna služba za proračun in avtomatsko obdelavo podatkov: - zbira podatke o potrebah koristnikov sredstev proračuna ter sestavlja predlog proračuna in zaključnega računa proračuna ter opravlja vsa strokovna opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna, - sestavlja finančne načrte posebnih računov proračuna in njihove zaključne račune ter opravl|a vsa strokovna opravila v zvezi z izvrševanjem posebnih računov proračuna, - zbira podatke o potrebnih sredstvih za delo občinskih uprav-nih organov in strokovnih služb ter opravlja vsa strokovna opra-vila v zvezi z izvrševanjem finančnih načrtov občinskih upravnih organov in strokovnih služb, - opravlja vsa strokovna finančna opravila za delovno skup-nost občinskih uprav.nih organov in strokovnih služb, - opravlja avtomatsko obdelavo podatkov za potrebe občin-skih upravnih organov in stroHovnih služb, - pripravlja predloge predpisov s področja finančnega poslo-vanja. ki jih sprejema skupščina, izvršni svet ali delovna skupnost občinskih upravnih organov in strokovnih služb, - pripravlja in daje tolmačenja ter mnenja s področja finan-čnga poslovanja, - nudi vso potrebno strokovno pomoč pn delu samoupravnih organov delovne skupnosti občinskih upravnih organov in stro-kovnih služb. - opravlja strokovne naloge za SIS in za družbenopolitične oz. družbene organizacije po posebnem sporazumu iz svoiega pod-ročja dela. 23. člen '_. Kadrovska služba: - zbira podatke o uresničevanju izvajanja družbenega dogo-vora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin, ter vseh drugih družbenih dogovorov, samo-upravnih sporazumov in drugih splošnih aktov s podiočja kadrovske politike, - se povezuje in sodeluje s kadrovskimi stužbami organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skup-nosti, jim nudi ustrezno strokovno pomoč ter skrbi, da se kadrov-ska funkcija v organizacijah združenega dela in drugih samo-upravnih organizacijah in skupnostih uveljavi kot sestavni del samoupravnega odločanji odgovornosti, - koordinira in sodeluje z vsemi strokovnimi službami, ki delu-je|O v občini na kadrovskem področju ter sodelujejo z mestnimi. medobčinskimi in republiškimi organizacijami in organi pn pn-pravi kadrovskih predlogov za opravljanje najodgovomejših nalog in funkci). - opravlja strokovne naloge na področju kadrovsko-informa-ciiskega sistema, - opravlja strokovne naloge in vodi potrebne kadrovske evi: dence s področja kadrovskih zadev. ki se nanašajo na sklepanje delovnih razmerij, razporejanje delavcev, izobraževanje. priprav-ništvo, socialne problematike in družbenega standarda. preneha-nje delovnega razmerja in ostale zadeve s področja delovnih razmerij delavcev delovne skupnosti občinskih upravnih organov in strokovnih služb ter jim nudi strokovno pomoč s svoiega področja dela, nudi strokovno pomoč za delovanje delegacij delovne skupnosti za delegiranje delegatov v skupščino družbe-nopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, - opravlja strokovne naloge za skupščino. izvršni svet in njene organe s svo)ega področja dela ter opravlja strokovne naloge za koordinacijski odbor.za kadrovska vprašanja pri OK SZDL. - opravlja strokovne naloge za SIS in za dmžbenopolitične oziroma družbene organizacije po posebnem sporazumu iz svo-jega področja dela. IV. FUNKCIONARJI, NAMESTNIKI. VODILNI OELAVCI IN OELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI IN OOGOVORNOSTMI 24. člen " Občinske komiteje vodijo in predstavljajo predsedniki komi-teiev. Predsednik občinskega komiteja predstavlja komite, skrbi za pripravljanje njegovih sej, sklicuje seje in jih vodi. Predsednik občinskega komiteja izdaja predpise in ukrepe. za katere je pooblaščen z zakonom, statutom občine in drugimi predpisi, izdaja odločbe v upravnem postopku, organizira in vodi delo delovne skupnosti komiteja ter izvršuje druge pravice in dolžno-sti, ki jih določa zakon, statut občine in drugi predpisi. 25. člen Občinske sekretariate vodijo in predstavljajo sekretarji. Sekretar predstavlja občinski sekretariat. neposredno vodi in organizira delo občinskega sekretariata. izdaja predpise, za katere je pooblaščen in opravlja druge zadeve. ki jih določajo zakon, statut in drugi predpisi. 26. člen Predsednike komitejev in sekretarje imenuje in razrešuje sku-pščina občine na predlog predsednlka izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta. 27. člen Upravo za družbene prihodke vodi in predstavlja direktor, ki ga imenuje skupščina občine. ^ • 28. člen Strokovne službe vodijo in predstavljajo: 1. sekretariat skupščine - sekretar skupščine 2. službo za proračun in avtomatsko obdelavo podatkov -vodja službe 3. kadrovsko službo - vodja službe, . -ki jih imenuje in razrešuje skupščina občine. Sekretariat izvršnega sveta vodi in predstavlja sekretar izvrš-nega sveta, ki ga imenuje izvršni svet na predlog predsednika izvršnega sveta. 29. člen •Pooblastila in odgovornosti funkcionarjev iz 28. člena tega odloka pri vodenju strokovnih služb so: 1. organiziranje in zagotavljanje zakonitega in učinkovitega opravljanja del in na.log strokovne službe, 2. predstavljanje strokovne službe ter osebna odgovornost za delo strokovne siužbe, ki jo vodijo 3. odločanje v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti o pravicah, dolžnostih in odgovornosti delavcev v strokovni službi, 4. odločanje o delu strokovne službe ter dajanje potrebnih obvestil in strokovnih predlogov za reševanje vprašan| iz delov-nega področja strokovne službe, 5. druge pravice in dolžnosti. kot jih imajo funkcionarji, ki vodijo upravne organe in sicer v razmerju do delovne skupnosti ^ upravnih organov. 30. člen ' FunKcionar ima lahKO namestnika. ki ga imenuie skupščin^. Namestnik nadomešča funkcionarja. ki vodi upravni organ. če je ta odsoten ali zadržary z vsemi pooblastili in odgovornoslmi ter ga zastopa v zadevah. ki mu jih ta določi. Če ni imenovan namestmk. nadomešča funkcionarja. ki vodi upravni organ. če je ta odsoten ali zadržan z vsemi pooblastili in ,. odgovornostmi drug funkcionar ali vodilni delavec. ki ga doioči izvršni svet. 3i.člen Vodilni delavci v občinskih upravnih organih in strokovnih službah so pomočniki funkcionarjev. ki vodijo občinske upravne organe in strokovne sl-užbe. Pomočniki funkcionarjev pomagaio funkcionarjem voditi posamezna delovna področja in opravl|ajo druge zadeve določene v splošnem aktu o sistemizaciji del in nalog obdnskega upravnega organa oziroma strokovne službe. Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja. ki vodi upravni organ. 32. člen ¦ ¦ : ' Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v občinskem upravnem organu oz. štrokovnih službah določa splošni akt o notranji organizaciji m delu ter sistemizaciji del in nalog občin-skega upravnega argana oz. strokovne službe. Kot delavci s posebmmi pooblastih in odgovornostmi se določijo delavci. ki opravljajO inšpekcijsko nadzorstvo ali druge pomembneiše upravne in strokovne naloge. Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenuje in razrešuje funkcionar. ki vodi upravni organ oz. strokovno službo s soglasjem izvršnega sveta. Delavce s posebmmi pooblastili. ki opravljajo pomembnejše strokovne naloge za zbore občinske skupščine imenuje in razrešuie sekretar skupščine s soglasjem zbora skupščine. za katerega delavec opravlja strokovne naloge. V. POSEBNE DOLOČBE 33. člen O izločitvi uradne osebe občinskega upravnega organa in vodilnega delavca odloča funkcionar. ki vodi občinski upravni organ. O izločitvi funkcionarja. ki vodi občinski upravni organ odloča izvršni svet skupščine občine. O izločitvi člana občinskega komiteja odloča komite. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Občinski upravni organi in strokovne službe rnorajo notranjo organizacijo dela ter sistemizacijo del in nalog uskladiti do 30. 6. 1985. Občinski sekretanat za občo upravo ter strokovna služba za proračun in aviomatsko obdelavo podatkov se organizirata, sekretariat izVršnega sveta in sekretariat skupščine pa združita v eno strokovno službo. meseca aprila 1986 ob volitvah. Do organi-zacije občinskega sekretariata za občo upravo in *strokovne službe za proračun in aviomatsko obdelavo podatkov opravlja naloge občinskega sekretariata in strokovne službe občinski sekretariat za občo upravo in proračun. 35. člen S predpisi. ki se nanašajo na notranjo organizacijo dela ter sistemizacijo del m nalog je potrebno.zagotoviti predvsem: - učinkovito in dosledno izvajanje z zakoni in drugimi sploš-nimi akti določene politike ter opravljanje istih nalog, s katerimi se zagotavlja stalno spremljanje stanja in dajanje pobud in pred-logov za razreševanje vprašanj z delovnega področja občinskih upravnih organov in strokovnih siužb. - opravljanje vseh rednih m izrednih del in nalog. ki izvirajo iz zveznih in republiških zakonov. drugih predpisov in splošnih aktov ter nalog. ki jih določi skupščina občine in njen izvršni svet, - zakonito. pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in obveznosti delovnih Ijudi in občanov. organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skup-nosti. - uspešno uresničevanje in razvijanje sistema socialističnega samoupravljanja, - izvrševanje strokovnih nalog za skupščino občine in njen izvršni svet, - celovito sodelovanje upravnih organov z drugitfii organi ter samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. - opravljanje strokovnih in analiličnih nalog za samoupravne interesne skupnosti delovnega področja občinskih upravnih or-ganov, - opravljanje del in nalog splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite, - sodobna in smotrna organizacija dela ter uspešno vodenje občinskih upravnih organov in strokovnih služb in uresničevanje njihove odgovornosti, - razvrstitev del in nalog v značilne skupine v skladu z naravo del in nalog občinskih upravnih organov in strokovnih služb tei načinom njihovega upravljanja, - obveščanje javnosti o delu občinskih upravnih organov. 36. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 5/ 81), Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 24/82) in Odlok o organizaciji in delovnem področju sekretariata skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 1/79). 37. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: ¦ ¦ Datum: Predsednik skupščine občine $ -' Ljubljana Vič-Rudnik: Maks Klanšek obrazložitev Odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb občine Ljubljana Vič-Rudnik izhaja iz izhodišč za pripravo koncepta dela upravnih organov in njihove racionali-zacije sprejetih na 103. seji izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 5/9-1984 in obravnavana na 24. seji družbenopolitičnega zbora SO Ljubljana Vič-Rudnik dne 7/ 11-1984. Bistveni razlog za spremembe odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik je dopolnitev delovnih področij upravnih organov in strokovnih služb občine, upoštevajoč pozi-tivne zakonske predpise. Poleg navedenega se predvideva sprememba v organizaciji občinskih upravnih organov in strokovnih služb, izhajajoč iz ugotovitev, stališč in usmeritev Republiškega družbenega sveta za vprašanja organizacije in delovanja administrativno strokov-nih služb, ki jih je sprejel na seji dne 15/10-1984 in sicer, da morajo upravni organi, organizacije in skupnosti v svojih admini-strativno strokovnih službah zagotoviti, da bodo te opravljale le tista dela in naloge, katerih opravljanje je nujno in smotrno zagotoviti v lastnih službah. Vsa ostala administrativno strokovna dela in naloge pa morajo smotrneje organizirati z medsebojnim združevanjem administrativno strokovnih služb. Pravica in dolžnost vsake družbenopolitične skupnosti je, da v okviru temeljnih načel, ki so določena z zakonom, določi organi-zacijo svojih upravnih organov in strokovnih služb, ki bo zagotav-Ijala potrebno učinkovitost uprave in bo hkrati tudi dovolj racio-nalna. Predlagana organizacija občinskih upravnih organov in stro-kovnih služb temelji na dejstvu enotne delovne skupnosti vseh upravnih organov in strokovnih sliižb občine, za kar so se opre-delili vsi zbori skupšči.ne dne 23/6-1982 ob sprejetju odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Budnik. Enotna delovna skupnost pogojuje manj administrativnega dela (npr. žiro računi, finančni akti. drugi interni akti) ter razporejanje delavcev glede na sprotne delovne potrebe. Pri tem je potrebno navesti, da se predvidevajo spre-mennbe zveznega in republiškega zakona o državni upravi. s katerimi bo dana možnost ustanovitve enotne delovne skupnosti Novosti, ki se predvidevajo v zvezi z organizacijo občinskih upravnih organov in strokovnih služb so: 1. predvideva se ustanovitev občinskega sekretariata za občo upravo 2. predvideva se ustanovitev stužbe za proračun in avtomatsko obdelavo podatkov 3. predvideva se združitev sekretariata izvršnega sveta in sekretariata skupščine v skupno strokovno službo 4. delovno področje kadrovske službe se razširja s področiem dela. ki se nanaša na opravljanje strokovnih opravil s področja kadrovskih zadev za občinske upravne organe in strokovne službe, katerega je dosedaj opravljal sekretariat za občo upravo in proračun. Občinski sekretariat za občo upravo in služba za proračun n avtornatsko obdelavo podatkov izhajata iz obstoiečega sekreta-riata za občo upravo in proračun. Organizacija oz. združevanje administrativno strokovnih služb pomeni racionalizacijo administrativnih, strokovnih in pomožnih opravil, večjo izrabo tehničnih sredstev, racionatnejšo izrabo prostorov, smotrnejšo razdelitev strokovnega dela ter prepreče-vanje nepotrebnega podvajanja pri opravljanju strokovnih nalog. Ker administrativno strokovne naloge po svoji naravi ne sodijo v temeljno dejavnost posameznega organa, ni potrebno. da jih opravlja vsak organ za sebe. temveč jih je mogoče opravljati v skupni službi Pri tem ne gre samo za upravne organe in stro-kovne službe občinske skupščine in izvršnega sveta. temveč bo mogoče v teh službah orgaoizirati opravljanje vseh ali določenih spremljajočih in pomožnih opravil za samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije ler druge družbene organizacije. Opravljanje določenih nalog za navedene orgamza-cije bodo po posebnem sporazumu prevzemali oz že prevzemajo tudi posamezni upravni organi. Strokovne službe opravljajo le strokovna opravila za upravne organe, izvršni svet in skupščino. S tem ne prevzemajo na sebe odgovomosti oz. funkcije uprav-nega organa, izvršnega sveta in skupščine. Zaradi predvidene organizacije se število zaposlenih ne bo zvišalo, z ustrezno razporeditvijo del in nalog se mora število zaposlenih delavcev zmanjšati oz. pri nezmanjšanem številu morajo biti podani pogoji za prevzemanje dodatnih nalog kot je predhodno navedeno. Za realizacijo navedenega bo potrebno do 30/6-1985 poteg ostalega razmejiti potrebno in nepotrebno delo v upravnih organih in strokovnih službah. preveriti notranjo orga-nizacijo upravnih organov in strokovnih služb. zagotoviti vzpo-stavitev najbolj optimalnega odnosa med nalogami. organizira-nostjo in številom delavcev, ki jih izvršujeio za uporabo normati-vov ter v največji meri poenostaviti postopke. Razdružitev sekretariata za občo upravo in proračun na sekre-tariat za občo upravo in službo za proračun in avtomatsko obde-lavo podatkov se zaradi volilnih postopkov in na predvidene spremembe in dopolnitve statuta, predvideva v letu 1986. kar velja tudi za združitev obeh sekretariatov. Oružbena tendenca je. da se število upravnih organov zmanj-šuje in sicer zaradi obveznosti organiziranja delovnih skupnosti po posameznih upravnih organih. Ker izhajamo iz enotne delovne skupnosti. argument racionalizacije dela v zmanjšanju števila upravnih organov ne pride do izraza. Racionalizacija je v razporeditvi del in nalog. Ne smemo pa tudi prezreti vlogo komi-tejev kot kolektivnih upravnih organov, v katerih poteka koordi-nacija in sodelovanje s samoupravnimi organizacijami in skup-nostmt ter družbenopolitičnimt organizactjami. ki so kot taki prerasli »tradicionalno« vlogo upravnega organa v smeri podru-žabljanja odločanja v upravnih stvareh. Tako je izvršni svet mne-nja, da glede na pomembnost področja kmetijstva in gozdarstva. družbenega planiranja in gospodarstva. urejanja okolja in varstvo prostora ter družbene dejavnosfi, upravne organe. ki so organizi-rani kot komiteji, ne moremo združevati oziroma ukinjati. Organj-zacija sekretariata za občo upravo ter uprave za družbene pri-hodke je pogojena z zakonskimi določili. Glede na pomembnost in vsebino dela je izvršni svet tudi mnenja. da je nujno. da )e na področju Ijudske obrambe organiziran sekretariat zato področje. Upoštevajoč določila zakona o temeljih sistema državne uprave in sistemu državne uprave omenjeni odlok lahko ureja le vprašanja v zvezi z organizacijo občinskih upravnih organov in strokovnih služb ter njihova delovna podrofija. Temeljne določbe v zvezi s pravicami in dolžnostmi ter pooblastili upravnih organov vsebujeta navedena zakona. konkretno ureditev tega vprašanja pa spada v določbe statuta občine. Glede na navedeno omenjene določbe odlok ne vsebuje vsebuje le splošno določbo v zvezi z funkcijo upravnih organov. pravice in dolžnosti upravnih organov v zvezi z družbenim planiranjem terna področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. IZVRŠNI SVET PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vjč-Rudnik je predlog odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevnih skupnosti Golo-Zapotok in Rob obravnaval na svoji 116. seji dne 5/12-1984 in sptejel sklep, da ga predlaga zborom skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET predlog Na podlagi 39. in 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 174. člena Statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji druž-beno-političnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajev-nih skupnosti dne.........sprejela ODLOK o sprejemu prostorskih ureditvenih pogo-jev za območje krajevnih skupnosti Rob in Golo-Zapotok * 1. člen S tem Odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje Krajevne skupnosti Golo-Zapotok in Krajevne skupnosti Rob, ki jih je pod št. 2922/83 v aprilu 1984 izdelal ZIL TOZD Urbanizem, Ljubljana. 2. člen Območje prostorskih ureditvenih pogojev je prostorsko orne-jeno z me/ami Krajevnih skupnosti Golo Zapotok in Rob, kot je prikazano v dokumentaciji iz 1. točke tega Odloka. 3. člen Soglasja pristojnih organov in strokovnih organizacij so sestavni del tega Odloka. 4. člen Pogoji za urbanistično oblikovanje območja in arhitektonsko oblikovanje objektov oziroma drugih posegov v prostor so določeni v Pravilniku o izvajanju v dokumentaciji iz 1. točke tega Odloka. 5. člen Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve in drugih posegov določa Pravilnik o izvajanju v dokumentaciji iz 1. točke tega Odloka. 6. člen Pogoji gradnje in drugi posegi v prostor v površinah vodnih virov so določeni v slaboratu »Registracija in zaščita lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik«, ki ga je pod št. 2945 v marcu 1984 izdelal ZIL TOZD Urbanizem Ljubljana. 7. člen Nadzor nad izvajanjem tega Odloka opravlja Mestna uprava inšpekcijskih služb - urbanistična inšpekcija. 8. člen Z dnem veljavnosti tega Odloka preneha veljavnost urbanisti-čnega reda za naselja in območja občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 18/74) za območje Krajevne skupnosti Rob in Krajevne skupnosti Golo Zapotok. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem listu SRS. ŠTEVILKA: 350-7/84 : l OKTOBER 1984 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK: MAKS KLANŠEK obrazložitev Območje Krajevnih skupnosti Golo-Zapotok in Rob z vidika gospodarskih dejavnosti ne predstavlja večjega potenciala, ob kmetijski dejavnosti, ki ostaja v lokalnih okvirih je bodočnost področja pričakovanja kot turistično-rekreacijrko zaledje Ljub-Ijane z delno stanovanjsko poselitvijo priseljencev. Po sklepu Krajevne skupnosti po urbanistični ureditvi njiho-vega območja, ki je v zadnjih letih tudi močno načeto z nedovo-Ijeno gradnjo v glavnem počitniških objektov, je po naročilu Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v aprilu 1984 pod št. 2922/83, ZIL TOZD Urbanizem, Ljubljana, pripravil predlog prostorskih ureditvenih pogojev v skladu s 23. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84). Projekt vsebuje tekstilno-grafični del s pravilnikom za izvajanje in vsa potrebna soglasja pristojnih organov in strokovnih organi-zacij, vključno s soglasjem Mestne uprave za inšpekcijske službe - sanitarna ipšpekcija, ki je bilo pridobljeno med postopkom razgrnitve. V prostorskih ureditvenih pogojih so kmetijska zemljišča, ki so zdaj namenjena pozidavi, usklajena z elaboratom spremembe in dopolnitve prostorskega dela družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 (Uradni list SRS, št. 12/84), oziroma z njenim delom - razvrstitev kmetijskih zemljišč, ki ga je izdelal Zavod za družbeno planiranje, Ljubljana, v sodelovanju s kmetijsko zemljiško skupnostjo občine Ljubljana Vič-Rudnik in Geodetskim zavodom SRS (Uradni list SRS, št. 12/84). Po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rtldnik o javni razgrnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za območje Krajevne skupnosti Rob in Krajevne skupnosti Gblo-Zapotok, je ta potekala v času med 31. 7. in 30. 9. 1984. Med časom razgrnitve so bili opravljeni usklajevalni sestanki s krajani v prostorskih omejenih krajevnih skupnosti in oblikovani odgo-vori na pripombe, ki so podani v prilogi gradiva. IZHODIŠČA BODOČEM UREJANJU Krajevni skupnosti Golo in Rob ležita jugovzhodno od Ljub-Ijane v območju, ki se v razgibanem reliefu dviguje \z ravnine Ljubljanskega barja. Ta razgibanost nudi pestro možnost izbora različnih lokacij na sorazmerno majhni površini. Gre za teren poseljen z manjšimi zaselki, katerih število prebivalcev je v prete-klosti izkazovalo stagnacijo, oziroma celo upadanje. ' Naselja se navezujejo bodisi na severno ležeči Ig, oziroma na jugovzhodno ležeče Velike Lašče. Kot nekakšna os vodi skozi celotno območje Cesta Ig-Golo-Rob. Svojevrsten pokazatelj pravladujočega vpliva. ki ga ima Ljub-Ijana na tem območju. so med drugim tudi nedovoljene gradnje kot posledica neorganiziranega uresničevanja interesov po počitniških hišah. Spričo odsotnosti lastnih generatorjev razvoja znotraj samega območja bo zunanji vpliv Ljubljane še naprej možen. Obe krajevni skupnosti nimata večjega gospodarskega pomena. Kmetijstvo. ki je trenutno prevladujoča gospodarska dejavnost, je pomembno le v lokalnih okvirih Prav tako ni večjega obsega delovnih mest v družbenem sektorju. Večina prebivalcev je zaposlena izven meja svojih KS, v večjih okoliških krajih: Igu, Velikih Laščah ter v Ljubljani. Izhodiščna zahteva tega urbanističnega dokumenta se nanaša na ohranitev vloge. ki jo ima območje še danes, njeno čedalje bolj potencirano pomembnost pa lahko pričakujemo tudi v bodoče: - kot turistično rekreacijsko zaledje Ljubljane. - v manšem obsegu za stanovanjsko gradnjo priseljencev Pri opredeljevanju zazidljivih površin v območju obeh krajevi- nih skupnosti predstavljajo posebno okoliščino nedovoljene gradnje. Prioriteta posameznih kriterijev za določanje zazidljivo-sti oziroma nezazidljivosti |e naslednja: - ali je območje že pozidano s strnjeno skupino (nedovoljenih gradenj). - ali se nahaja v zaščitenem območju (arheološki vodpvodni in ostali rezervati). - ali se nahaja na kvalitetni kmetijski zemlji. - ali se nahaja na vizeulno izpostavljeni lokaciji. s čimer degradira krajinske oziroma ambientatne kvalitete. Prebivalstvo Po ugotovitvah osnutka urbanističnega načrta Ljubljane »Ljub-Ijana 2000- naj bi leta 2000 po treh variantah živelo na območju KS Golo-Zapotok in KS Rob naslednje število Ijudi: KS prebivalci stanje 1981 prognoza A prognoza B Golo 400 628 549 Rob 715 715 626 Skupaj 1115 1343 1175 prognoza A = število možnih prebivalcev po dosedanji potrieni urbanističm dokumentaciji prognoza B = prognoza A zmanjšana za 12.5% na račun primanjkljaja stanovanj in nižjega stanovanjskega standarda Krajevna skupnost Golo je v celoti kmetijsko področje. prav tako je pretežno kmetijsko območje krajevna skupnost Rob. V KS Golo-Zapotok je od skupno 126 gospodinjstev 10 gospodinjstev kmečkih. 65 mešanih delavsko-kmečkih in 51 nekmečkih gospo-dinjstev. V krajevni skupnosti Rob )e od skupne 120 gospodinj-stev 80 čistih krnečkih gospodinjstev. 20. delavsko-kmečkih in 20 nekmečkih gospodinjstev. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko je bilo v letu 1982 na območju krajevne skupnosti Golo 8 delovnih mest. od tega 5 v terciarnih dejavnostih in 3 kvartarnih skupnosti Rob 42 delovnih mest, od tega 27 v sekundarnem sektorju dejavnosti. 9 v tercialnem in 6 v kvarfarnem. Po podatkih. ki smo jih v letu 1983 pridobili z anketo pri krajevnih skupnostih. so v KS Golo v manjši trgovini z živili 3 zaposleni od skupno 11 zaposlenih na območju KS. V KS ni delovnih organizacij. V KS Rob delujejo naslednje delovne organizacije: - Hoja-Žaga Rob s 40 zaposlenimi. - Dom-Exim. Ljubljana, Podružnica Rob z 1 zaposlenim. - KZ Velike Lašče - podružnica Rob, trgovina z 2 zaposle-nima. Na območju KS Rob je skupno zaposlenih 53 delavcev (RAZEN v navedenih delovnih organizacijah še v trgovini in obrti). Javni spremljajoči program (predlog) KS Golo ca 1140 prev. (celotna KS. znotraj predvidenih zazidljivih površin ca 1100) - centralna osnovna šola na Igu - podružnična osnovna šola: - 12°o od 1140 = UOotrok ' ¦ 12% od 1140 = 140 Otrok VVZ od tega 50% = 70 otrok - 0.2 ha v VS 244 1 (Golo) - lokalni preskrbovalm center ¦ 1 m-: preb. zunanjih površin: 1140 m; ¦ 0.3 m' preb. trg. površin: 342 ' - . skupaj ca 1500 (O.i5ha) v VS 244 1 (Golo) - družbeni prostori KS: - prostori KS. dvorana za ca 100 Ijudi. zdravstvena postaja. lekarna. ekspozitura pošte v VS 244 1 (Golo) KS Rob ca. 1050 preb. (celotna KS. znotraj predvidenih zazidljivih površin ca 540) - centralna osnovna šola v Velikih Laščah. - podmžnična osnovna šoia: 12°o od 1050 = 130 otrok zaradi relativno velike oddaljenosti od središča KS naj ostanejo podruž-nične šole v Robu. Velikern Osolniku in Mohorju. - VVZ (podružnica): ¦ 12°oOd 1050 = 130 od tega 50% = 65 otrok - 0.2 ha v VS 244 5 (Rob) - preskrbovalni center: ¦ 1 m2 preb. zunanjih površin: 1050 m: • 0.3 m* preb. trg. pvršin: 315 m' skupajca. 1365 m; 0.13 havVS 244 5 Rob . ¦ - družbeni prostori KS: • • prostori KS. dvorana za ca. 100 ijudi. zdravstvena ppstaja. z lekarno ekspozitura pošte v VS 244 5 (Rob. ZAZIDLJIVE POVRŠINE Upoštevaje dve eksterni vlogi. ki bo območje imelo spričo svojega posebnega položaja v prostoru (rekreacijsko zaledje Ljubljane. stanovanjska gradnja) \n navedena izhodišča za odnos do nedovoljenih gradenj v območju. je v nadaljevanju opisana porazdelitev zazidljivih površin obeh krajevenih skupnostih Vse nove zazidljive površine (prvenstveno za stanovanjsko-po^itniško gradnjo) se navezuiejo bodisi na že obstoječa naselja. ali pa na strnjene skupine nedovoljenih gradenj. ki jih ponekod lahko smatramo kot zametke novih naselij. Detajina opredelitev namembnosti in režima dokumentacije je pnkazano v tabeli. ki je sestavni del pravilnika. KOMUNALNA OPREMLJENOST 1.1. Kanalizacija . Na celotnem območju obravnavanih krajevnih skupnosti sedaj ni javne kanalizacije in se vsa odpadna voda vodi v greznice in kjer je možno v ponikovalnice in vodotoke. Za ureditev kanaliza-cije naselij se v programu predvideva ločen sistem z lokalnimi čistilnimi napravami. ki omogočajo etapnost gradnje in gravita-cijski odvod vode. Vikendska naselja su urejena z vodotesno greznico. 2.2. Vodovod Obstoječa vodooskrba sedai sestoji iz več lokalnih vodovodov. katerih glavna značilnost je slaba kvaliteta vode in zaradi kraš-kega tipa vodnih virov nihanje v količini (1 s) Za kvalitefnejšo vodopreskrbo se predlagajo naslednji sistetni: Področje KS Golo - Škrilje se oskrbuje iz lokalnega vodovodaZapotok-Kurešček-Dobra-vica. Vodovod, ki ga upravlja TOZD Mestni vodovod L|ubljana, oskrbuje naslednja naselja: Zapotok. Škrilje (del). Visoko, Golo. Kurešček. Dobravica. vojaški poligon. ter precej vikendov. KS ROB Vsa naselja južno od Roba in tudi jugovzhoda je možno oskr-bovati iz vodovoda Uzmani-Rob-Velike Lašče. Zaradi povečane porabe. predvsem na območju Krajevne skupnosti Velike Lašče. je nujno v vodovodni sistem vključiti Se nove vodne vire (Tabla in Krokarice). ki so na območju Krajevne skupnosti Rob. 3. PTT Telefonsko omrežje KS Rob je priključeno na avtomatsko tele-fonsko centralo (KATC) Velike Lašče. KS Golo pa je vezano na končno avtomatsko centraio IKATC) Ig in ATC Škrilje. 4. ELEKTRIČNO OMREŽJE Obravnavano območje se sedaj napaja preko obstoječih 20 KV daljnovodovodov in transformatorskih postaj. Za KS Golo. ki je v pristojnosti in upravljanju pri DES TOZD Elektro Ljubljana okolica. je predvidena gradnja dveh novih transformatorskih postaj s priključnimi 20 KV daljnovodi in kablo-vodi: _ : - TP Golo > - TP Golo-Hrastje Za področje KS Rbb. ki |e v pristojnosti TOZD Elektro Kočevje. se predvideva gradnja več novil^TP in sicer: - TPBavdfek. - TPKnej. . ' - TP Podhojni hrib. - TP Rob. . - TP Vzmani ' ' - TP Veliki Osolnik. - ' 5. ODVOZ SMETI V obeh krajevnih skupnostih večino odpadkov. ki so seveda za to primerni (gospodinjski odpadki). uporabijo v kmečkem gospo-darstvu (gnoj). Ostale smeti in dopadke pa naj bi v bodoče zbrali tako. da se v vsakem naselju postavij centralni kontejnerji. Za njihov odvoz skrbi Komunlano podjetje. 6. Pokopališča Na območju KS Golo predvidevamo razširitev pokopališča na Golem (Sv. Marjeta). Potrebujemo ca 0.5 ha površin (za obdobje najmanj 75 let). Prav tako naj ostane »aktivno" še pokopališče na Kureščku Na območiu KS Rob predlagamo pokopavanje na novem poko-pališču ob cerkvi na Velikem Osolniku. Potrebujemo ca 0.3 ha površin. Novo pokopališče na Velikem Osolniku naj bi rzabreme-nilo pokopališče v Robu. ki skoraj nima več možnbsti širjenja. Ostala pokopališča v KS haj ostanejo še naprej »aktivna«. 7. Prometno omrežje Hrbtenica cestnega omrežja v tem predelu tvori lokalrra cesta IG-Golo-Rob. Nanjo se navezujejo lokalne vaškeceste. Doseda-nja makadamska cesta je v fazi modernizacije (asflatiranje. nor-malna širina dVopasovnice. na območju Škrilja in Golega se nova trasa izogne starim vaškim jedrom) in bo v celoti zadovoljevala potrebe javnega ter zasebnega prometa na območju, kakor tudi zahteve tranzitnih prometnih tokov. V primeru intenzvnejše urbanizacije v prostoru ob cestah (ob glavni cestni smeri S-J in ob vaških cestah) se mora le-ta pokazati zahtevam odloka o cestnih odmikih oziroma upoštevati varovalni pas ceste (Uradni list SRS, št. 51/1971). Javni avtobusni promet bo potekal na sedanji način. V sklopu zazidljivih površin oziroma ob priključkih posameznih vaških cest na glavno cesto Ig-Golo-Rob so predvidena pokrita avtobusna postajališča. Oskrba z gorivom pa je predvidena za KS Golo in Ig, za KS pa zaenkrat na bencinski črpalki v Raščici oziroma kasneje v Robu. PRAVILNIK PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI GOLO - ZAPOTOK IN ROB A. UVODNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik je sestavni del gradiva prostorskih ureditvenih pogojev KS Golo-Zapotok in Rob. ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro projekta 2922 v aprilu 1984 in ga je z odlokorn sprejela Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik dne....... 2. člen Pravilnik določa način urejanja prostora v ureditvenem ob-močju: - način urejanja ožjih teritorialnih enot in - način urejanja po posameznih tematskih področjih oziroma dejavnostih. 3. člen . Ožje teritorialne enote, ki jih ureja pravilnik so: - površine naselij, - površine proizvodnih dejavnosti, - zavarovana območja. 4. člen Posamezna tematska področja oziroma dejavnosti so: - varstvo okolja - spomeniško varstvo in varsfvo krajine - Ijudska obramba - komunalno urejanje. 5. člen Ureditveno območje obsega celotno območje KS Golo-Zapo-tok in Rob in ga phkazuje grafični del UR v M 1:10.000. m 1:5.000, M 1:2880. Ji&As;i::.'5: =t:*:i::. .ul:x: »ii»As:A ¦ ^.o, _:e r.es«^;6 :.r. rcvriisa zcv« ;»s*cenost sei. p«dv. predT. prevladujoča na^ini Opoaba . t: -*5 rc V-i pcVrž-sa seene ^t. sku> št. aaaeKbnost urejaoja I-"- ;-~- > rar;aa- rrei>. št. pr. novih (ob objektih ncsti cca hiS knet.dejav.) VS 2»? iir;l;e '• i =-? ::. * ."¦ 1". f -"• ČC * 12^* 54O cca 60 stanovanja , LD s anenjea . obrt spos. slu7be VS ?*-•*/1 iolo "•- 2— =,"?:» i?.l -a ^C fc 162 J?O cca *5 stan.*spre». -"- podruiDiina deoav*> osn.Sola, obrt trgo»in», vs ?»«/2 ^>lo-:-:r«sr;* -^ - =.a i« «C » - 195 W ' stan.«»ikeDd? -"- VS 2^/1 Visoi: - - f.ž Sa S> » }? 155 ?8 stan. -"- »S ?«*/» :«ps;ci - - -.- h» oC « ?• JOO X? stan. -"- W ?""./l fcr«š;ek - - •.' 1» t * - vikendx -"- vw ?«*/2 -¦- - - ;,? s» 50 * - -"- -"- »V 2"-*/; Visoi= - - ",1 ha ?^ » - ¦ -*- -"- VW 2««/i :»potai - - ".5 ha ?^ V - VW 2««/5 -"- - - ",;Si ;5k -•- VW ?W6_______-^-__________-__________-__________>.C fca jC V________________________________-^-___________^^_____________________. stanovaaja* -"- podruiniCna sprem. dejav., osa. Sola» • obrt trgovina, vs z»*/5 5=t - - 6.S h« *o * 56 190 cca 55 se V S^ l^ 19 stanovanoa -"- podr.osn.šola ¦:¦.; ?•.-/— 3-rlet;e - - S,č &« SO * ~i 90 ?6 stMiovanja .^ z__/- ir*.-«va :*: - - &.C ha H) * ^* 1?O ?9 stan. ¦ vikendx -"- .., . - . ¦ - - v „ proizvfodnja in » *-" -'"_______•_—_____________^___________I__________' " '**_____ c *________________________________ proisvodna obrt________________________.__________ V* t—.~ ^srei**: - - 1,? ha 10 * - vi.kenv'.x -"- i. z~*.ž ZTt:;**: - - ".? ha S> » T. ;—- :;:.-> t:l;ra - - -,C ha V- * - -"- -"- ; v, .-—/Il irrei;; :.r: ^ - - ?.: ."-,a ro * - -"- -"- iiKupa.; .v i5ri;l;ivi-. -rvrlir.pr. i- -- SttU sti-^iiiimc FtRnovfin,-;f B POSEBNE DOLOČBE , . , I. UREJANJE NASELIJ . " '..- ' 6. člen Gradnji stanovanj, počitniških stanovanj ter objektov kmetij-skega gospodarstva, za storitvene in družbene dejavnosti so namenjene zazidljive površine v zazidalnih otokih, posebej opre-deljene za la namen. Zazidalni otoki se urejajo z lokacijsko dokumentacijo. Detajlna opredelitev režima dokumentacije in namembnosti gradnje je prikazana v tabeli, ki predstavlja sestayni del tega pravilnika. 7. člen V naseljih in zaselkih, kjer niso opredeljene zazidljive površine z zazidalnimi otoki, je dovoljena gradnja objektov (gospodarskih in stanovanjskih) za tu stalno bivajoče prebivalstvo. Gradnja je dovoljena le v območjih naselij, zaselkov ali obstoječih kmetij, vendar na način, da niso okrnjene zavarovane kmetijske površine. Dovoljene so adaptacije in nadomestne gradnje po pogojih in s smernicami spomeniške službe. 8. člen Zazidalfti otoki v ureditvenem območju, ki so namenjeni grad-nji stanovanj počitniških stanovanj ter objektov kmetijskega gospodarstva za družbene m storitvene dejavnosti so namenjeni organizirani in prosti individualni gradnji: - m,aksimalna višina objektov riaj ne presega P + 1 - velikost parcele: 500 m2 - 2000 m2' ¦ • - povprečna gostota poselitve: do 50 preb./ha. . II. Površine za proizvodne dejavnosti ¦ - 9. člen Površine namenjene proizvodnim dejavnostim so predvidene v zazidalnem otoku VP 244 - Rob v KS Rob. III. PROMET ' . ~ 10. člen Ureditveno območje seka v smeri sever - jug lokalna cesta Ig - Golo - Rob, ki se navezuje z lokalno cesto Rob - Rašica na regionalno cesto Ljubljana Kočevje. Na njo se navezujejo vaške ceste in poti. 1 ¦ -.11. člen Predvideni razvoj območja narekuje zaradi večjega števila pre-bivalcev boljšo prometno infrastrukturo. Za zadostitev potreb nivoja uslug, večje varnosti, boljše dostopnosti, je potrebno pro-gramirati sledeče ukrepe: - rekonstrukcijo ceste od Iga do Roba, kot osrednje cestne povezave, - rekonstrukcijo vaških cest in priključkov - na območju je potrebno ob omenjenih cestah na območju zazidave izvesti postajališča za avtobuse izven voznih površin, - priključevanje posameznih zazidalnih otokov na glavno lokalno cesto naj sp po možnosti predvidi z enim priključkom s potrebno prometno ureditvijo, - avtobusna postajališča naj bodo izven vozišča v neposredni bližini priključkov lokalnih vaških cest in poti. Ob glavni lokalni cesti Ig-Golo-Rab je dopustno urediti površine in naprave, ki cesto funkcionalno dopolnjujejo (t. j. parklrišča, avtobusna postaja, bencinska črpalka ipd.) v skladu s projektom ureditve. IV. Varstvo okolja 12. člen Z lokacijsko dokumenteoijo je potrebno zagotoviti ustrezno varstvo okolja pred: - hrupom . ' - emisijami v ozračje ' : - - onesnaževan|em voda in tal N ter izvajanje novih posegov v prostor na način, ki bo zagotavljal ohranjanje krajinskih in ustvarjenih kvalitet območja. ' ¦ 13. člen Varstvo pred hrupom - v zazidalnih otokih za stanovanjsko gradnjo so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa - notranjo zasnovo v zazidalnih otokih za proizvodne dejav-nosti je z lokacijsko dokumentacijo urediti na način, da povzroči-telji hrupa ne bodo usmerjali svojih emisij neposredno proti stanovanjskim območjem. Prekomerni hrup je tisti, ki presega maksimalno dovoljene ravni kot jih predpisuje Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št 29/80). 14. člen Varstvo pred onesnaženjem dzračja - etemente varstva pred onesnaževanjem ozračja se določi pri izdelavi posameznih lokacijskih načrtov za bivalne in proizvodne zazidalne otoke - dejavnosti v proizvodnih zazidalnih otokih morajo imeti zagotovljeno tehnično opremo, ki bo preprečevala izpuščanje emisij, ki presegajo dopustno mejo po Odloku o normativih za skupno dovoljeno in za kritično koncentracijo škodljivih primesi v ozračju (Uradni list SRS, št. 12/76) in Odloku o normativih za količine in koncentracijo škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (Uradni list SRS, št. 3/ 77). 15. člen Varstvo pred onesnaževanjem voda in tal - po izgradnji kanalizacijskega sistema je obvezna priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje - vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke Oziroma v podtalnico. 16. člen ¦ \z celotnega območja je potrebno urediti odvoz neuničljivih odpadkov in odpadkov, ki se ne morejo izkoristiti v kmečkem gospodarstvu, na centralno deponijo mesta Ljubljane. Lokacije odjemnih mest se rešujejo z lokacijsko dokumentacijo, pri izvedbi katere je potrebno upoštevati določila pravilnika o tehnič-nih ukrepih in pogojih za graditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš (Uradni list SFRJ, št. 28/70 ter odlok SML št. 17/81). V. ZAVAROVANA OBMOČJA , 17. člen ' Urbanistični red Krajevnih skupnosti Golo in Rob loči med štiriml vrstami posebno zavarovanih območij: - arheološki rezervati s I., II. in III. varovalno stopnjo - krajinski parki m rezervati - zavarovane kmetijske površine - zavarovana območja lokalnih vodnih virov. 18. člen Pri novih in prenovitvenih posegih v ureditvenem območju in pri izdelavi lokacijskih dokumentacij je upoštevati prvine spome-niško-varstvenih vrednot ugotovljenih v spomeniško-varstvenih smernicah, ki jih je izdelal Ljubljanski regionalni zavod za speme-niško varstvo v juniju 1984 in so sestavni del gradiva prostorskih ureditvenih pogojev. ' 19. člen V arheoloških rezervatih I. stopnje je prepovedana sleherna gradnja, namenska raba prostora mora ostati nespremen|ena. Način prezentiranja spomenika in detajlno ureditev okolice določi strokovna služba Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo. ( . -_. _.. 20. člen V arheoloških rezervatih II. stopnje naj bi sedanja izraba pro- stora praviloma ostala nespremeniena. Pred vsako spremembo namembnosti prostora so potrebna sistematična zaščitna arheo-loška raziskovanja. Ob vsakem primeru najdbe sDomenika pose-. bej določi strokovna siužba Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo njegovo nadaljnjo usodo. . 21. člen V ai+teoloških rezervatih III. stopnje je zahtevan strokovni arheološko-spomeniški nadzor nad sprennembo sedanje namembnosti prostora, 22. člen Zaradi velikih krajinskih vrednot celotnega območja je izven zazidljivih površin nova gradnja omejena oziroma ni možna. Posebno vel|a to za območja varovanja krajine. ki so označena v grafičnem gradivu spomeniško varstvenih izhodišč. * • Zavarovane kmetijske površine 23. člen .• Območje izven zazidalnih otokov se varuje kot kmetijska površrna. Na teh površinah je prepovedana sleherna gradnja, raeen za komunalne oziroma ostale naprave. ki so opredeljene s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Obseg zavarovanih kmetijskih površin je natančneje razviden iz grarfične priloge (zavarovana območja M 1 :10.000). V te površine so zajete v celoti površine I. in II. kategorije ter za potrebe kmetijske proizvodnje predvidena melioracijska zemljišča (IV. kategorija) ter zemljišča III. in deloma V. kategorije. za katera je bilo dogovorjeno. da se ohranjajo trajno za potrebe kmetijske dejavnosti. Na zavarovanih površinah je prepovedana sleherna gradnja. ki ni v neposredni povezavi s kmetijsko proizvodnjo. Na obstoječih stavbah so dovoljene izboljšave v takem obsegu. da ne bodo načete kmetijske površine. Dovoljena je gradnja novih komunalnih naprav in objektov in modernizacija starih. Gozdne površine 24. člen Gospodarjenje z godznimi površinami je urejeno z gozdnogo-spodarskimi načrti. Vse posege v gozdne površine je potrebno izvajati s soglasjem gozdno-gospodarske organizacije in v skladu z njenimj gozdnogospodarskimi načrti. 't Zavarovana območja lokalnlh vodnih virov 25. člen Varsfveni pasovi lokalnih vodrrth virov so prikazani v grafični phlogi (karta št). Režim varovanja so določeni v elaboratu »Regi-straci|a in zaščita vodnih virov na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik«, ki ga je izdelal ZIL TOZD Urbanizem pod št. 2945 v marcu 1984. Varstveni pasovi lokalnih vodnih virov zajernajo relativno obsežna območja. na katerih so ne le gozdovi in kmetijske površine, ampak tudi vrsta naselij in zaselkov Pri urejanju teh naselij in zaselkov je potrebno upoštevati zahteve in določila Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarova-nje voda (Uradni list SRS. št. 18 77. 17 81. 30,81) in Odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukreplh za zavarovanie voda (.Uradni list SRS. št 19/83). V teh pbmočjih so prepovedani vsi posegi v prostoru, ki bi lahko kakorkoli kvarno vplivali na kvaliteto pitne vode, prav tako pa je dovoljena obdelava kmetljskih zemljišč le s takšnimi sredstvi, ki ne pomenijo nevarnosti.okužb. . , 26. člen 1 •¦ Ukrepi varovanja na posamezmh zavarovanih območjih vodnih virov nastopijo šele po izvedbi konkretnega zajetja. Dotlej se rzvafa zaščrta le v smislu poostrerrega nadzora nad morebitnimi nedovoljenimi gradbenimi posegi. V kolikor bodo podrobnejše raziskave utemeljevale drugačno izvedbo vodovodnega sistema kot pa |e načrtovana s tem urbanističnim dokumentom, postane zavarovano območie konkretnega opuščenega vodnega vira brezpredmetno. VI. Komunalno urejanje in vodnogospodarske ureditve 27. člen Gradnja komunalnih naprav tn način komunalnega urejanja se ureja z lokacijsko dokumentadjo po programski zasnovi in določilih za komunalno urejanje območja. Predvideno je etapno komunalno urejanje, v prvi fazi je predvidena in zahtevana izgrad-nja nepropustnih greznic in zahtevan organiziran odvoz. V končni fazi je v nekaterih območjih predvidena m zahtevana izgradnja kanalizacije in obvezna priključitev nanjo. 28. člen Kanalizacija Za ureditev kanalizacije naselij se v programu predvideva ločen sistem z lokalnirni čistilnimi napravami, ki omogočajo etapnost gradnje in gravitacijski odvod vode. Vikendska naseljaso urejena z vodotesno greznico. Iz sanitarno tehničnih razlogov so izbrane takšne čistilne naprave, ki v čimvečji meri zaščitijo izvire pitne vode. Čistilne naprave naj bodo locirane na dostopnih mestih, odda-Ijene najmanj 150 m od naselja. 29. člen yodovod Za kvalitetnejšo vodopreskrbo se predlagajo naslednji sistemi: - območje KS Golo se oskrbuje iz lokalnega vodovoda Zapotok- Kurešček- Oobra-vica. Vodovod, ki ga upravlja TOZD Mestni vodovod Ljubljana oskrbuje naslednja nas^lja: Zapotok, Škrilje (del), Visoko, Golo, Kurešček, Dobravica, vojaški poligon ter precej vikendov. Kapaciteta vodnega vira je z novlm programom že izkoriščena in ni več možno na ta sistem priključevati novih naselij potroš-nikov. - Območje KS Rob je večje število lokalnih vodovodov, katere je nujno združiti v večje vodovodne sisteme. Vsa naselja južno od Roba in tudi jugovzhodno, je možno oskrbovati iz vodovoda Uzmani-Rob-Velike Lašče Zaradi povečane porabe, predvsem na območju KS Velike Lašče, je nujno z vodovodnim sistemom vključiti še nove vodne vire (Tabla in Krokarice), ki so na območju KS Rob. Vikend naselja 244/11 se lahko oskrbuje iz obstoječega vodo-voda Selo-Dednik. Za oskrbovanje naselij severno od Roba predvidevamo uredi-tev novega vodovodnega sistema, ki bo napajal: Veliki Osolnik--Mali Osolnik-Osredek s samostojnim vodnim virom Šumnik, kapacitete 2-3 1/s. Možna varianta je še napajanje iz obstoječega vodovoda Zvir-šče-Dobrepolje, z ureditvijo črpališča. Za naselje Osredek z vikendi - \W 244/8, 9 se uredi nov vodovod iz obstoječega zajetja Granjevica. Vodovod Selnik je možno povečati z novim zajetjem »MoČila-(ca 0,5-1,0 1/s) in povezati na sistem Rogatec. Naselje Krvava peč se oskrbuje z vodo iz kapnic. V bližnji okolici je izvir Šumnik na desnem bregu Iške. Ker izvir leži pod planoto Krvave peči je nujno, da se ugotovi, koliko je ta izvir realno možno zajeti za vodopreskrbo. 30. člen PTT Telefonsko omrežje KS Rob je priključeno na avtomatsko tele-fonsko centralo (KATC) Velike Lašče. KS Golo pa je vezano na končno avtomatsko centralo (KATC) Ig in ATC Škrilje. Telefonsko omrežje bo delno zgrajeno s cevnimi kabli po obstoječi kabelski kanalizaciji od PVC cevi, deloma pa bo razve-jano po naseljih in zaselkih z zemeljskimi in samonosilnimi kabli premera 0,6 mm in 0,8 mm. Zemeljski kabel bo položen po zelenicah ob poteh do posa-meznih kabelskih razvodišč v zidnih omarah in v omarah na oporiščih. Ponapetje samonosilnega kabla se izvede z ustreznim PSK materialom po oporiščih TT linije. Zemeljski kabli bodo preko cest ali asfaltnih površin položeni v predhodno zgrajene prekope iz betonskih ali PVC 0 110/103, 6 mm cevi. Pri približevanju in križanju telefonskih kablov z drugimi komu-nalnimi napravami je nujno upoštevati veljavne, tehnične pred-pise. V takem primeru je nujno telefonski kabel in drugo podze-mno instalacijo mehansko zavarovati. Minimalne razdalje med telefonskim kablom in podzemnimi instalacijami so podane v Navodilu o gradnji krajevnega kabel-skega omrežja, 1979. Zemeljski kabel bo položen v zemeljski jarek širine 0.4 m in globine 0,8 m, jarek mora biti pokrit s presejanim izkopanim materialom, položen kotni PVC ščitnik ter dalje zasuto po slojih s strojnim nabijanjem zemlje. 31. člen Električno omrežje ¦ " ' Obravnavano območje se sedaj napaja preko obstoječih 20 KV daljnovodov in transformatorskih postaj. Za KS Golo, ki je v pristojnosti in upravljanju pri DES TOZD Elektro Ljubljana - okolica je predvidena gradnja dveh novih transformatorskih postaj s priključnimi so KV daljnovodi in kablo- vodi: - TPGolo ~ ' - TP GOLO - Hrastje Za področje KS Rob, ki je v prislojnosti TOZD Elektro Kočevje se predvideva gradnja več novih TP in sicer: - TP Bavdek , • - TP Knej - TP Podhojni hrib • - TPRob ; '•¦ ¦ ¦ •. ¦ ¦.'¦.¦ - TP Uzmani . •¦.,". - TP Veliki Osolnik ' , . " 32. člen " • ' ¦'".'' Vodnogospodarske ureditve V ureditvenem območju Urbanističnega reda so predvideni vodnogospodarski ukrepi kot jih načrtuje elaborat »Vodnogo-spodarske zasnove za KS Golo in Rob« (izdelala Jelka Tratnik. dipl. ing. gr., Hidroinženirig, Ljubljana. št. projekta 726 290. julij 1983), ki je sestavni del tega Urbanističnega reda. VII. Ljudska obramba in družbena samozaščita 33. člen Območje obeh krajevnih skupnosti zajema prostor. kjer je potrebno graditi zaklonišča le v družbenih objektih. Pri tem smo upoštevali določila navodil o urbanističnih pogojih za gradnjo zaklonišč (Uradni list SRS. št. 1 78) ter 15. in 21. člena odloka o zakloniščih na območju Ijubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 21/83). Ob gradnji zaklonišča priporočamo. da se le-to gradi za več javnih cpbjektov skupaj. C. KONČNE DOLOČBE 34. člen Na celotnem območju je pri vseh gradbenih posegih dosledno spoštovati odnos do ohranjene .kulturne dediščine. posvetiti potrebno pozornost ohranitvi oziroma ponovni vzpostavitvi ustrezne ambientalne ureditve. ' . 35. člen Nove zazidalne linije naj slede plastnicam. naj ne bodo toge. ter naj se prilagode obstoječemu talnemu sistemu naselja. Pri locira-nju objektov znotraj naselja mora biti upoštevana zazidalna ulidna linija. 36. člen Objekti naj bodo višinsko usklajeni, vertikalni gabarit naj ne presega višine največ dveh etaž (P+1), pri čemer naj novi objekti oziroma nadzidave obstoječih ne presega|0 višine okoliških hiš. upoštevaje pri tem konfiguracijo terena, ter naj ne izstopajo iz silhuete naselja. ,¦ . , 37. člen ' Oblikovanje stavbnih gmot in nakloni streh naj upoštevajo značilnosti lokalne graditeljske tradicije, strešna kritina naj bo barvno poenotena (zaželena barva je temnorjava ali temnosiva). 38. člen . Pri izdelavi posameznih urbanističnih dokumentov oziroma lokacijskih dokumentacij je potrebno upoštevati izsledke študij, ki so sestavni del gradiva prostcskih urbamstičnih pogojev (vodnogospodarske študije. spomeniško varstvena valorizacija, programski projekti komunalnih naprav ipd.t. 39. člen Krajevne skupnosti na območ|u. ki se ureja s tem urbanističnim redom so obvezane. da sodelujejo pn preprečevanju gradnje izven površin. ki so namenjene za zazidavo ter. da skrbe za smotrno pozidavo znotraj zazidljivih površin skladno z določili tega pravilnika. ( 4 40. člen Skladno z določili vv prejšnjem členu navedenega zakona so dopustni manjši odmiki lokalnega pomena o katerih sklepa Izvršni svet Skupščine občme Ljubljana vič-Rudnik na osnovi mnenja strokovnih organizaci] in služb. po predhodni obravnavi na Skupščini pristojne krajevne skupnosti oziroma njenem or-ganu. - ODGOVORI NA PRIPOMBE OB JAVNI RAZGRNITVI PROSTOR-SKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA KRAJEVNO SKUPNOST GOLO - ZAPOTOK IN KRAJEVNO SKUPNOST ROB A. OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI GOLO-ZAPOTOK 1. IS KRAJEVNE SKUPNOSTI GOLO-ZAPOTOK Izvršni svet Krajevne skupnosti Golo Zapotok je na svoji seji dne 7 9-1984 obravnaval osnutek Urbamstičnega reda za Kra-jevno skupfiost in ima naslednjo pripombo: Predlagamo. da se razširi zazidalno obomočje na zahodni strani ceste Golo-lg pod vasjo Škrilje še toliko. da bodo že obstoječe hiše v zazidalnem območ]u to so parcele št. 262. 209 in 296 vse k. o. Golo. ODGOVOR: Na omenjenih parcelah že stoje stanovanjske hiše. Območje je v B coni kmetijskih zemljišč. Predlagamo. da se območje parcel z zgrajenimi hišami vključi v zazidalni otok VS 243 Škrilje v njiho-vem zazidalnem delu. 2. JAN ROMAN. Zaloška 184 B. Ljubljana Polje: Na območju Škrilj VS 243 k. o. Golo parc. št. 43 )e parcela na samem robu zazidalnih površin z obstoječo lokacijsko dokumen-tacijo. Na razgrnitvi ni zajeta v osnutku za gradnje. Prosim. da se napaka popravi. Vse zahtevane podatke in obstoječo dokumenta-cijo dobite po pošti. ODGOVOR: Parcela leži na robu zazidalnih površin VS 243 Škrilje. Predla-gamo. da se vključi del parcele št. 43 v zazidljive površine. ker je v tem delu že zgrajena stanovanjska hiša (ima tudi dokumentacijo). Ta del parcele je po razvrstitvi kmetijskih zemljišč uvrščen v B območje (Z_DPL,- 1984). 3. PINTARIČ VINKO. Avsečeva 12. Ljubljana ¦• •• . •• .-Podpisani Pintarič Vinko. stalno stanujoč v Ljubljani. Avsečeva 12. vlagam na podlagi objavljenega zazidalnega načrta k. o. Golo zahtevek. da se le ta razširi na parcele 407 2. 413 2 in 315'2. Omenjene parcele niso zajete v objavljenem zazidalnem načrtu. so pa na zemljiški knjigi okategorizirane kot pašnik in ne kot kmetijsko obdelovalno področje. Parcele ležijo ob meji s k. o. Dobravca nad cesto ob obrobju gozda. Ker želim kot lastnik parcele št. 407 2 na tej parceli graditi, zabtevam. da KS mojo vlogo za spremembo zazidalnega načrta obravnava. Smatram. da kot lastnik parcele. ki leži v k. o. Golo to tehko zahtevam in tudi pričakujem vso podporo s strani krajevne skupnosti in njenih članov. Upam. da bo moj zahtevek ugodno rešen in bo v tem smislu podan predlog za spremembo zazidalnega načrta na občinski komite za gradbeništvo. ODGOVOR: Navedene parcele ležijo ob robu k. o. Golo, relativno daleč od ostalih površin opredeljenih za stanovanjsko gradnjo. gradnjo gospodarskih objektov in za gradjo počitniških hišic. Območje je opredeljeno kot B območje kmetijskih površin (VI. kategorija -zaraščajoče se površine). Smatramo. da v tem predelu ne bi smeli širiti gradnje (tako stanovanjske, kot počitniške) - smiselnost in obseg gradnje v tem območju naj se opredeli v naslednjem srednjeročnem obdobju. 4. MOŽINA IRENA, Jurčkova pot 100 A, Ljubljana MARIJA OBLAK za MOŽINA VERONIKO, Podjunska 20, Lj. in METELK'O-GORTNAR FRANC in ADA, Fabijanijeva 21, Ljubljana Lastniki parcel št. 1035/187, 1035/188, 1035/189 in 1035/190 ter 688/2 in 688/3 k. o. Golo že imamo soglasje od Krajevne skupnosti Golo Zapotok in od Gozdnega gospodarstva Ljubijana za gradnjo manjših stanovanjskih hiš. Ker obstoječi zazidalni načrt ne pred-videva zazidave omenjenih parcel, prosimo, da se nam le-to dovoli, posebno še, ker bi s tem lepo zaključili naselje okrocu naravne kotline ob robu gozda. Zadevne vloge so od vseh trelT lastnikov na občini Ljubljana Vič-Rudnik že od leta 1981. Prosimo za naknadni vnos v zazidalni načrt VS 243. ODGOVOR: Predlagam, da se pripombi ugodi in naštete parcele vključi v zazidalni otok VS 243 Škrilje. 5. STANE IN MARJETA GRAHEK, Pod HrastT42, Ljubljana Imam pripombo v zvezi s potekom vzhodne meje zazidalnega otoka VS-244-2, ki po predlogu poteka po sredjni parcele 1584/2, tako da naj bi postala zazidljiva zahodno ležeča polovica parcele. Mislim, da taka razdelitev parcele ni najbolj smotma niti logična zaradi naslednjih razlogov: - sama naravna lega parcele je takšna, da je njen vzhodni rob meja katastrske občine in meji na strm rob - poraščen z gozdom, - del parcele, ki naj bi bil zazidljiv, je dejansko najbolj kako-vostno zemljišče (bivša njiva), ki je v spodnjem delu po dolini že zasajeno s sadovnjakom, - del parcele, ki naj bi ostal zunaj zazidalnega območja je zelo nekvalitetno zemljišče, z borovci zasajen travnik, na gornjem delu pa je parcela dejansko okrog 80x30 m velik kompleks zapuščenega peskokopa, kjer so vaščani Golega kopali pesek za povojno obnovo vasi, - v zapuščenem peskokopu že stoji gradbena baraka, ki je zaradi poglobljivega terena nevidna oz. jo skrivajo drevesa in zato v nobenem pogledu ne kvari okolja, - ker namerava lastnik zidati počitniški objekt - pritlično brunarico - bodisi na delu parcele, kjer že stoji gradbena baraka, ali pa na sredi severozahodnega pobočja parcele na najmanj kvalitetnem delu zemljišča, predlagam, da se vzhodna meja zazi-dalnega otoka pomakne na izrazito naravno mejo parcele -travnik - gozd - 1584/2. S tem bi ostalo zaščitno oz. nezazidano kolikor toliko kakovostno zemljišče, kjer je že sadovnjak, počit-nički objekt pa bi postavili na eno ali drugo predlagano lokacijo na parceli, kjer je zemljišče manj vredno in kjer bi bilo mogoče upoštevati tudi vse vidike varstva okolja. Dokaz za to je že obstoječa gradbena baraka, ki je postavljena tako, da niti od blizu niti od daleč ne kazi pokrajine. To pa bomo upoštevali tudi pri graditvi. Mislim, da glede na navedene razloge ni nobenega utemelje-nega zadržka, da meje zazidalnega otoka VS 242-2 ne bi poma-knili na mejo parcele in tako omogočili ustreznejšo izbiro pro-stora za zidavo. ODGOVOR: ¦ :' ¦ , Pripombi se ugodi. Območje parcele je označeno kot B območje kmetijskih zemljišč. Pripominjamo pa, da je parcela v 3. coni varstvenega območja vodnih virov in na robu 2. varstvene cone. 6. PEČJAK JOŽE, Gorkičeva 18, Ljubljana Podpisani Pečjak Jože, roj. 1951, sem lastnik parcele št. 1543/8, v izmeri 1491 m2, vodene kot travnik, v katastrski občini Golo. Moja parcela je v neposredni bližini predla.ganega zazidalnega načrta VS 244-2. Na omenjeni parceli bi želel graditi stanovanjsko hišo in se za stalno naseliti in živeti v naselju. Ker omenjena parcela ni zajeta v osnutku prostorske ureditve Krajevne skup-nosti Golo Zapotok, podajam pripombo, katero utemeljujem s sledečim: - teren je skalnast, - parcela je zelo kotanjasta, 2/4 površine zavzema globoka, cca 3 rn globoka kotanja, - na robu kotanje se bohoti trdovratna leska, - vegetacija (mah, rože, trava, itd.) na parceli je bližja visoko-gorskim predelom, kot pa nfžinskim predelom, (travnikom) postavlja se tudi vprašanje kvalitete in uporabnosti trave takš-nega travnika, - iz pridobljenega soglasja Občinskega komiteja za družbeno planjranje in gospodarstvo je razvidno, da parcela ni primerna za kmetijsko dejavnost, - parcela je v neposredni bližini predlaganega zazidalnega otoka VS 244-2. Smartam, da sem podal dovolj tehtne razloge s katerimi uteme-Ijujem svojo pripombo na osnutku prostorske ureditve, zato vas prosim, da pripombo upoštevate pri izdelavi predloga, s tem. da navedeno parcelo vključite v zazidalni načrt VS 244-2. Prosim vas, da me o vašem stališču na mojo pripombo tudi predhodno obvestite. ANTON DVORŠEK, Klopčičeva 2, Ljubljana in ANDREJEK JOŽE, Pot na Fužine 41, Ljubljana Sem lastnik parcele št. 1543/3, 6, 9, ki leži v predelu Hrastje v vaši krajevni skupnosti. Ob nakupu mi je bivša lastnica zagotav-Ijala, da leži parcela na območju, ki bo glede na zagotovila predstavnikov občinskih upravnih organov SOb Ljubljana Vič-Rudnik ob sprejetju urbanističnega reda med površinami name-njenimi zidavi. Ob razgrnitvi predloga urbanističnega reda za omenjeno območje pa sem ugotovil, da poteka meja zazidljivih površin preko meje parcele, tako da je del parcele št. 1543/9 zajet v površino namenjeno zidavi, ostala dva dela pa ne. Menim, da ne obstajajo nikakršni zadržki, da se uvrsti med zazidljive površine celotna parcela, saj gre za zemljišče najnižjega kakovostnega razreda, poraščeno z grmičevjem, ki na severovzhodnem delu meji na sosednjo parcelo (št. 1548) z zeleno mejo, za katero je naravno brezno, kar vse bi predstavljalo naravno mejo zazidal-nega otoka, na severovzhodni strani pa parcela že tako meji na zaključek ceste, ki se priključi zeleni poti in v predlogu predstav-Ija mejo zazidljivih površin. Iz opisanega izhaja, da predlagani minimalni popravek ne prad-stavlja nikakršnih odstopanj od vaših opredeljenih kriterijev, glede nadaljnjega namena obravnavanih površin, zato prosim za vaše mnenje oz. soglasje k predlogu popravka, ki ga nameravam v zakonitem roku do 30/9-1984 podati predlagatelju predloga urbanističnega reda. Pripominjam, da bi se po izgradnji stanovanjskega objekta na omenjeni parceli z družino za stalno presetil na vaše območje in kasneje po svojih močeh prispeval k nadaljnjemu razvoju vaše krajevne skupnosti. ODGOVOR: Navedene parcele leže severno od zazidljivih parcel v zazidal-nem območju VS 244/2 Hrastje, ki je po gradivu ZDPL-ja o kategorizaciji kmetijskih površin opredeljeno kot A območje, t. j. trajno varovano kmetijsko zernljišče, po spomeniško varstvenih smernicah, ki jih je pripravil Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo je predel v I. varstveni coni arheoloških spomenikov in jih ni mogoče uvrstiti vokvirzazidalnega otoka VS 2144/2 Hrastje. 7. SLAVKO TEKAVČIČ, Glavarjeva 47, Ljubljana Pri pro,učitvi gradiva, ki ga zajema razgrnjeni osnutek prostor-skih ureditvenih pogojev za Krajevno skupnost Golo Zapotok ugotavljam, da so v zazidalnem otoku VW 244-1.zajete parcele št. 619/12 620 (2 do 13) in 621. Iz gradiva je razvidno, da parcele ali del parcel št. 620/1, 733/1, 2, 3, 733/4 in 733/5 ni zajetih v tem zazidalnem otoku. Ne razumem, kje je vzrok, da je do tega prišlo, saj so si parcele po konfiguraciji tal popolnoma enake in se ne razlikujejo od parcel, ki so zajete v zazidalnem otoku. Prosim, da to pripombo upoštevate pri nadaljnjem prostorskem oblikovanju ureditvenih :pogojev za to območje in tako omogočite eventuelno izdajo lokacijske dokumentacije za izgradnjo objektov v bližnji priho-dnosti. Ob proučitvi določb zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki ga je letos sprejela Skupščina SRS ni zadržkov, ki bi onemogočili realizacijo predhodno navedene pri-pombe. Ob sprejemanju urbnističnega reda za območje Krajevne skup-nosti Golo Zapotok lahko predlagate, da se navedene parcele in mejni del parc. št. 733/5 upošteva v zazidalnem otoku VW 244-1. KUTIN 01.GA. Nove Jarše, ' Podpisana Kutin Olga, stanujoča Nove JarSe, Ljubljana. (roj. v vasi Zapotok 24) sem podedovala 1/2 gozda (aprc. št. 7335) ki meji na že zidajoče vikend hišice. na katerem želiva z možem zgraditi počitniško hišico. Omenjena parcela leži ob glavni cesti v vas Zapotok. s treh strani obdana z zemljiščem predvidenim za gradnjo. Prepričana sem, da omenjena parcela vsled spremembe namembnosti ne bo osiromašila kmetijskega zemljišča. meni pa omogočila prijetno preživetje zadnph let w svojem rojstnem kraju. Prosim, da se pri dokončm izdelavi Urbanističnega načrta upošteva moja želja, za kar se vam vnaprej lepo zahvdljujem ODGOVOR: Predlagamo. da se pripombam ugodi tako. da se dele parcel. ki mejijo na zazidalni otok VW 244/1 vključi v zazidljive površine. Območje je zaraščeno s slabim gozdom. ni opredelejno kot kmetijska površina in ni krajinsko eksponirano. 8. JOŠT RAZINGER, Glinškova ploščad 4, Ljubljana Na področju Krajevne skupnosti Golo-Zapotok sem tastnik parcele št 761/3 in 762/3 v neposredni bližini plamranega zazidal-nega območja VW 244-2. Na parceli, ki je v katastru označena kot trabnik VIII. kategorije. sem uredil sadovnjak in manjšo njivo. Za •vzdrževanje obeh in za občasno bivanje želim med nizkimi borovci ob južnem robu parcele postaviti manjšo pritlično bruna-rico, zato bom tudi reflektiral na izdajo lokacijskega dovoljenja. Pripombe dajem tudi v imenu lastnfkov sosednjih parcel št. 761 2. 761/4 in 762/2. Komisiji, ki bo na osnovi razgrnitve in javne razprave spreje-mala dokončno verzijo prostorske ureditve predlagam. da v zazi-dalno območje VW 244-2 vkijuči tudi omenjene parcele 761 2. 761/3,761/4,762/2 in 762/3. Svoj predlog utemeljujem s kriteriji. ki so bili objavljeni ob javni razgrnitvi: - parcele so s kuliso grmovja ločene od velikega travnika med njimi in otokom VW 244-2. - lokaci|a je dodatno vizuelno neizpostavljena. saj leži na robu travnika, ki v obeh smereh. na vzhodni in južni. pada proti grapi Bavščice, - leži v neposredni bližini območja VW 244-2. ki je že pozi-dano s strjeno skupino počitnih hišic, - zemljiše je nekvalitetno, • - ne leži na področju nobenega rezervata. Na osnovi gornjih argumentov predlagam. da se v zazidalno območje VW 244-2 vključijo tudi parcele št. 761 2. 761 3. 761 4. 762'2 in 762/3. ČIŽMAN MILAN in ALENKA, Vlahovičeva 43. Ljubljana Podpisana Čižman Milan in Alenka. lastnika parcele št. 761 6. ki še ni vrisana v osnutku ureditvenih pogojev v območju krajevne skupnosti Golo Zapotok in Krajevne skupnosti Rob in Milan Žižman, lastnik parcele št. 761/4 in 762 2 dajeva sledečo pri-pombo, da bi bile te parcele zazicijive. Parcele ležijo ob gozdu, ob občinski cesti. ki povezuje Visoko z vasjo Rogatec in zeml|išče je slabe kvalitete. Parceli 761 4 in 761 6 sta travnik 8. kategorije, deloma porasla z grmičevjem in nižjimi drevesi. Parcela 762/2 je vpisana kot gozd. ki pa je bil že pred mnogimi leti izsekan. Sedaj je travnik. ki je deloma porasel z grmičevjem. Na travniku nameravam posaditi sadna drevesa in v bodočnosti postaviti brunarico na eni od treh parcel. Podobne želje imata tudi lastnika parcel št. 762 3. 761 3 in 761 2, tako da bi ta predel lahko postal zaključeno naselje. ODGOVOR: Navedene parcele so v bližini območja zazidalnega otoka VW 244-2 ob Cesti proti Rogatcu. Območje je opredeljeno kot B cona kmetijskih površin. Zemljišče ni krajinsko izpostavljeno. del zem-Ijišča leži v 3. varstveni coni - vodovodnega rezervata. Sma-tramo, da je na območju Kureščka še dovolj prostih površin v predlaganih conah počitniških hišic. Potreba po njihovem širje-nju naj se preven v okviru dokumentov projekta »Ljubljana -2000«. 9. GERJOL VILIJEM, Dolenjska c. 313, Škofljica PIRNOVAR JANEZ. Tesarska 1. Ljubljana in KOSI FREDERIKA, Ob žici 5, Ljubljana Svojo pripombo na osnutek iz naslednjth razlogov. 1. Omenjeni parceli sta bili v dogovoru s KS Golo-Zapotok \n informacijo Komiteja za urbamzem in varstvo okolja SOb Ljub-'Ijana Vič-Rudnik predvideni za prostorsko ureditev z namenom stanovanjske zazidave. Zakaj zgoraj navedeni parceli nista zajeti v mejah zazidalnega otoka VS 244 3 Visoko. nam ni znano ODGOVOR Omenieni parceli sta že zazidani. ležita na robu predlaganega zazidalnega otoka VS 244 3 Visoko. Ker smo upoštevali ZDPL o razvrstitvi kmetijskih zemljišč sta izpadli iz območja zazidave, ker sta parceli v tem gradivu označeni kot A območje. t. j. trajno varovano kmetijsko zemljišče. Smatramo da |e nastala napaka pri razvrstitvi zemljlšč. Parceli na| bi kljub temu vključili v zazidljive površine zazidalnega otoka VS 244 3 Visoko. 10. OSENAR JANEZ. Glonarjeva 3. L|ubljana Sem lastnik parcele št. 674 1 na območju zazidalnega načrta Golo Zapotok v področju bližine zazidalnega načrta 244-4 za katero sem že v letu 1981 imel ustno soglasje. da isto pride v poštev omenjenega zazidalnega območja kot nezazidljivo. Parcela leži na območju. v katerem ni možna kakšna večja gospodarska naložba. Imam soglasje Krajevne skupnosti Golo Zapotok za možnost zazidljivosti iste. ker v istem območju stoji že nekaj počitniških hišic upam. da se zazidljivo območje delno razširi in ugodi koristnikom. POLENŠEK. Na jami 9. L|ubl|ana Prosim za naknaden vnos v urbanistični plan parcelo v območju VW 244-4 Parcela 684 3 kot tudi sosednja zemljišča na robu so za kmetijsko dejavnost neprimerna. Že od leta 1980 smo dobivali zagotovila predstavnikov Krajevne skupnosti Golo Zapotok in občine. da bo' zazidijivost ugodno rešena kompleksno za to območje. Od krajevne skupnosti Golo-Zapotok imam soglasje za gradnjo oz. pridobitev lokacijskega dovoljenja ter soglasje za priključek na vodovodno omrežje. Zemljišče je na robu gozda in neprimerno za obdelovanje in ne bi s postavitvijo manj§ega objekta motilo nikakršne dejavnosti, zato prosim za ponovno presojo in ugodno rešitev. . TOMC MILENA in BORUT. Kamnogoriška 53. Ljubljana Podpisana lastnika parcel 670 6 in 670 7 vlagava v zakonitem roku ugovor na zazidalni načrt. katerega smo prejeli na vpogled šele v petek 28. 9 1984. Ni nama razuml|ivo. da od celotnega območja le polovica naše parcele (670 6) ni zajeta v zazidalni načrt (mapa 9 D. območje VW 244-4 Zapotok). Prosiva. da se najinemu prigovoru ugodi in tako prizna dejan-sko stanje. PULEC HERMAN in IRENA. Metoda Mikuža 16. Ljubljana OSENAR JANEZ in VIDA. Glonarjeva 3. Ljubljana POLENŠEK JOŽE in ANICA. Orlova 17. Ljubljana SUSSINGER ANICA. Flandrova 19. Ljubljana URŠIČ STANE in MARJETA. Celjska 12. Ljubljana Podpisani lastniki parcel ter počitniških hiš (nekatere še v gradnji) vlagamo v zakonitem roku prigovor na zazidalni načrt, katerega smo prejeli rta vpogled šele dne 23. 9. 1984. Podrobnosti prigovora so razvidne \z priloženega zapisnika sestanka prizadetih lastnikov z dne 24. 9 1984. Ni nam razumljivo. da od celotnega območja le naše parcele in . počitniške hiše niso zajete v zazidalni načrt. Prosimo. da se našemu prigovom ugodi in tako prizna dejan-sko stanje. ODGOVOR: Območje parcel s št. 669 6. 670 4.6.2. 674 1.2.3. 679, 680, 684/ 1.2.3.4 in 685 1.2.3. vse k. o. Zapotok leži izven predlaganega zazidalnega otoka VW 244-4 Zapotok. Po razvrstitvi kmetijskih površin (ZDPL. Ljubljana - 1984) je ta predel opredeljen kot B območje. Na območju že stoji nekaj počitniških objektov - na parc. št. 684 1.2.3.4. 670 6.7. katerih lastniki so tudi dali pripombe z željo po vključitvi v ta zazidalni otok. Predlagamo, da se območje navedenih parcel vključi v zazidalni otok VW 244-4 Zapotok in s tem omogoči potrebno sanacijo in ureditev celot-nega območja. 11. JESENOVEC VERA. Sinja Gorica 58. Vrhnika PURKAT JANEZ. Tržaška c. 18. Vrhnika in '-¦ j .- > ROŽMANC ZALKA. Brigadirska 3. Vrhnika Lastniki zemljišča so podedovali parcelo št. 642, osmega razreda, na kateri bi želeli graditi vikend ati stanovanjske hiše. Parcela leži ob cesti. ki pelje v vas Zapotok. Menimo, da omenjena parcela zaradi spremembe namembno-sti ne bo oškodovala kmetijstvo na tem področju, zato prosimo, da pri dokončni izdelavi urbanističnega načrta to pripombo upoštevate. Za ugodno rešitev te vloge se vam lepo zahvaljujemo. PURKAT LUDVIK, VI. Korpusa 10, Osijek PURKAT FRANC. Rozmanova 7, Ljubljana PURKAT MITJA, Ziherlova 2, Ljubljana ŠTEBLAJ MARUA. Gerbičeva 33. Ljubljana in UCMAN ANICA, Franca Bedenčiča 6, Jesenice ¦ '¦ ' Lastniki zemljišča s parc. št. 452,469 in 472 vse k. o. Zapotok so s pripombo zaprosili za vključitev njihovih parcel v zazidalni otok VW 244-4 M. ŠTEBLAJ, Gerbičeva 33, Ljubljana Glede na določitev zazidalnih področij razvidnih na osnutku urbanističnega načrta za Krajevno skupnost Golo-Zapotok so bile že na Krajevni skupnosti Golo-Zapotok poslane prošnje štirih lastnikov travnika kvalitete 1. razreda, parcelne št. 452, da se omenjeni travnik kmetijsko slabe kvaiitete vključi v zazidalno zemljišče. Travnik leži ob cesti v vas Zapotok v UN predvidenem ozkem kmetijskem pa.su, obdelan iz vseh štirih strani v zazidalntm pod-ročjetn. Lastniki - dediči omenjene parcele želimo sami otroci graditi 4 počitniške-stanovanjske objekte, zato prosimo, da se naši želji ugodi in spremeni namembnosti pasu ali vsaj zgoraj citirane parcele. ODGOVOR: ' Območje parcele št. 452 k. o: Zapotok leži v območju, ki je opredeljeno kot A območje kmetijskih površin t. j. trajno varo-vano (ZOPL, Ljubljana 1984). Zato se teh parcel ne more vključiti v zazidljive površine. Poleg tega poudarjamo, da celotno območje leži znotraj 2. cone varstvenega območja vodnega vira v-Zapotoku. 12. TERČEU MLADEN, Vlahovičeva 19, Ljubljana \. ¦ STRGAR JOŽE, Sneberško nabrežje 4, Ljubljana in • ŽELEZNIK TATJANA, Pod ježami 22, Ljubljana Predlog za spremembo namembnosti zemljišča k. o. Golo parc. št. 1436 in 1438 v zazidljivo območje. Omenjeni parceli sta travnik VI. kategorije, nezanimivo za izko-riščanje v kmetijske namene, ker že doslej nista bili izkoriščeni in je košnja nerentabilna zaradi njihove relativne majhnosti in odda-Ijenosti. Ležitaob cesti na Rob vbližini paježezazidali otok VW 244-1. Prosimo. da pregledate možnost za spremembo namembnosti in se vam za ugodno rešitev oz. za prekvalifikacijo v zazidljivo obrnočje že vnaprej zahvaljujemo. ODGOVOR: ¦ Območje parcel leži v B območju kmetijskih površin in popol-noma ločeno od drugih območij zazidave. Smatramo, da jih ni možno vključiti v obseg zazidljivih površin, niti nadaljevanje z gradnjo počitniških objektov v tem območju. 13. JENKO SAŠA, Ižanska c. 102, Ljubljana Predlagani urbanistični red se je pcpolnoma izognil v Krajevno skupnost Golo obstoječe vasi Rogatec in jo prepustil popolnemu propadanju Površine okoli Rogatca je namenil kmetijski dejav-nosti, ki pa bo zaradi enega samega živečega in stanujočega kmeta, tudi propadla, saj je večino površin že prerasla podrast in gozd. Nerazumljiv je predlog za vikendsko naselje VW 244-2 Kurešček, hkrati pa ne upošteva začete vikendske gradnje ob območju same vasi Rogatec, ki ima zgrajen že del infrastrukture (elektrika). Predlagam, da se v urbanistični red vključi tudi ta zahtevek vikendskega naselja in se s tem pomaga rešiti propad vasi, ki je imela pred II. svetovno vojno skoraj 30 prebivalcev. če bo v tem delu gradnja onemogočena, bo vas zagotovo do leta 2000 postala nanaseljena puščoba, rezervirana kmetijska zem-Ijišča pa zaradi oddaljenosti od drugih kmečkih področij nihče ne bo hotel obdelovati (kot jih že sedaj ne!). SLAK JOŽICA, Vlahovičeva 43, l jubljana. Spodaj navedeni: Jenko, Slak, Snoj, Barši, Žumer, Žitko, Gru-den, vsi iz Ljubljane prosimo naslov, da ob izdelavi in sprejema-nju sprememb in dopolnitev urbanističnega reda občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, območje Krajevne skupnosti Golo-Zapotok upoštevate naslednje: Na območju Krajevne skupnosti Golo-Zapotok, področju jugovzhodno od zaselka Rogatec so zgoraj navedeni občani (in še nekaj jih je) na kupljenih parcelah že zgradili ali bodo zgradili hišice za počitek. Sedaj je na tem območju že devet objektov za bivanje. Parceliranje in postavitev prvih objektov se je začelo že leta 1976. V razgrnjenem načrtu urbanističnega reda to stanje, t. j. ta skupina objektov in parcel ni vrisana. Prosimo, da se ob spreje-manju dopolnitev in sprememb ta previd popravi, oz. obstoječe stanje vnese in označi kot kraj za počitniške hišice. Pripominjamo, da je zemlja omenjenega področja nerodovitna. teren je skalnat in je za obdelavo neprimeren. Resničnost teh naverib- potrjuje dejstvo, da tam ni in ni bilo nobene njive. Pro-simo, da se tudi to dejstvo upošteva in se omenjeno območje ne obravnava kot kmetijsko obdelovalno temveč kvečjemu kot brd-ski pašniki. Zgornje navedbe so znane svetu krajevne skupnosti, predvsem pa vaščanom zaselka Rogatec. Dodatne informacije k prejšnjim navedbam lahko posredujejo: Debevc, stanujoč v Rogatcu, Jenko Saša, Ig 346, Slak Jožica, Vlahovičeva 43, Ljubljana. ODGOVOR: Pri razvrščanju kmetijskih zemljišč (ZDPL, Ljubljana 1984) je bilo celotno območje zaselka Rogatec uvrščeno v A Območje; t. j. trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Iz tega vzroka in zaradi izredne krajinske izpostavljenosti območja se tu ne dovoljuje gradnja počitniških objektov. 14. PRIPOMBA Nl PODPISANA Imam pripombo zakaj? - se v Krajevni skupnosti Rob še zmeraj dovoljuje gradnja počitniških objektov na obdelovalni zemlji in izven območij, predvidenih za te namene npr. Sv. Lenart pri Krvavi peči ter med Rašico in Križem. Kdo je za to odgovoren? ODGOVOR: Odgovor na pripombe je iniciativa krajanov za razširitev zazid-Ijivih površin njihove krajevne skupnosti in s tem izdelanih pro-storskih ureditvenih pogojev, ki so upoštevali strokovna mnenja pristojnih organov in organizacij, ki se ukvarjajo s prostorom. Gradnja počitniških objektov nad Krvavo pečjo (Sv. Lenart) ni predvidena zaradi poudarjene krajinske eksponiranosti območja. 15. VLOGA KRAJANOV k. o. Zapotok Vloga krajanov za uvrstitev parcel s št. 130/2, 3, 4, 133/1, 2, 3, 138 in 140, vse k. o. Zapotok v območje zazidljivih površin zazidalnega otoka VS 244/4 Zapotok. ODGOVOR: Območje naštetih parcel se po kategorizaciji kmetijskih zem-Ijiše (ZDPL-Ljubljana 1984) opredeljeno kot A območje varovanih ' kmetijskih površin in ga ni možno vključiti v zazidljive stanovanj-ske površine omenjenega zazidalnega otoka. B. OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI ROB 1. DIJAK ANTON, Pot na Fužine 5, Ljubljana 1. Prošnja v knjigo pripomb, naj bi se dala vsaj del parcele št. 1016/5 v zazidafni otok VW 244-10. 2. Krajevna skupnost Rob predlaga dokajšne spremembe v zazidalnem otoku VS 244-5 Rob, in sicer gre za sledeče spre-membe: a) Na ZS - delu otoka se pbleg našega predloga, kot tudi prošnje KS Velike Lašče, brišejo iz zazidalnega predloga parcele: 1144/1,1145/6,1141,1142. b) Na SV - delu, se poleg že zarisanega predloga vnesejo še naslednje parcele v zazidalne površine: 489/1, 489/3 do mosta. c) Na V delu zazidalnega otoka se še vrišejo v zazidalne površine parcele št. 1131/2 ob potoku »Kobilji cirek« do parcele 489/3, in se zaključi pri mostu. d) Na JZ - delu zazidalnoga otoka se poleg že vrisanega .predloga prenesejo v zazidalne površine parcele: 1194/3,1194/4, 1197, 1198/1, 1229/1, 1220/2, rep parcele 1196/2, 1201/1, 1201/2, 1199/1, 1198/2, 1199/2, 1220/3, vse do in ob vodi »Kobilji curek«. To naj bi bile vse spremembe in dopolnitve v VS 244-5 Rob in je po ponovnem pretresu IS in Skupščine KS, pravilno začrtan predlog prostorskih ureditvenih pogojev (Uradnistični red). 3. STRLE FRANC, Rob, Rob Prošnja za naknadno upoštevanje parcele št. 1194/4 v zazidalni otok VS 244-5 Rob, (za to parcelo je že dobil soglasje od KS Rob). 4. MUSTAR MARIJA, Galjevica 98, Ljubljana - Daje pripombo in sicer predlaga v zazidalni otok VS 244-5 Rob njeno parcelo 1188/3 ali 1188/2. 5. KALAN VIDA, Privoz 6, Ljubljana Prošnja za vris parcele 1025/4 v VS 244/7 pod zazidljivo po-vršino. . s 6. LENIČ ANTON, Purkarče, Rob '. • Frošnja naj bi se dala parcela 906/1 vzazidalni otok VW 244-10.j-kot zazidljiva parcela. To so vse pripombe in prošnje na »Prostorske ureditvene pogoje«, za območje KS Rob. Kolikor je možnosti za spremembe, naj se vnesejo. vsekakor pa prosimo, da se naredijo spremembe pod točko 3 v zazidalnem otoku VS 244-5 Rob, kakor predlaga Krajevma skupnost Rob. ODGOVORI: 1. Omenjena parcela leži v A območju kmetijskih površin. ob rheji zazidalnega otoka VW 244-10 (Dolga dolina) in jo kot tako ne moremo vključiti v zazidalno območje. Ponovna preverba o smi-selnosti in potrebnosti cone počitniških hišic je možna v nasled-njem srednjeročnem obdobju. 2. Krajevna skupnost Rob je v času razgrnitve spremenila oz. ponovno preverila potrebe po lokaciji in obsega zazidljivosti v naselju Rob. Na javni razpravi dne 16/10-1984 smo spremembe pregledali in jih v celoti upoštevali, razen parc. št. 489 1. ki je opredeljena kot trajno varovano kmetijsko zemljišče (melioracij-sko območje). V korist kmetijskih površin smo iz zazidalnega otoka VS 244-5 Rob izločili del parcel ter le-te nadomestili z zazidljivimi v zahodnem delu območja Roba (v Kotu). 3. Pripombi je odgovorjeno v točki 2, ko sta oddaljeni od sedanjih zazidalnih površin. 4. Vključitev omenjenih parcel sedaj ni možna niti potrebna. saj ima naselje Rob zaenkrat dovolj zazidljivih površin. Potreba po nadaljnem širjeniu naj se preveri v naslednjem srednjeročnem obdobju. 5. Omenjena parcela je v kategorizaciji kmetijskih površin opredeljena kot A območje trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Sedaj ni mogoče spreminjati, možnosti in potrebe širjenja zazid-Ijivih površin na tem območju se bodo preverile v naslednjem sfednjeročnem obdobju. 6. Glej točko 4. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji redni 116. seji dne 5/12-1984 obravnaval prostor-ske ureditvene pogoje za območje Krajevnih skupnosti Ig. Iška vasln Tomišelj in sprejel sklep, da jlh posreduje zborom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obrav-navo in sprejem. IZVRŠNISVET predlog Na podlagi 39. in'82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št. 18 84) ter 174. člena Statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradm list SRS. št. 2 78 in 35 81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji druž-beno-političnega zbora. zbora združenega dela in zbora Krajev-nih skupnosti dne......... sprejela ODLOK o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za krajevne skupnosti Ig, Iška vas in Tomišelj 1. člen S tem Odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območie Krajevne skupnosti Ig. Krajevne skupnosti Iška vas in Krajevne skupnosti Tomišelj. ki jih je pod št. 2925 v januarju 1984 izdelal ZIL TOZD Urbanizem Ljubl|ana. ..-- ; . - ¦ 2. člen Območje prostorskih ureditvenih pogojev je prostorsko ome-jeno z mejami Krajevnih skupnosti Ig. Iška vas in Tomišelj. kot je prikazano v dokumentaciji iz 1. točke tega Odloka. 3. člen Soglasja pristojnih organov in strokovnih organizacij so sestavni del tega Odloka. .' . . : ¦ . 4. člen ' ' Pogo|i za urbanistično oblikovanje območja in arhitektonsko oblikovanje objektov oziroma drugih posegov v prostor so določeni v pravilniku o izvajanju v dokumentaciji \z 1. točke tega Odloka. . ¦..'-¦_>¦>>'¦ 5. člen 'Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve in drugih posegov določa Pravilnik' o izvajanju iz 1. točke tega Odloka. 6. člen • " ¦' *¦" • za zazidalne otoke ZO 9 1. s 9 2. s 10 1 in s 11 je z Odlokom o spremembi in dopolnitvi Odloka o urbanističnem programu mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 26/82) režim urejanja določen z zazidalnim načrtom. Zazidalni načrt določa način ure-janja znotraj ureditvenega območja. 7. člen Pogoji gradnje in drugi posegi v prostor v površinah vodnih virov so soločeni v elaboratu »Registracija in zaščita vodnih virov na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik«, ki ga je pod št. 2954 v marcu 1984 izdelal ZIL - TOZD Urbanizem, Ljubljana in v Odloku o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavaro-vanje voda (Uradni list SRS, št. 18/77, 17/81, 30/81 in 19/83). 8. člen Nadzor nad izvajanjem tega Odloka opravlja Mestna uprava inšpekcijskih služb - urbanistična inšpekcija. ._., * . 9. člen Z dnem veljavnosti tega Odloka preneha veljavnost urbanisti-čnega reda za naselja in območja občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 18/74) za območje Krajevnih skupnosti Ig, Iška vas in Tomišelj. ¦- ¦ , ; ¦¦* ¦,:^-V' -'.' 10. člen Ta Odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem listu SRS. ŠTEVILKA: 350-8/84 LJUBLJANA, OKTOBRA 1984 .¦¦„.-. PREDSEDNIK 'r'[¦'¦' SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK: MAKSKLANŠEK obrazložitev V skladu z naraščajočimi tendencami razvoja v Krajevnih skup-nosti Ig, Tomišelj in Iška vas, ter v povezavi in okvirih študije »Ljubljana 2000« je na željo omenjenih Krajevnih skupnosti in v sodelovanju s kmetijsko-zemljiško skupnostjo, Komitejem za ure-janje prostora in varstvo okolja ter potrebnimi strokovnimi služ-bami, ZIL TOZD Urbanizem, Ljubljana, izdelal predlog prostor-sklh ureditv^nih pogojev za omenjeno območje. - Prostorski ureditveni pogoji kot prostorski izvedbeni akt vsebu-jejo tekstualno-grafični del v skladu s 23. in 24. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84). K izdelanemu elaboratu so pridobljena ustrezna soglasja orga-nov in strokovnih organizacij, vključno s soglasjem MUIS -sanitarna inšpekcija, ki je bilo pridobljeno med postopkom razgr-nitve. Elaborat je vsklajen s »spremembami in dopolnitvami prostor-skega dela družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985« oziroma z njegovim delom - razvrstitev kmetijskihzemljišč, ki je bil sprejet z Odlokom (Uradni list SRS,, št. 12/84). TEHNIČNO POROČILO . . . 1 STANOVANJA . . . , ' V. ¦ , ' . ¦ V območju vseh treh krajevnih skupnosti prebiva nekaj nad 3 tisoč prebivalcev, kar ni veliko v primerjavi z mestnimi krajevnimi skupnostmi. Po prognozah novega UN Ljubljane, ki je v pripravi se računa na 67% povečanje prebivalstva do leta 2000 (dva tisoč novih prebivalcev), kar pa je v precejšnjem razkoraku s trendom 71-81, ki predvideva le 27% povečanje (tisoč novih prebivalcev).- Na severnem delu Iga je zaradi varovanja kmetijskih površin odpadlo približno 12 ha zazidljivih površin, za katere PUR Iga predvideva. da se bodo urejale z zazidalnim načrtom ob nekoliko večji gostoti zazidave. Ohranjane so le površine v zazidalnem otoku S 5, kjer je že izdelana LD 27487 za 6 stanovanjskih stolpičev. Opuščene zazidljive površine so nadomeščene ob robu gozda na JZ, predvsem pa na vzhodnem delu Iga, kjer je zemlja manj kvalitetna. Predvidenih je 11,3 ha novih površin v zazidalnih otokih S 9/2 in S 11/1, če pri tem računamo tudi povečavo zazidljivih površin za 4 ha, ki jih predlaga skupinska LD 26903 v zazidalnem otoku. 2. PROIZVODNE DEJAVNOSTI Zazidalni Delovna P/ha otok organizacija P 1 KIG 3,4 P2 Mizarstvo in tap. 1,8 P 3 Silvaprodukt 2,8 P 4 še neznano 7,0 VS238 Tekstilka Vrbljene 0,5 ________________________15,0 ha-f(0,5havVS 238) 3. OBRTNE DEJAVNOSTI .- / Obrtne dejavnosti, za katere so potrebne manjše delavnice so predvidene v sklopu nove individualne stanovanjske zazidave ob novi cesti iz Ljubljane proti Kureščku, in sicer v zazidalnih otokih S 9/2, S 10 in S 11 na Igu. Za samostojne oziroma večje obrtne obrate pa je predvtidena lokacija v zazidalnem otoku P 4 na Igu. Manjše delavnice so dovoljene tudi v ostalih zazidalnih otokih za individualno grad-njo, če ne povzročajo prevelikega škodljivega vpliva na okolje (hrup, onesnaženje zraka, promet ipd.), kar se ugotovi za vsak primer posebej z lokacijsko dokumentacijo S 11/1. Širitev Iga v to smer je predlagal že PUR, čeprav zazidalni otoki niso bili za-črtani. Ko primerjamo prejšnje površine za stanovanja in vzporedne dejavnosti z novimi moramo seveda upoštevati, da je povečanje z 176,1 na 207,8 ha, torej skupno za 31,7 ha ali 18% predvsem posledica oblikovanja novih zazidalnih otokov ali delov zazidal-nih otokov tam, kjer so bile površine že pozidane. Novi zazidalni otoki so namreč začrtani tudi za nekatere vasi, ki jih prej niso imele, to so Kremenca, Sarsko, Dobravca in Gornji Ig. Poleg tega je oblikovan nov zazidalni otok za vikende - podgozd, na mestu kjer se je taka gradnja že začela brez dovoljenj. 4. GOSTINSTVO IN TURIZEM Območje Iškega Vintgarja in bajerjev v Dobravci ima zaradi svojih naravnih vrednot in bližine Ljubljane veliko privlačnost za izletniški turizem. V prvi vrsti je zato potrebno skrbeti za očuvanje naravnih kvalitet tega območja, ki je predvsem v Iškem Vintgarju že precej zazidano z vikendi. Za počitniške hišice sta v Iškem Vintgarju začrtana dva večja zazidalna otoka, v velikosti 9,0 in 5,0 ha, ki sta pretežno že pozidana. Tovrstna gradnja naj bi se v tem delu ustavila. Nov zazidalni otok v velikosti 9,4 ha je začrtan v Podgozdu, kamor naj bi se sedaj usmerila gradnja vikendov. 5. TRGOVINA Za celotno območje treh krajevnih skupnosti in KS Golo je potrebna večja samopostrežna trgovina na Igu z razširjenim asortimanotn. Lokacija trgovine je predvidena v sklopu novega centra na Igu. 6. DRUŽBENE DEJAVNOSTI 6.1.ŠOLSTVO Osnovna šola Ig je popolna osemletka s podružnicami v Iški Vasi, Tomišlju in Golem. Naosnovi take organizacije, ki se predvi-doma ne bo spremenila je izračunan program šol za prebivalce leta2000 potrendu 71-81. Računano je 12%šoloobveznih otrok, od tega 38% v prvih štirih razredih. Kraj. skupn. 1.-4. razred. 5.-8. razred škup .šoloobv. KSIg 109 175 284 KS Iška vas 21 33 54 KSTomišelj 60 97 157 KS Golo 27 45 72 Skupaj 217 350 567 šola 1.-4. 5.-8. skupaj P zemljišče razred razred učencev ha 350 Ig 109 Iška vas (podr.) 21 Tomišelj (podr.) 60 Golo (podr.) 27 459 0,9 21 0,04 60 0,12 27 0,05 Površine za podružnične šole v Iški vasi in Tomišlje so predvi-dene v sklopu stanovanjskih zazidalnih otokov VS 241/1 in VS 231. Površine za šolo na Igu so predvidene skupaj z VVU in merijo 1,7 ha, kar zadošča normativom, ki predvidevajo za šolo in VVU skupaj 1,33 ha zemljišča. ... • r 6.2. OTROŠKO VARSTVO Predvidena je izgradnja VVU na Igu. Ostali dve krajevni skup-nosti nimata WU, čeprav se kaže interes s strani krajanov. V dolgoročni perspektivi bo zato potrebno predvideti VVU še v Tomišlju in Iški vasi. Računati je potrebno s 60% vključitvijo predšolskih otrok in 25 m2 zemljišča na otroka. Število otrok je ocenjeno na osnovi trenda 71-81. Krajev. št. otrok 60% vključitev P (ha) skupn. (12% od v VVU 25 m*/otr. ______________preb.)_________________________________ KSIg 284 170 0,43 KS Iška vas 54 32 . 0,08 KSTomišelj 157 94 0,24 Skupaj 495 296 07,5 6.3. ZDRAVSTVO V novem centru iga C 2 je predviden rezervat za nov zdrav-stveni dom, ki bo oskrboval celotno območje treh krajevnih skupnosti, ter Krajevno skupnost golo. Po trendu 71 -81 bo to leto 2000 okoli 4700 prebivalcev. Po normmativih se predvideva, 0,2 m2 BEP na prebivalca, kar pomeni 940 m2 BEP. 6.4. KULTURA IN DRUGE DRUŽBENE DEJAVNOSTI Nov družbeni dom je predviden na Igu v sklopu centralnih površin, manjši nov družbeni dom pa je že zgrajen v Iški vasi. Poleg tega je dobro organizirana mreža gasilskih domov. Na Igu je predvidena gradnja novega gasilskega doma v površini za posebne namene. Na Igu je še postaja LM in pošta, ki oskrbuje vse tri krajevne skupnosti. Nov družbeni dom na Igu je možno urediti na lokaciji starega gasilskega doma v S 3, po izgradnji novega. Dodatni servisi, predvsem ekspozitura banke, se bodo posto-poma odpirali v sklopu centralnih dejavnosti na Igu, ter v nekate-rih primerih tudi v vaseh, kjer je sedež KS. Za te programe glede na majhne zahtevane površine niso predvideni posebni zazidalni otoki, ampak jih je možno graditi v sklopg zazidalnih otokov za stanovanja. 7. POVRŠINE ZA POSEBNE DEJAVNOSTI 7. 1. POVRŠINE ZA POTREBE RSNZ Prostor na zahodnem delu Iga v izmeri 8,8 ha je rezervat za potrebe Kazensko poboljševalnega doma za ženske in lažje moške prestopnike. 7.2. POVRŠINA ZA POTREBE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRB-STVA SR SLOVENIJE Prostor v Dobravci na prostoru stare Opekarne v velikosti 6,5 ha je rezervat za III. republiški zavod za usposabljanje in varstvo prizadetih otrok. 8. POKOPALIŠČA Za pokopališča na Igu je predviden rezervat za širitev na obsto-ječi lokaciji proti vzhodu >" jugu. Celotna površina pokopališča znaša 2,5 ha, fcar zadošc tudi za ureditev vstopnega dela z mrliško vežico Za projekt razširitve pokopališča je izdelana loka-ciiska dokumentacija. 9. ODLAGANJE SMETI IN ODPADKOV Komunalno podjetje Snaga redno odvaža smeti in odpadke na centralno deponijo Barje pri Ljubljani, zato lokalne deponije niso predvidene. 10. PROMETNO OMREŽJE Povečan promet bo na Igu zahteval obvozne ceste. ki se bodo ognile staremu vaškemu jedru. Ena dvopasovna obvoznica širine 7 m in dolžine 930 m je predvidena kot direktna povezava Ižanske ceste z območjem zahodno od Iga (Iški Vintgar in Rakitna, Podpeč), druga dvopasovna obvoznica širine 7 m in dolžine 650 m s 25 m dolgim mostom preko Iščice pa je mišljena kot direktna povezave Ižanske ceste z območjem vzhodno od Iga (Dobrovca, Kurešček, škofljica). Javni avtubusni promet bo še vedno potekal skozi naselje. V sklopu centralnih površin na Igu je predvidena tudi pokrita avto-busna postaja. Ob opuščenem kamnolomu nasproti pokopališča je predvi-dena bencinska črpalka, kt bo zadovoljevala potrebe celotnega območja treh krajevnih skupnosti vključno s Krajevno skupnostjo Golo. 11. KOMUNALNA OSKRBA 11/1 KANALIZACUA Naselje Vrbljene se nahaja v II. varstvenem pasu zaščite podtal-nice, naselja Mala vas, Iška vas, Kot, Staje, Strahomer, Brest, Tomišelj ter del Iga pa v III. varstvenem pasu. Vsa ostala naselja pa leže izven zaščitnega pasu. To področje sedaj ni kanalizirano in se odpadne vode vodijo preko greznic v ponikovalnice ali direktno v podtalnico oziroma vodotoke. Iz navedenega je razvidno, da je potrebno pristopiti kanalizira-nju omenjenih zazidalnih. otokov. Zaradi velike razdaije med zazidalnimi otoki, konfiguracije terena, skupna čistilna naprava za vsa naselja ne pride v poštev, pač pa je reševano z lokalnimi čistilnimi napravami po nekaj naselij skupaj. Kanalizacijski sistem je ločen in se v čistilne naprave vodi le odpadna voda. V omenjenih naseljih še ni zgrajene kanalizacije z izjemno povezovalnega kanala od Vrbljen preko Matene do čistilne na-prave. V naseljih VS 241/2, VS 236/2, 3 ter VW 236, ki so izven zaščitnega območja varovanja podtalnice je obstoječe greznice preurediti tako, da bodo vodotesne. Pri izvedbi glavnih projektov je preveriti sestavo terena na teh otokih in jih eventuelno kanalizi-rati ter preko čistilne naprave vodo speljati v ustrezna poniko-valna polja ali vrtače. Sistem kanalizacije je ločen, to pomeni, da je obravnavano le odvodnjavanje odpadne vode. Meteorna voda bo obravnavana v sklopu projektiranja oziroma obnove cest. V tej fazi je odvodnja-vanje meteorne vcie predvideno kot sedaj s spuščanjem v teren, jarke, vrtače in potoke. 11/2. VODOVOD Obravnavano območje KS se sedaj napaja z lokalnim vodovod-nim sistemom Ig s kapaciteto 50-100 l/s, ki pa ima občasno neustrezno kvaliteto vode (potrebno je kloriranje). Za boljšo ureditev vodopreskrbe se predlagajo naslednje rešitve: Področje Krajevne skupnosti Ig bo oskrbovano \z novega vodnega vira - vodnjaki v Vršaju Želimeljščice. Kot je iz pregle-dne karte razvidno, se ta vodovod konča v naselju Kct. Na sistem se navežejo tudi objekti III. Centra za prizadete otoke v Dragi. Področje KS Tomišelj se bo v celoti oskrbovalo iz vodarne Brest, na katero je tudi sedaj priključeno. Ta sistem se bo razširil tudi za napajanje objektov športnega letališča na Barju. Obstoječe sekundarno vodovodno omrežje je potrebno izpo-polniti in neustrezne cevovode zamenjati z novimi zaradi nujne večje propustnosti (požarna voda) ter večjih obratovalnih tlakov. Področje Iške vasi in Iški Vintgar " se oskrbuje iz istega vira - zajetje Krvavica. Vodovodni sistem se razširi tako, da lahko oskrbuje še Gornji Ig. 11/3. PTT Telefonsko omrežje obravnavanih KS Ig, Iška vas, Tomišelj je vezano na končno avtomatsko telefonsko centralo (KATC) Ig. V zbirnem načrtu komunalnih vodov so vrisani odcepi glavnih kablov ter kapacitete. ki so detajlneje obdelane v programs.kih osnovah PTT omrežje št. 4 84 - april 1984. 11/4 Električno omrežje Obravnavano območje se sedaj napaja preko obstoječih 20 KV daljnovodov m transformatorskih postaj. ki so prikazani v prilože'-nem zbirnem načrtu M 1:10.000. Za to območje je programirana gradnja štirih novih TP in 20 KV priključnih dal|novodov in sicer: - TP Ig - novo naselje ; - TP Matena '-.''¦ - TP Kot *" ' ' ' -TP Iški Vintgar . 12. NUJNI VODNOGOSPODARSKI UKREPI Če pogledamo samo karaktenstike vodnega režima posamez-nih hidrosistemov. imamo opravka z dvema osnovnima tipoma: s tipičnim barjanskim vodnim režimom v ravninskem svetu. ki je pod strahovlado Ljubljanice. ter s hudourniškim vodnim reži-mom, ki prevladuje v zaledju. Ker eden prehaja v drugega. je pri izbiruvodnogospodarskih rešitev treba upoštevati osnovne karak-terlstike obeh režimov kot celoto. Brez kosolidacije zaledja hudournih pntokov tudi preprosti barjanski sistem ne bo deloval. 13. ŠPORTNO LETAUŠČE LJUBLJANA-IG Na območju KS Ig je predvidena izgradnja športnega letališča za Ljubljano. V rezervatu športnega letališča v velikosti 22 ha je dovoljena samo gradnja letaliških objektov do absolutne višine 288-367 m. V varstvenem pasu je zaradi prekomernega hrupa prepovedana gradnja novih stanovanjskih. šolskih, varstvenih in zdravstvenih stavb ter rekreacijskih naprav. Poleg tega je v širšem vplivnem območju omejena višina gradnje. kar pa ne vpliva na gradnjo. ki je predvidena z urbanističnim redom. PRAVILNIK PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA KRA-JEVNE SKUPNOSTI IG, IŠKA VAS in TOMIŠELJ I. UVODNE DOLOČBE t • ' c' 1. člen Ta pravilnik je sestavni del prostorskih ureditev pogojev Krajev-nih skupnosti Ig. Iška vas in Tomišelj. ki ga je izdelal ZIL TOZD Urbanizem LUZ. pod št. projekta 2925 v januarju 1984 in ga je z Odlokom (Uradni list SRS. št.......) sprejela Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik dne..... 2. člen Pravilnik določa način urejanja prostora znotraj ureditvenega bbmočja, ki obsega v celoti Krajevne skupnosti Ig. Iška vas in Tomišelj. Pri tem izhaja iz lormalno sprejetih ali ustaljenih norm in kriterijev glede načina urejanja posameznih področij. ter poseb-nih pogoiev. ki jih opredeljujejo posebne značilnosti obravnava-nega območia II. ZAZIDALNE POVRŠINE ' ' . • * * * "* "' ' 3.člen Površine za stanovania in spremljajoče dejavnosti Gradnji stanovanj ter objektov za storitvene in družbene dejav- nosti so namenjene zazidljive površine. posebej opredeljene za ta namen. To so zazidalni otoki z oznakami: a) v Krajevni skupnosti Ig: . - ¦ . - S 1 Ig . . ¦ ' ' ' - S2 • , - S3 • . - S 4 ¦ ¦ ¦ " - S5 • ¦ , . - S 7 ' • . '¦¦.••¦¦ '.¦¦¦. - S8 - S9.1 ' ¦ ¦ ¦ ' . - S92 - S 10 . . .¦/.-. .' - S 11 1 - • . . - (S 11/2) rezervat za dolgoročno obdobje - VS 237 Staje - VS 239 Kot - VS 235 Iška Loka , . . - VS 233 Matena . ' - - VS 236/1 Kremenca - VS 236/2 Sarsko " . ' - VS 236/3 Dobravca ' b) v Krajevni skupnosti Iška vas - VS 241/1 Iška vas * ¦ \ ' - VS 241/2 Gornji Ig • * ' c) v Krajevni skupnost: Tomišelj - VS 230 Podkraj - VS 231/1 Tomišelj * . ' '. - VS 231/2 Tomišel) 'l : . - VS232Brest ' - - VS 238 Vrbljene - VS 240 Strahomer 4. člen za podrobnejšo in smotrno razporeditev dejavnosti znotraj zazidljivih površin je potrebno izdelati zazidalne načrte za sle-deče zazidalne otoke v Krajevni skupnosti Ig: - S 9/2 - S 9/2 . - S 11/1 (S 11/2) Ostali zazidalni otoki za stanovanjsko gradnjo se urejajo z lokacijsko dokumentacijo. 5. člen • Na celotnem obravnavanem območju je potrebno pri vseh gradbenih posegih dosledno spoštovati odnos do ohranjene kul-turne dediščine ter posvetiti potrebno pozornost ohranitvi ozi-roma ponovni vzpostavitvi ustrezne ambientalne ureditve. Objekti naj bodo višinsko usklajeni, vertikalni gabarit naj ne presega višine največ dveh etaž, pri čemer naj novi objekti ozi-roma nadzidave obstoječih ne presegajo višine okoliških hiš, upoštevaje pri tem konfiguracijo terena, ter naj ne izstopajo iz silhuete naselja. Nove zazidalne linije naj slede pastlnicam, naj ne bodo toge, ter naj se prilagode obstoječemu talnemu sistemu naselja. Pri locira-nju objektov znptraj naselja mora biti upoštevana zazidalna ulična linija. Oblikovanje stavbnih gmot in nakloni streh naj upoštevajo značilnosti lokalne graditeljske tradicije, strešna kritina naj bo barvno poenotena (zaželjena barva je temnorjava ali temnosiva). Površina zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo v območjih. ki se urejajo z lokacijsko dokumentacijo naj znaša 500-1000 m2. . 6. člen Izven zazidalnih otokov za stanovanja iri spremljajoče dejavno-sti je dovoljena gradnja gospodarskih in stanovanjskih objektov za prebivalce, ki se ukvarjajo s primarno dejavnostjo (kmetijstvo), ob upoštevanju ostalih pogojev iz tega dokumenta. Za obstoječe objekte izven zazidljivih površin so dovoljene adaptacije ali nadomestne gradnje ob upoštevanju oslalih pogo-jev tega dokumenta. - ¦ t 7. člen Površine za centralne dejavnosti Za centralne dejavnosti sfa na Igu določena dva zazidalna otoka z oznakami C 1 in C 2. Zazidalni otok C 1 se ureja z lokacijsko dokumentacijo, C 2 pa z zazidalnim načrtom. Poleg teh površin so manjše centralne dejavnosti predvidene v sklopu zazidalnih otokov, ki so sicer primarno namenjeni stanovanjski gradhji. 8. člen Površine za proizvodnjo Za proizvodnjo so v Krajevnt skupnosti Ig namenjeni sledeči 2azidalni otoki: ' - P 1 Kovinska industrija Ig - P 2 Mizarstvo in tapetniStvo Ig - P 3 Silvaprodukt a.. ,!. - P 4 rezervat Zazidalni otoki se urejajo z lokacijsko dokumentacijo ob upoš-tevanju vseh predpisov o omejitvah škodf jivih vplivov na okolje in ob optimalnem spoštovanju ambientalnih kvalitet okolja. 9. člen Obrtne dejavnosti, za katere so potrebne manjSe delavnice, so predvidene v sklopu nove indivtdualne stanovanjske zazidave ob novi cesti iz Ljubljane proti Kureščku, in sicer v zazidalnih otokih S9/2, S 10inS 11 na Igu. Za samostojen oziroma večje obratne obrate je predvidena lokacija v zazidalnem otoku P 4 na Igu. Manjše delavnice so dovoljene tudi v ostalih zazidalnih otokih za individualno grad-njo, če ne povzročajo prevelikega škodljivega vpliva na okolje (hrup, onesnaženje zraka, ptomet, pod ), kar se ugotovi za vsak primer posebej v lokacijskem postopku. 10. člen Povržine za počitniške hišice sta v Iškem Vintgarju namenjena zazidalna otoka VW 241/1 in VW 241/2 Iška vas v Krajevni skup-nosti Iška vas, ter zazidalni otok VW 236 Podgczd v Krajevni skupnosti Ig. H.člen Površine za posebne namene V krajevni skupnosti Ig so naslednje površine za posebne namene - rezervat RSNZ (kazensko poboljševalni zavod) - rezervat SSS (III. zavod za prizadete otroke). Gradnja se ureja z lokacijsko dokumentacijo. III. K&MUNALNO UREJANJE IN INFRASTRUKTURNE POVRŠINE 12. člen Pokopališče . ' V Krajevni skupnosti Ig je poleg obstoječega pokopališča pred-videna površina za širitev. Zeleni zaščitni pas okrog pokopališča ima širino najmanj 20 m. Ob vstopu na pokopališče se uredi mrliška vežica. Gradnja se ureja z lokacijsko dokumentacijo. 13. člen Promet Cestno omrežje tvorijo regionalna cesta Ljubijana-lg in regio-nalna cesta Škofljica-lg-Podpeč ter sistem lokalnih in vaških cest. Varovalni pas regionalnih cest meri 60 m od roba cestišča za proizvodne objekte, oziroma 20 m za nove stanovanjske in osta-rele neproizvodne objekte. V varovalnem pasu je dopustno ure-diti površine in naprave, ki (unkcionalno dopolri|ujejo cesto (par-kirišča, postajališča, bencinska črpalka ipd.). Prav tako /e v varo-valnem pasu dovoljena gradnja komunalmh naprav. Varovalni pas v območju zazidalnega načrta na Igu mora biti obdelan z zazidalnim načrtom. Lokalne in vaške ceste imajo izven obstoječih naselij varovalni pas 10 m od roba cestišča, v naseljih pa se določi bodisi z zazidalnim načrtom, v kolikor je ta predpisan, bodisi s projektom rekonstrukcije ceste, pri individualnih gradbenih posegih v obcestnem prostoru pa z lokacijsko dokumentacijo upoštevaje pri tem siceršnje odmike sosednjih ^objektov od cestišča ter posebne pogoje, ki izhajajo iz značilnosti lokacije in zahtev po prometni ustreznosti ceste. 14. Clen * Bencinska črpalka V Krajevni skupnosti Ig je predviden zazidalni otok za bencin-sko črpalko ob cesti proti 'Skem Vintgarju. Arhitektura se mora v največi možni meri vklop