Glas
KRANJ, 3. DECEMBRA 1956 LETO IX. — ST. 95 DIN 10.—
11 d a j a : OO SZDL / Direktor; Slavko Beznik / Ureja: Vredniški odbor / Odg. uredni k : Miro Zakrajšek Tel. uredništva 476/397 — Uprave ¥to — Tek. račun pri komunalni fcenki  Kranj  št.  61-KB-1-2-135 -
Izhaja v ponedeljek in petek Naročnina: letna 600, mes. 50 din
Glasilo SZDL za Gorenjske :•
Gorenjske
PO OBČNEM ZBORU SINDIKATA V TOVARNI VERIG V LESCAH
NAŠ ČAS KAJ TAKEGA NE TRPI
Ali razprava o gospodarjenju in odnosih v podjetju res no sodi
na sindikalni občni zbor?
Nedavni občni zbor sindikalne podružnice v Tovarni verig v Lescah je prikazal — po eni strani — prizadevno in plodno delo tega sindikata, pa drugi plati pa to, da vodstvo podjetja v posameznih primerih podcenjuje vlogo organov samoupravljanja ln sindikalne podružnice ter zanemarja urejanje odnosov v kolektivu.
V drugače kar dobrem poročilu, ki ga jo sindikalno vodstvo podalo na tem občnem zboru, ni bilo govora o gospodarjenju v podjetju. V Tovarni verig je namreč že dolgoletna praksa, da poroča na občnem zboru o gospodarjenju direktor, tako, da sindikat ne daje lastne ocene problemov okrog gospodarjenja. Tudi na tem občnem rboru je o gospodarjenju poročal direktor, vendar ne dovolj popolno, ker v poročilu ni dovolj kritično prikazal problemov niti ni pojasnil vzroka, zakaj na pr. finančnega plana ne dosegajo, čeprav bi ga — po direktorjevih navedbah — lahko celo presegli.
Zanimivo je tudi to, da je letos od-filo iz podjetja okrog 12 odstotkov ljudi. V tem številu so všteti tudi nua-dinci, ki so odšli služit kadrovski rok v JLA, razen teh pa tudi taki, ki imajo družino v Lescah, pa so vendarle odšli v druga podjetja. Kaj jih je napotilo k temu?
Vsaj del vzroka je odkril sindikalni občni zbor, kljub temu da so člani sindikata na njem dokaj nesproščeno tipali okrog najbolj boleče stvari — okrog odnosov. Toda že to, da si pri-, kazovanje gospodarske problematike na občnem zboru sindikata pridržuje direktor, pove mnogo. Še določnejše pa osvetljuje odnose v podjetju stvar E obratovodjo enega izmed oddelkov. Ta obratovodja smatra, da sme nekaznovano nadlegovati delavke in jih Šikanirati, ker se mu ne puste zlorabljati. Upravni odbor podjetja je sklenil, da mora ta nemoralnež iz podjetja. Toda kljub temu, da je dvomesečni odpovedni rok že mimo, je obratovodja še vedno v podjetju. Direktor je namreč pogazil sklep upravnega odbora. Na občnem zboru je sicer poudarjal, da obratovodjo noče zagovarjati, hkrati pa izjavljal, da mora le-ta ostati v podjetju, ker je nenadomestljiv strokovnjak. Ko pa so ljudje opozorili, da je v obratu več izkušenih strokovnjakov, ki bi konec koncev lahko zamenjali obratovodjo, je direktor dejal, da ga hi moč že Kdaj odpustiti, ker zaseda tovarniško Stanovanje. Občni zbor pa je ostro obsodil početje obratovodje, vendar je nato sprejel nekakšen kompromisen sklep oziroma predlog vodstvu podjetja, naj odpusti obratovodjo »v doglednom času«. Direktor pa je ob koncu skoraj demonstrativno zapustil občni zbor in izjavil — kar težko je verjeti, pa je le res — da občni zbor sindikata ni pristojen razpravljati o ©bratovodji.
Nekam na kratko skuša ta direktor
pristriči vlogo samoupravnih organov in sindikalne podružnice! Sindikat naj se ne vtika v gospodarjenje, kajti direktor pravi: »Za proizvodnjo odgovarjam jaz!« Če bi to svojo tendenco samo malce bolj odkrito izrazil, bi lahko dejal: »Podjetje, kolektiv — to sem jaz!« Upravni odbor naj kar sklepa o odpustu obratovodje, da ne bo kdo trdil, da v podjetju ni demokracije! Toda ko je treba ta sklep uresničiti — tedaj, stop! kajti direktor tega ne dovoli! Delavca, ki se je pregrešil, je treba vreči iz podjetja; c tem ni potrebno izgubljati besed, saj bi sicer kvarili disciplino. Obratovodja, ki nesramno tišči v delavke in jih šikanira, pa ne sme iz podjetja, kajti — kaj bo sicer s proizvodnjo. Res je, direktor je neposredno odgovoren za proizvodnjo in to njegovo izredno važno vlogo v gospodarstvu spoštujemo. Toda ravno zato ga moramo vprašati: »Kaj pa bo s proizvodnostjo in proizvodnjo spričo tega, da se delavci, še zlasti pa delavke, ne počutijo dobro v sedanjem vzdušju v podjetju, spričo tega, da niso sproščeni, da-so ozlovo-Ijeni, ker se čutijo zapostavljene, ker nekdo nekaznovano lahko ponižuje njihovo človeško dostojanstvo, drug pa tepta njihove pravice samouprav-ljalcev?« Mar so ljudje neobčutljiv: stroji, mrtvi predmeti, ki ne vplivajo na proizvodnjo?
Vodstvo podjetja želimo spomniti na sklepe nedavne skupne plenarne seje Okrajnega odbora SZDL in OSS. Ti sklepi opozarjajo, da sodi tudi skrb za človeka med poglavitne gospodarske naloge. Sindikalnim organizacijam in komunistom v podjetjih je plenum naročil, naj se odločnejše bore proti temnim pojavom, ki ovirajo sproščenost ljudi, kvarijo odnose in zmanjšujejo pobude za povečevanje proizvodnosti dela.
Takšnega ravnanja, kot ga je moč v povsem neprikriti obliki opaziti v Tovarni verig, -ne moremo imenovati drugače kakor samovoljo, birokrati-zem in zapostavljanje izredno pomembne vloge zdravih subjektivnih sil v podjetju. Tak pojav je treba ostro ožigosati, še tem bolj zato, ker je bilo izrečeno svarilo, naj si nihče ne drzne o tem kaj napisati v časopis. Razumemo: take težnje pač ne prenesejo belega dne, osvetlitve v javnosti, kjer ni moč ukazovati, naj oko vidi stvari drugače, kakršne so. Samo osmeši pa se lahko tisti, ki pričakuje, da bo taka smešno drzna grožnjica preprečila, da bi njegovih nepravilnih teženj ne mogli prikazati v javnosti, kjer nujno doživljajo upravičeno obsodbo. Posamezniki, ki še prihajajo na dan s takimi grožnjicami, bodo sebi bolj koristili, če se bodo namesto te-
ga raje bolj urno pognali za časom, za katerim zaostajajo in zato ne razumejo njegovih zahtev. Taka pot ne pelje k uspehom. Zato upravičeno pričakujemo, da jo bo uprava Tovarne verig zapustila ter v prihodnje bolj sodelovala z organi samoupravljanja in upoštevala njihove predloge pri reševanju nekaterih še neurejenih gospodarskih vprašanj v podjetju (na primer škoda zaradi neustreznega varjenja verig) in pri urejanju odnosov v kolektivu, ki lahko močno vplivajo tudi na gibanje proizvodnosti in proizvodnje.
PO DOLINAH LE2I LE TENKA PLA ST SNEGA, V HRIBIH PA GA JE 2E TOLIKO NASULO, DA SO SMUČARJI OB PRAZNIKIH PRIŠLI NA SVOJ RAČUN
Proslave ob Dnevu republike
V KRANJU
Na večer pred praznikom Dneva republike je priredil Okrajni odbor SZDL Kranj slavnostno akadem'.jo. Obiskovalci so po končanem programu zapuščali dvorano pod dojmom naj-pestrejših vtisov, ki jih more vzbuditi v človeku le tenkočutna izbira dn brezhibno izvajanje programa.
S.
NA JESENICAH
Osrednja proslava Dneva republike na Jesenicah je bila poverjena dijakom Srednje tehniške šole in mojsti-ske šole. Proslavi je sledil koncert godbe na pihala »Svobode« Jesenice ter terenska proslava na Plavžu.
V počastitev Dneva republike je Fo-to-klub Jesenice pripravil tudi tradicionalno fotografsko razstavo.
U.
V DOMŽALAH IN OKOLICI
Na predvečer praznika je bila v Domžalah slavnostna akademija v dvorani DPD Svoboda, praznik pa so proslavili tudi na gimnaziji v Domžalah. V Radomljah na Homcu pa so
odkrili spominsko ploščo padlim partizanom in žrtvam okupatorja.
F.
V KAMNIKU
Kamničani so praznovali Dan republike z domačo prireditvijo, ki jo je organizirala gimnazija. Veliko ljudi je odšlo v teh dneh na izlete in na prvo smuko. Z. V SKOFJI LOKI
Slovesno akademijo so pripravili učencj osnovne šole in dijaki gimnazije. Zvečer so jo ponovili za odrasle.
J. K.
V TRŽIČU
Tako kot doslej še nikoli, so praznovali letos Tržičani praznik republike. Veliko dvorano Cankarjevega doma so obiskovalci napolnili do zadnjega kotička. Zelo pester program je pripravila DPD Svoboda Tržič.
J. V.
V PODNARTU
Tudi v Podnartu so svečano proslavili Dan republike. Domača Svoboda je pripravila lep spored, ki je nadvse dobro uspel. J. F.
TUDI V RADOVLJIŠKI OBČINI SO USTANOVILI STALNO KONFERENCO DS
Občinski sindikalni svet v Radovljici je prejšnji teden sklical posvetovanje predsednikov organov družbenega samoupravljanja in direktorjev vseh industrijskih podjetij v občini. Razpravljali so o sklepih plenuma OO SZDL in OSS. Kritizirali so predvsem to, da so v nekaterih podjetjih spreminjali norme po svoji volji. Vsi zastopniki so pozdravili predlog Okrajnega zavoda za organizacijo dela, ki bo poslal v podjetja dva trenerja, da bosta prikazala vodilnim ljudem, ka-
ko je treba priučevati ljudi. V Slirih večjih podjetjih (Veriga Lesce, »Elan« Begunje, Tovarna pletenin in nogavic Lesce in »Plamen« Kropa) bodo do 9. decembra sklicali tudi sestanek delavskega sveta. Posebna komisija pa bo analizirala poslovanje gospodarske organizacije.
Ustanovili so tudi stalno konferenco delavskih svetov in upravnih odborov Iz industrijskih podjetij ter izvolili 5~člansko*predsedstvo.
r
NAS RAZGOVOR
USTANOVNA SKUPŠČINA VODOVODNE SKUPNOSTI V KROPI
Prejšnjo nedeljo je bila v Kropi Ustanovna skupščina vodovodne skupnosti za desni breg Save občine Radovljica, ki so se je udeležili razen flelegatov tudi podpredsednik OLO Kranj, tov. Ivan Bertoncelj - Johan, Oačelnik oddelka za gospodarstvo Radovljica, zastopnik uprave za vodne tospodarstvo LRS in drugi.
Delegati so soglasno sklenili vključiti v vodovodno skupnost vse lastnike desnega brega Save in potrdili pravila skupnosti. Po izvolitvi upravnega nadzornega odbora je skupščina Potrdila načrt predvidenih del in pooblastila upravni odbor, da prične ta dela. R.
»Gorenjska je arheološko zanimiva"
Tokrat prisluhnimo drobcem iz razgovora s kustosom Prešernovega muzeja, tovarišem Cene-tom Avguštinom.
— Kdaj ste nastopili mesto kustosa v Prešernovem muzeju v Kranju?
»To službeno mesto sem nastopil v začetku leta 1953; ta letnica pa pomeni hkrati tudi ustanovitev muzeja. Le-tega so narekovalo kulturno-prosvet-ne vzgojne potrebe, zlasti pa obsežna zbirka kultur-no-zgodovinskega gradiva, ki ga je v prvih letih po osvoboditvi zbiral in urejal direktor STTS Črtomir Zoreč s sodelavci. Ob ustanovitvi je bilo ustanovljeno tudi Muzejsko in zgodovinsko društvo, ki vključuje več sekcij, in
sicer: zgodovinsko, NOB, arheološko, prirodoslovno in umetniško-zgodovinsko. Te sekcije so bile ustanovljene v strokovno pomoč muzeju.«
— Kaj menite o dosedanjih arheoloških najdbah na Gorenjskem?
»Če upoštevamo predvojne in povojno arheološke najdbe, tedaj smemo trditi, da se nam obetajo široke perspektive; Gorenjska je namreč zelo bogata na teh najdbiščih. — Med največje arheolo-ško'akcije zadnjih let sodi arheološko izkopavanje na Titovem trgu v Kranju, kjer so odkrili staroslo-vansko kulturo, ki se po pomembnosti uvršča med najznamenitejša odkritja iz te dobe. Prav tako so
važne paleontološke (oka-menine) najdbe v Bobov-ku in na Polici pri Kranju, dalje najdbe staro-slovanske kulture na La-borah in odkritja iz mlajše kamene dobe v Dru-lovki pri Kranju. — Ta odkritja in druge nabiralne in odkupne akcije so povečale celotno muzejsko zbirko na okrog 4000 predmetov. S tem se je kranjski muzej uvrstil med najbogatejše lokalne muzejske zbirke v Sloveniji. Arheološko zbirko bc treba še urediti;* to vprašanje bo rešeno z nastavitvijo arheologa.
Slej ko prej pa bodo ostali le ustrezni "prostori najbolj pereče vprašanje muzeja.«
— Kaj menite o stalnih razstavah   likovne umet-
nosti, ki jih prireja muzej?
»Te razstave so presegle vsa pričakovanja. Od oktobra 1954 pa do danes se je zvrstilo 49 razstav s 180 000 obiskovalci, kar je več kot razveseljivo število. Razstave bomo prirejali tudi v bodoče. Pomembnejše razstave bomo s pomočjo Sveta Svobod in prosvetnih društev pri OLO Kranj posredovali tudi našemu podeželju.«
Ko sem se poslovil od prijaznega kustosa, ki mi je vedel povedati tolikanj* zanimivega in ki je celo vse probleme zavil v občudovanja vreden optimizem, sem prišel do prepričanja, da je vodstvo Prešernovnga muzeja zaupano človeku, ki ve, kaj hoče. S.
USPELA AKADEMIJA TEKSTILCEV
28. novembra so tudi dijaki Srednje tehniške tekstilne šole priredili r zgornja dvorani Sindikalnega doma ▼ Kranju akademijo v počastitev Dneva republike. D.
TUDI INDUSTRIJSKA SOLA »ISKRA« JE SLAVILA
Prav tako so učenci industrijske kovinarske šole »Iskra« proslavili praznik republike z lepo uspelo akademijo, s.
Učitelji in profesorji jeseniške občine so zborovali
Društvo učiteljev in profesorjev šteje v jeseniški občini 104 člane, ki so zaposleni na osnovnih šolah, nižjih gimnazijah in popolni gimnaziji.
Pred dnevi so imeli člani redni letni občni zbor v dvorani Delavskega doma na Jesenicah. Referat je podal predsednik prof. Jože Sifrer, v katerem ugotavlja uspešno delovanje društva in pa to, da si šola le počasi utira pot do vloge, ki jo spričo svoje družbene funkcije zasluži. Tudi za gradnjo šol gre premalo denarja. Na Jesenicah na pr. imajo pouk že v treh . izmenah. Relativno nizke plače prosvetnih delavcev povzročajo, da se leti zaposlujejo honorarno v drugih panogah. Udeleženci občnega zbora so odobravali sklep Izvršnega sveta LRS, da bo v prihodnjem letu šola v proračunu bolj upoštevana. Ugotovili sn, da se mora šola v prihodnje še bolj približati življenju in družbenim potrebam ter nuditi učencem globljo in širšo izobrazbo. Učitelji in profesorji so tudi sklenili, da bodo sami več sodelovali v družbenem življenju, da bodo imeli svoje zastopnike v vseh organizacijah in družbenih organih ter jih seznanjali s problemi šole.
U.
Zdravstveno-prosvetnl tečaj na Jesenicah
Tudi letos bo Rdeči križ v jeseniški občini organiziral zdravstveno-prosvet-ni tečaj za dekleta. Teči j, ki je že pričel z delom, obiskuje okoli 100 deklet z Jesenic in Hrušice. Predavanja so enkrat tedensiko v prostorih osnovne šole, ločeno v treh skupinah. Ker predavajo na tečaju priznani strokovnjaki in pedagogti, je zanimanje le tolilko večje. Predvsem je razveseljivo, da obiskujejo tečaj tudi dijakinje jeseniško gimnazije. V prihodnjih dneh bodo pričeli z delom tudi tečaji na Ja-vorniku, Blejski Dobravi, Dovjem m v Kranjski gori.
U.
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
VREMENSKA NAPOVED
ZA ČAS OD 3. DO 9. DECEMBRA V splošnem nestalno s kratkotrajnimi otoplitvami in pogostimi, večinoma snežnimi padavinami. Temperatura be močneje padla v sredini tedna.
SEJA ObLO KRANJ
PRIPRAVE NA ZBORE VOLIVCEV
Na 30. seji Občinskega ljudskega odbora Kranj, ki je bila pretekli torek, bo bili razen odbornikov prisotni tudi predsedniki krajevnih odborov in predsedniki svetov, da bi se čim bolje seznanili s problemi., ki jih bodo obravnavali zbori volivcev. Razpravljali; so o predlogih odlokov za uporabo zemljišč za gradbene namene, o predlogu odloka o pokopališkem redu, o predlogih za novo numeracijo. Nadalje so diskutirali o poročilu glede uporabe občinskih sredstev za stanovanjsko izgradnjo.
OKRAJNA SKUPŠČINA ZROJ V KRANJU
Kranj, 2. decembra.
Današnje okrajne skupščine rezervnih oficirjev se je udeležil tudi zastopnik Glavnega odbora rezervnih oficirjev Slovenije narodni heroj Tone Vidmar - Luka. Predsednik Okrajnega odbora rezervnih oficirjev Kranj Milan Dolenc je v svojem poročilu prikazal delo in nedelavnost posameznih občinskih odborov rezervnih oficirjev. Delegati so največ razpravljali o neaktivnosti nekaterih članov - oficirjev v svoji organizaciji in oblikah, s katerimi bi poživili svoje delo. Grajali so tudi nezanimanje nekaterih drugih organizacij za njihovo delo, saj se okrajne skupščine ni udeležil noben zastopnik vabljenih forumov. O skupščini bomo podrobneje poročali v prihodnji številki.
_ Lj.
NADZOR NAD BOLNIKl-SlMULANTl
Tudi v tržiški Tovarni kos In srpov so ugotovili nekatere primere izkoriščanja bolniškega staleža na račun podjetja. Delavski svet je b tem razpravljal in sklenil z novim letom nastaviti posebnega kontrolorja, ki bo nadzoroval bolnike. J. V.
Kaj bo z vodovom Kovor-Naklo
Samo vodovodna skupnost lahko opravi to veliko delo
Prebivalci Kovorja in Podbrezij se že od leta 1920 borijo za zdravo pitno vodo, ker je preskrba z njo v teh in sosednjih vaseh že od nekdaj resen problem. Vodo namreč dobivajo iz raznih potočkov in kapnic, ki po večini za pitje ni primerna. Zaradi svojstvenega sestava tal pa v suhih poletnih mesecih voda v mnogih vodnjakih tudi presahne in morajo številni kmetje voziti vodo zase in za živinp iz Bistrice. Znano pa je, da je Bistrica močno okužena z industrijskimi odplakami, saj se je celo zgodilo, da je pred leti v tej reki domala poginil ves ribji zarod. Ta voda pa se bo še poslabšala, ker se industrija v Tržiču razvija, rafinerijskim napravam pa ne posvečajo dovolj pozornosti. Take naprave so drage in potrebno bi bilo zanje več sredstev, kot bi stal. vodovod od Kovorja do Naklega.
, Kovorjani in Podbrežani so leta 1938
ustanovila Vodovodno-zdravstveno zadrugo, ki je zbirala sredstva in pripravljala gradnjo vodovoda Kovor — Podbrezje. Prvotni njen namen je bil, oskrbeti z vodo le Kovor in Podbrezje ter sosednje manjše vasi. Člani zadruge so bili zelo delavni ter so kmalu zbrali precejšnja sredstva. Toda pri tem se često pretirava in širijo se neresnični podatki, zato navajam številke. Premoženje te zadruge je zabeleženo
AKTUALNO VPRAŠANJE
Tokrat bi zastavili vprašanje tržiški trgovski mreži s tem, da bi potrošniki v Tržiču in okolici čim prej dobili odgovor:
»Zakaj ni v Tržiču že veš tednov masla? — V Ljubljani ga jo na trgu in v trgovinah toliko, da ga kupcem ponujajo in tudi v drugih industrijskih središčih ga ne primanjkuje.
Tržiški potrošniki se zavoljo tega upravičeno sprašujemo — zakaj?«
J. V.
Obnova v Tovarni kos v Tržiču
Delavski svet Tovarne kos in srpov v Tržiču jq ugotovil, da pri zadnjem požaru surovine in pomožni material niso bili poškodovani. Polirnico, ki je
POPRAVEK
V prejšnji številki, 26. novembra, se je na prvi strani v prispevku: -Ce je delavski svet poučen o celotnem poslovanju podjetja, je njogovo delo uspešno«, vrinila neljuba pomota. V 12. vrstici prvega stolpca mora bit:.: »... kjer sem član ljudskega odbora, predsednik Sveta za industrijo in sedaj tudi predsednik Stalne konference delavskih svetov industrijskih podjetij.« In v 3. stolpcu na vrhu: »Prav bi bilo, da bi to razliko delavcem prispevala podjetja, kjer so zaposleni, prav tako kot razliko našim delavcem plača tovarna.«
OBVESTILO REŠEVALCEM NAGRADNE KRIŽANKE
Po predlogu nekaterih reševalcev nagradne križanke, objavljene v našem listu dne 26. novembra, podaljšujemo rok za oddajo rešitev do vključno 8. t. m. Žrebanje, h kateremu vabimo tudi naročnike, bo 10. decembra t. 1. ob 15. uri popoldne v prostorih uredništva in uprave, Kranj, Koroška c. 6.
pogorela, so obnovili že nekaj dni po požaru, stroji za rezanje železa za kline pa bodo v kratkem sposobni za obratovanje. Tudi garaža je že popravljena. Nekaj elektromotorjev so obnovili doma, ostale pa so poslali v popravilo v Kranj. V kratkem bodo obnovili tudi skladišče kuriva. Sredstva za obnovo je dal Državni zavarovalni zavod. Direktor podjetja je izrekel priznanje vsem delavcem, ki so udarniško delali in odstranjeval! škodo po požaru. Posebno požrtvovalni bodo dobili tudi denarne nagrade.
J. V.
Vašeanom iz Gozda nad Tržičcm so odpisali dolgove
Izvrstni svet LRS je prenesel terjatve iz obnovitvenih kreditov na Okrajni ljudski odbor z namenom, da se neplačane terjatve v utemeljenih primerih delno ali v celoti odpišejo oziroma, da se neplačani dolgovi iz. obnovitvenih kreditov izterjajo in denar porabi za nadaljnjo obnovo podeželja. Vse to pa je prenesel Okrajni ljudski odbor na občino, ker le-ta bolje pozna raramere in bo laže sklepala glede iz-terjatve ali odpisa oziroma ponovne delitve kredlita za obnovo. Dolg (obnovitveni kredit) se je črtal 22 posestnikom iz vasi Gozd nad Tržičem.
takole: člani so zbrali 13400 din, banovina je prispevala 50.000 din. Občinski odbor Kovor in Naklo vsak po 10.500 dinarjev ter Občinski odbor Kovor skupno z zadružniki iz Kovorja in Podbrezij 41.824 din, skupno torej 126.224 din. Med vojno je bilo zbranih še za cca 15.000 RM deležev. Sestavljen je bil načrt ter zgrajeno zajetje »Ze-gnani studenec«, ki je stalo 58.958 din. Nabavljeno je bilo 3803 m cevi različnih dimenzij ter 20 ton fazonskih cevi. Zadruga je plačala za cevi 41.508 din, Banska uprava pa 150.000 din.
Dograditev vodovoda sta preprečila vojna in okupator. Vodnogospodarska uprava v Radovljici je cevi, vskladl-ščene v Kovorju, po nalogu okupatorja odposlala drugam z utemeljitvijo, da dimenzije ne ustrezajo. Natančno so ugotovili, kam je šlo 3225 m cevi. Zanimivo je, da je okupator tudi ob tej priložnosti gospodarsko krepil le kraje, za katere je bil trdno prepričan, da bodo ostali v njegovi posesti Večji del cevi so poslali na Koroško. Vodovodna zadruga Kovor — Podbrezje pa seveda plačila za to ni dobila.
Misel na vodovod živi v ljudeh še naprej, čeprav jih je razpad njihove Vodovodne zadruge močno demoralizi-ral. V Kovorju in Podbrezjah ni bilo zbora volivcev, na katerem ne bi razpravljali tudi o vodovodu. ^Medtem pa se je zahteva po zdravi pitni vodi razširila še naprej, od Dupelj do Naklega in Okroglega. Zlasti v Dupljah, ki s? hitro večajo, postaja vprašanje preskrbe z vodo iz dneva v dan resnejši problem. Tisti Dupljanci, ki vidijo rešitev v zasilnih lokalnih vodovodih, se motijo, ker tamkajšnja voda tudi za zdravje ni primerna. Strokovnjaki pravilno predlagajo, da naj se zgradi skupinski gravitacijski vodovod od Kovorja do Naklega, saj bi njegovo zajetje dajalo 10 in več litrov vode na sekundo, kar bi ustrezalo še mnogo večjim potrebam kot jih ima omenjeno območje sedaj.
Občinski ljudski odbor Tržič je bil po vojni prvi, ki se je ponovno zavzel za vodovod. Pri Centralnem higienskem zavodu v Ljubljani je naročil idejni in investicijski načrt, ki vključuje vasi od Kovorja do Nakla. Leta 1955 je vprašanje tega vodovoda obravnaval tudi OLO Kranj, ki je priporočil tržiški in kranjski komuni, naj posvetita tej zadevi dovolj pozornosti. Predstavniki obeh občin, kranjske in tržiške, se za to zanimajo in letos februarja je bil tudi sestanek zastopnikov ObLO Kranj in Tržič. Sredi leta pa je ObLO Kranj namenil 1 milijon 250.000 din za izdelavo glavnega načrta. Svet za gradbene in komunalne zadeve ObLO Kranj je pri Projektivnem podjetju »Projekt« — nizke zgradbe — v Ljubljani naročil glavni projekt. To podjetje kaže veliko zanimanje za delo, vendar imata naročnik in
podjetje še nevsklajeno naziranje o izdelavi načrta. Razgovori strokovnjakov z obeh plati bedo razjasnili tudi to. Spomladi bodo šli projektanti na teren, da se bodo začele izmere in za-količenjo trase. Določeni bodo glavni vodovodni objekti.
To pa še zdaleka ne pomeni, da bosta celotno breme gradnje prevzeli nase občini. Tudi ljudje sami bodo morali pokazati veliko pripravljenost za delo in materialne žrtve, kot jih kažejo mnogi kraji naše -domovine, kjer v vodovodnih skupnostih rešujejo taka vprašanja. Izgovor, da smo že dovolj žrtvovali za vodovod, prav nič ne zaleže. Kdor je v vojni prišel ob hišo, je reoral po vojni najkrepkeje prijeti za delo, da zdaj lahko mirno spi pod svojo streho. Isto je z vodovodom. Kdor računa, da bo n. pr. Kovor stal samo še nekaj let, naj vrže puško v koruzo, kdor pa misli na to, da bo za nami živel še rod za rodom, kot je pred nami, naj vendar misli in dela za napredek svoje vasi. Osnovni pogoj zdravja, higiene pa tudi gospodarskega napredka kakega kraja je namreč zdrava pitna voda. Krajevni odbori od Kovorja do Naklega naj bi torej čimprej pričeli misliti na ustanovitev vodne skupnosti. Samo v njej in z njo bo možno opraviti to veliko delo. Fr. Cvenkl
Stavbišca na Podlasici so parcelirana, vodovod pa gradijo
Te dni je geometer parceliral stavbišca na Podlasci v Tržiču in mejniki so že postavljeni. Občinski ljudski odbor je že začel graditi novi vodovod, da bodo hiše na Podlasci dobile dovolj dobre pitne vode. Seveda bo občinski ljudski odbor zgradil velik rezervoar obenem z zajetjem in položil 50 mm glavno cev, medtem ko bodo morali tisti, ki bodo zidali hiše, od glavne cevi sami napeljati vodo v svoje hiše. Sosed pa ne bo smel braniti sosedu, da napelje cevi čez njegov vrt ali dvorišče, kajti vsakdo ima pravico do vode. Iz novega vodovoda bodo lahko dobili vodo tudi tisti va-ščani, ki je še nimajo. Vodovod bo šo letos dokončan. J. V.
Tečaji za medicinske sestre
Pred dnevi je bila v Kranju konferenca Zveze ženskih društev okraja Kranj. Udeleženke so razpravljale o programu bodočega dela medicinskih sester, ki se bodo morale odslej aktivneje vključevati v družbene organe v posameznih občinah. Patronažne sestre se bodo v posebnih tečajih usposabljale za hišno nego bolnika in pripravo zdrave prehrane. Sekcija medicinskih sester na Jesenicah se je priključila Zvezi ženskih društev.
O V torek ob enajstih dopoldne pri-1 spe na uradni obisk v našo državo predsednik grške vlade g. Karaman-lis, ki se bo mudil pri nas štiri dni. V našo državo bo prispel na povabilo predsednika republike Josipa Broza 1 Tita.
V njegovem spremstvu bo tudi grški zunanji minister g. Averoff.
V Beogradu si bodo grški gostja o-gledali vrsto gospodarskih in kulturnih znamenitosti, razen tega pa bodo položili tudi venec na grob Neznanega junaka na Avali.
O  Kot poročajo iz New Yorka j« izraelska  delegacija pri Združenih narodih obvestila vse članice, da bodo danes pričeli z umikom izraelskih enot na dolžini 50 km od Sueškega prekopa. Izrael je doslej že umaknil bataljon pehote z egiptovskega ozemlja. Iz Pariza pa poročajo, da je prispela v francosko vojno pristaniščo   Toulon   druga skupina 140   francoskih   vojakov, ranjenih med napadom na Egipt, f)  Predstavnik    egiptovskega zunanjega ministrstva je včeraj izjavil, da bo Sueško pristanišče lahko že v kratkem sprejelo ladje. V Suez bo bržkone prva prispela neka kitajska ladja, ki bo prevzela egiptovski bombaž. O  Ceylonski  premier  g. Bandara-naike bo v sredo odpotoval v Pakistan na uradni obisk, kjer se bo pogovoril   o   položaju   na Pdižnjem Vzhodu.
f\ Zaradi vojne v Egiptu in zaradi zakrčenega Sueškega prekopa plovejo ladijski tankerji z nafto okoli Rta Dobre Nade. Iz Londona poročajo, da je prispela prva ladja z 28.000 tonami petroleja, ki je plula iz Kuwe.ica v London točno mesec dni.
r
ČLANOM IN POVERJENIKOM PREŠERNOVE DRU2BE
Ekspcdit Tiskarne Ljudske pravice je pričel te dni razpošiljati poverjenikom letošnje redne zbirke Prešernove družbe in dodatno knjigo »Otrok od spočetja do pubertete«. Drugo dodatno knjigo »Praktični nasveti za dom« pa bo zaradi tehničnih zaprek pričel razpošiljati okoli 10. decembra.
Zaradi ogromnih količin knjig bo razpošiljanje zaključeno okoli 20. decembra. Poverjeniki bodo lahko vse knjige razdelili članom najkasneje do novega leta. Vse poverjenike in člane zato prosimo, da to upoštevate in knjig ne urgirate razen v primeru, da se pošiljka knjig ne ujema z naročilom, pri čemer upoštevajte, da boste prejeli drugo knjigo nekoliko kasneje..
Da bi mogli prihodnje leto pravočasno dotiskati vse knjige, prosimo vse dosedanje člane, da TAKOJ ob prejemu te zbirke obnove članarino. Le tako nam bo mogoče pravočasno določiti naklado in pričeti s tiskom. Knjižni program jc objavljen na 2. strani platnic Koledarja. Pogoji naročanja in plačevanja članarine in dodatnih knjig pa so neizpremenjeni.
TAJNIŠTVO.
LJUDJE IN DOGODKI
Grčija - sosed in prijatelj
VBeograd prihaja te dni gost iz prijateljske sosedne Grčije — predsednik grške vlade Konstantin Karamanlis. Ta obisk ima uradni značaj in je nov mejnik v prijateljskih odnosih med obema balkanskima deželama. Ni treba posebej poudarjati tesne odnose med obema sosednjima državama, saj je dovolj, če poudarimo, da sta Grčija in Jugoslavija v vseh težkih preizkušnjah tega stoletja stali vedno na isti, skupni strani. Zdaj pa ju razen zgodovinskih tradicij družijo tudi resnost mednarodnega položaja, miroljubna politika in pomembna mednarodna dejavnost, usmerjena k ohranitvi miru na važnem balkanskem področju in v svetu sploh. Medsebojni obiski vidnih 'državnikov zato samo lahko koristijo krepitvi prijar-teljstva in sodelovanja in ker bo tak pomen imel tudi obisk premiera Kara-manlisa, ga zato lahko najtopleje popravimo.
PISI NAS STALNI ZUNANJEPOLITIČNI SODELAVEC MARTIN TOMAZIC
Grčija je morala v zadnjih letih prebroditi precejšnje gospodarske in politične težave. Sodi še vedno, kot pra-
vi švicarski časopis »Neue, Zurcher . Zeitung«, med gospodarsko nezadostno razvite . dežele evropskega jugovzhoda, kjer vlada kronična nezaposlenost in je življenska raven prebivalstva zelo nizka.
V povojnem času je grško gospodarstvo, opustošeno in uničeno od okupatorjev, preživljalo precej hudo krizo, temu so prispevale svoj delež tudi neurejene razmere in državljanska vojna. Vse to je zapustilo globoke sledove in brazgotine na vseh področjih dejavnosti Grčije. \
Obnova in ponovni gospodarski razvoj po utrditvi političnih razmer pa sta žo v razmeroma kratkem času pokazala nekatere lepe uspehe. Čeprav je le petina zemlje v Grčiji primerna za obdelovanje, vendar dve tretjini prebivalstva živita od kmetijstva. V tej torej zelo važni gospodarski panogi so v nekaj letih dosegli in celo presegli predvojno proizvodnjo. Enako velja, morda le v nekoliko manjši meri, za industrijo. Narodni dohodek se je povečal za 8 odstotkov v primerjavi s predvojnim stanjem.
Kmetijstvo se na splošno hitreje in bolj razvija kot industrija. Nove industrijske objekte gradijo zelo počasi, ker jim primanjkuje sredstev. Domači, pretežno trgovski kapital, namreč ne kaže dovolj zanimanja za investi-
cijsko gradnjo. V kolikor se že odloči tvegati, po navadi vlaga denar v lahko industrijo, kmetijstvo in trgovino, torej predvsem tja, kjer se mu obetajo večji in hitrejši dobički.
V investicijah je potemtakem grško gospodarstvv prvenstveno navezano na inozemski kapital. Ta kapital je v glavnem ameriškega, zahodnongmške-ga, francoskega in italijanskega izvora.
Morda zveni presenetljivo, vendar pa kljub velikemu uvozu tujega kapitala v Grčiji ne primanjkuje domačega kapitala, saj ga celo izvažajo v inozemstvo. Razlog za beg domačega kapitala iz dežele je bil, zlasti v preteklosti, neurejen politični položaj v državi. Vendar pa tudi danes kljub relativni stabilnosti veliki kapitalisti še vedno raje nalagajo denar v drugih deželah kot doma. Če bi na primer trije lastniki največjega privatnega trgovskega brodovja na svetu, Livanos, Niarhos in Onasis, vsi trije Grki, zapluli pod grško zastavo, bi to prineslo tolikšne dohodke njihovi pravi domovini, da bi hipoma rešili ves problem negativne plačilne bilance Grčije. Največja skrb grške vlade je še vedno uravno-vešenje plačilne bilance. Sedanji primanjkljaj v plačilni bilanci je posledica uvoza poljedelskih in živinorejskih proizvodov. Pretežni del tega primanjkljaja mora grška vlada pokri-
vati iz sredstev dodeljene ameriške ■pomoči.
Pri reševanju vseh teh problemov in pri- nadaljnem razvoju grškega gospodarstva igra veliko vlogo tesnejše sodelovanje z balkanskimi sosedi, zlasti z Jugoslavijo. Kljub znatnemu povečanju medsebojne izmenjave blaga možnost za razširitev trgovinskih stikov med Grčijo in Jugoslavijo še daleč ni izkoriščena. Obojestransko prizadevanje in izkoriščanje teh zelo ugodnih možnosti bi vsekakor pomenilo važen prispevek ne samo za gospodarstvo obeh držav, temveč tudi za politično zbliževanje dveh zavezniških držav in njunih narodov.
Prijateljska politika do Jugoslavije je naletela že od vsega začetka na eno-dušno odobravanje vseh strank v parlamentu. Predstavniki tako vladne večine kot opozicije so vedno z največjo naklonjenostjo spremljali razvoj prijateljskih odnosov med obema balkanskima zaveznikoma.
Pri tem igrajo nedvomno veliko vlogo tudi prijateljski občutki grškega naroda do Jugoslavije, ki izvirajo iz premagovanja skupnih težav in skupnega boja obeh narodov proti istim napadalcem v zadnjih treh velikih vojnah na balkanskih tleh.
Obisk predsednika grške vlade Ka-ramanlisa Jugoslaviji je tako nov člen v vrsti manifestacij grško jugoslovanskega prijateljstva, hkrati pa govori o trdni odločnosti Jugoslavije, da še najdalje krepi dobre sosedske odnose in prijateljstvo z Grčijo in s tem prispeva k miru na Balkanu in v Evropi.
KRATKO --
TODA ZANIMIVO
USTANOVLJEN JE SKLAD ZA VZAJEMNO POMOČ ZASEBNIH OBRTNIKOV
Včeraj dopoldne je bil v Kranju u-stanovni občni zbor »Sklada za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov«. Do sedaj je pristopilo v sklad okoli 625 članov okrajne obrtne zbornice. Izvolili so 7-članski upravni in 3-čIanskf nadzorni odbor.
Na občnem zboru so sklenili, da se podaljša rok za vpis v sklad do 1. januarja 1957, ko bo le-ta začel poslovati.
REKORDEN OBISK NA RODITELJSKEM SESTANKU V KAMNIŠKI GIMNAZIJI
Zadnji roditeljski sestanek na kamniški gimnaziji je bil po prvi redoval-ni konferenci in je zabeležil rekorden obisk, saj je bilo navzočih 680 roditeljev. Šolsko delo in ugotovitve re-dcvalne konference je analiziral ravnatelj gimnazije Avguštin Lah, zdravnica dr. Marija Dekleva iz ljubljanske šolske poliklinike pa je obravnavala zdravstvena vprašanja Šolsk« mladine. Po zborovanju so se starši št pomenili z razredniki o šolskih uspehih, ki so nekoliko pod običajnim povprečjem.
MILAN MERIIAR JE RAZSTAVLJAL V DOMŽALAH
Od 29. novembra do 2. decembra j« razstavljal v Domu kulture v Domžalah slikar Milan Merhar. Na razstavi »Domžale in okolica« so bile razstavljene pokrajinske slike in nekaj •portretov. -Največje zanimanje sta vzbudili sliki »Zimsko popoldne« in »Prihod vlaka«.
TRGOVINSKA ZBORNICA V NOVIH PROSTORIH
Kranj, 2. decembra.
Sinoči je bila v Kranju slovcsn« otvoritev prenovljenih prostorov Trgovinske zbornice za okraj Kranj n* Prešernovi cesti.
Z otvoritvijo teh prostorov je Kranj precej pridobil na zunanjem videzu, zbornica pa prostore, ki ji bodo omogočili uspešno delo.
BODO GRADILI STANOVANJSKO HIŠO?
3. decembra ob pol devetih zjutraj bo pri občinskem ljudskem odboru v Tržiču licitacija za gradnjo nove hiš* občine Tržič. Pričakujejo, da bodo * gradnjo lahko začeli že letos, kot J* obljubil tudi predsednik občine tov*' riš Lovro Cerar.
TE DNI BREZ POŽAROV IN PROMETNIH NESREČ
Ves čas praznikov ni bilo v kranJ' skem okraju nobenega požara niti Pr°' metne nesreče. Vsaj tako so nas ob' vestili iz Tajništva za notranje zađe ve OLO.
SAMOMOR ZARADI NESREČNE LJUBEZNI
29. novembra se je obesil Janez B1"^ gar, rojen v Lescah, stanujoč v Kra' nju, Kalvarija 13. Kot je bilo moč o*0' slej ugotoviti, je vzrok samomora °e srečna ljubezen.
ST. 96 / 3. DECEMBRA 1956
suatt itt telesna vi^o\a spod in telesna vzgaja spoti
Hokej na ledu
Pokal mesta Jesenic bo ostal na Jesenicah
Jesenice, 1. decembra.
Včeraj in predvčerajšnjim je bil odigran na jeseniškem umetnem drsališču hokejski turnir za pokal mesta Jesenic. Sodelovali so hokejski klubi »Mladost« iz Zagreba, »Papirničar« Vevče, »Celje« in »Jesenice B«.
Prva sta se srečala »Mladost« in »Papirničar« iz Vevč. Zmagal je »Papirničar« z rezultatom 9:3. V srečanju Jesenice B : Celje so zmagali domačini % rezultatom 5:1. Drugega dne sta se sestala premaganca. »Mladost« je premagala Celje s 6:4. V finalni tekmi pa
Drsalna revija na Jesenicah
Jesenice, 2. decembra.
Blizu 4000 ljudi z Jesenic in ostalih krajev Gorenjske, pa tudi Ljubljane in drugod se je zbralo sinoči na tribuni umetnega drsališča na Jesenicah m prisostvovalo reviji dunajsse drsalne skupine, ki je tekmovala za svetovno prvenstvo leta 1956 na olimpiadi v Ccrtini D' Ampezzo. Nastopali so Ingrid Wendel, avstrijska državna prvakinja in evropska prvakinja za leto 1956, ki je zasedla na olimpijskih igrah tretje mesto. Razen tega so nastopili še Hana Eigel, bivša prvakinja Evrope, nadalje Jana VVaiter in Norbert Pelzinger, avstrijski državni prvak za leto 1956. Skupina umetnih drsalcev je z izvajanjem navdušila gledalce, ki so nagradili nasto-
so Jeseničani premagali »Papirničar-ja« z 2:1 (1:0, 1:0, 0:1) in tako osvojili pokal mesta.
Pri vseh klubih je bilo opaziti pomanjkanje resnega treninga, pri igralcih iz Vevč pa smo pogrešali predvsem discipliniranosti. — Tekmam je prisostvovalo okrog 200 ljudi.
U.
JESENIŠKI HOKEISTI DOBILI TRENERJA Jesenice, 2. decembra.
Jeseniški hokeisti so končno dobili trenerja. V petek je prispel iz Češkoslovaške trener Benek Blaha, ki je končal dvoletno hokejsko trenersko šo-
KRANJ JE DOBIL MODERNO KEGLJIŠČE
V počastitev Dneva republike so kranjski kegljači iiročili svojemu namenu moderno kegljišče. To kegljišče je v prvi vrsti plod izredne požrtvovalnosti kranjskih kegljačev, ki so ob pomoči ljudske oblasti, v znatno večji meri pa z lastno iznajdljivostjo in nešteto prostovoljnih ur zgradili kegljišče, dasiravno bi bil morda kak drug športni objekt Kranju bolj potreben. Slednja ugotovitev pa v noben; meri ne zmanjšuje tega uspeha kranjskih kegljačev.
Ob tej priliki je bilo tudi prvo tekmovanje, ki so se ga udeležili vsi najboljši kegljaški klubi iz Slovenije. Kot predstavnika Hrvatske pa je kegljaški klub Kranj povabil najboljšo ekipo »Grmoščico« iz Zagreba. Med posamezniki je bila huda borba za prvo mesto- ki jo slednjič pripadlo rutini-ranemu kegljaču, članu zagrebške »Grmoš&ice«, Pogeljšku. Le-ta je po-
lo. — V jeseniških igralcih vidi spo- drl 872 kegljev. Pri ekipah pa je imel
sobne in športnega elana polne hoke- najbolj    izenačeno   moštvo kranjski
iste, ki bodo lahko veliko dosegli. »Triglav« in je tako zasluženo osvojil
U. prvo mesto.
NOG O M E T
Reprezentanca Štajerske : Reprezentanca Gorenjske 4:2 (3:1)
Kranj, 29. novembra.
V počastitev Dneva republike je Gorenjska nogometna podzveza povabila v goste nogometno reprezentanco šta-
pajočo od točke do točke z burnimi jerske podzveze. Štajerski nogometaši
aplavzi. Vsak nastopajoči je prejel od so se predstavili kot solidna enajsto-
skupine jeseniških pionirjev - drsal- rica, sestavljena iz nogometašev »Ma-
cev šop gorenjskih nageljev. Se večje ribora« in »Branika«. Gorenjska enaj-
zanimanje pa je bilo za današnjo re- storica, vsaj tokrat, ni bila enakovre-
vijo, k: jo je dunajska skupina po- den nasprotnik*, pa tudi vratar gostov
novila popoldne. Voditelj drsalne sku- Filipančič ni dopustil, da bi žogo več
pine z Dunaja je izjavil našemu sode- kot dvakrat zadela v črno. Lepo igro
lavcu, da je jeseniško umetno drsališče odlično, da so drsalci z ledom izredno zadovoljni in da ima jesen. Sko umetno drsališče z ozirom na nego in klimo prednost pred beograjskim.
1 U.
je oviral tudi izredno slab teren, saj je še med tekmo naletavai sneg, tako da so se igralci kmalu preetj utrudili.
Prvi polčas je potekal v premoči gostov. Začetek je bil dokaj živahen In
Moštvo
jeseniških
hokejistov,
ki je sodelovalo
na lanskem
državnem
prvenstvu
je obetal, da bo borba ostra in zanimiva. Gostje so svojo terensko premoč kmalu izrazili tudi v golih in si tako zagotovili zmago že v prvem polčasu. Štajerski nogometaši so zatresli mrežo gorenjske enajstorice trikrat v prvem polčasu, medtem ko je bil za Gorenjce uspešen Brezar I..
V drugem polčasu sta bili enajsto-rici enakovredni. Gorenjski nogometaši so sicer razliko zmanjšali na 3:2 in se ves drugi polčas trudili, da bi izenačili. Obramba gostov je imela precej dela z odbijanjem nevarnih napadov. Gledalci so že zapuščali igrišče, ko so gostje v 90. minuti dosegli še četrti gol.
M.
LOCANI PREMOČNO VODIJO
Jesenski del nogometnega prvedstva Gorenjsko nogometne podzveze za prvo skupino je končan. Slej ko prej so na vrhu lestvice nogometaši »Partizana« iz Škofje Loke.
Lestvica jesenskega dela izgleda takole:
Partizan Sk. Loka 5   5   0  0   49:4 10
Jesenice
Prešeren
Partizan - Naklo
Bohinj
Bled
4 3 0 1 26.4 6
5 2 0 3 17:1? 4 5 2 0 3 8:32 4 5 1 1 3 7:36 3 4 0 1 3 5:2l2čl
izven konkurence
OBČNI ZBOR   RADOVLJIŠKIH PLAVALCEV
Napredek v kvaliteti
Mladost B Triglav B Tržič B
5 1 2 29:14 11 4 13 17:17 9 3   2  3   18:34 8
Radovljica, 30. novembra.
V hotelu »Grajski dvor« v Radovljici se je zbralo precejšnje število aktivnih plavalcev in prijateljev plavalnega kluba »Prešeren« k rednemu letnemu občnemu zboru.
Letošnje leto je prineslo radovljiškim plavalcem mnogo uspehov. »Prešeren« je eden tistih klubov, ki sistematično vzgaja mlade nadarjene plavalce, ki vsak trenutek lahko nadomestijo svoje starejše klubske tovariše na še tako kvalitetnih tekmovanjih. Prav v tem je temelj vseh uspehov.
Referat o delu kluba v preteklem letu je podal tovariš Miran Kenda. Govoril je o težavah kluba, ki so naspale v preteklih letih in ki še delno ovirajo uspešno delo. Precejšen problem v Radovljici je. obdržati starejše tekmovalce v domačih klubskih vrstah. Mnogi, ki odhajajo na študij v Ljubljano, se ne vračajo več k matičnemu, ampak pristopajo k drugim klubom ali pa zapuščajo plavalne bazene. Zato bo nedvomno potrebna še ostrejša kadrovska politika. Ze letos 60 pričeli z delom pri najmlajših. Plavalci, ki so letos stari komaj 9 ali 10 let, bodo tako pri 16 letih v svoji življenjski formi in tudi ne bodo tako kmalu zapustili domačega kluba.
Precejšen problem predstavlja tudi kvaliteta radovljiških vvaterpolistov. Letošnje leto je večina klubov v Sloveniji napravila velik korak naprej tudi v waterpolu. Tega pa pri Radov-ljičanih in še pri nekaterih drugih slovenskih klubih ni opaziti. Waterpolo prav tako sodi v obvezen spored ligaških tekmovanj in zato hi bilo prav, da Radovljičani, ki razpolagajo s tako močno plavalno ekipo posvetijo več skrbi  tudi  ^vaterpolistom,  ki  bi ob
strokovnem vodstvu brez dvoma kmalu napredovali.
V pretekli sezoni so zabeležili Radovljičani dva velika uspeha. Na mladinskem plavalnem prvenstvu so zasedli tretje mesto, in prav tako na članskem prvenstvu v Kranju. Doslej se Radovljičani še niso plasirali višje od petega mesta in zato je ta uspeh še toliko večji. Plavalci kakor so Cebuljeva, Mulejeva, Cilenšek, Pi>-kelj in drugi Imajo pred seboj še nekaj let športnega udejlstvovanja in zato lahko vodstvo kluba pričakuje v prihodnji sezoni še večji napredek in še večje uspehe.
V diskusiji je govoril tudi trener radovljuških skakalcev tovariš Gori-šek in je poudaril, da je za uspešno nastopanje v poletni sezoni neobhodno potrebna tudi neprekinjena vadba preko zime v telovadnici. Zato je predlagal večjo povezavo skakalcev z društvom »Partizan«.
Delo kluba je pohvalil tudi delegat Plavalne zveze Slovenije tovariš Ko-bal in trener kranjskih plavalcev tov Dušan Brozovič.
I M.
Zaostala prvenstvena tekmo Bled : Jesenice je bila odigrana včeraj in ni uvrščena v lestvico. '
Sah
V počastitev Dneva republike je SD Kranj organiziralo tradicionalni šahovski dvoboj na 30 deskah s pripadniki JLA garnizona Kranj. Zmagali so člani SD Kranj z rezultatom 21,5 : 3,5.
Tehnični rezultati na prvih 10 deskah: Kavčič : Ilijevski 1:0, Čopič : Dujmanovič 1:0, Be.rčuč I : Jožic remi, Janškovec I : Badakoš 1:0, prof. Sme : Erdelj remi, prof. Rupnik : Krneč 1:0, Kos : Ristivojevič 1:0, Simič : Mar-kovič 1:0, Mršek : Stojanovič rum;. Nadižar : Damjanovič 1:0.
Tudi na naslednjih 10 deskah so zmagali člani SD Kranj z rezultatom 9:1, dočim so na zadnjih 10 deskah zmagali pripadniki JLA s 6:4.
K. V.
NOVO KEGLJIŠČE V KRANJU
S SODIŠČA
VEC SKRBI ZA ZEMLJIŠČA SPLOŠNEGA LJUDSKEGA
PREMOŽENJA
RADOVLJIŠKO KOPALIŠČE KI   NUDI   PLAVALCEM PK »PREŠEREN« DOBRE POGOJE ZA TRENING
Z agrarno reformo je splošno ljudsko premoženje dobilo precej zemljišč. Ne moremo reči, da je bila kontrola nad temi, posebno pa še nad manjšimi gozdovi in gmajnami, zadovoljiva. Upravitelji so se menjavali in skrb je bila posvečena le večjim zemljiščem. Tako stanje je omogočilo, da so se posamezniki okoriščali na račun skupnosti. Logarji so šele leta 1954 dobili na osnovi predpisov nalogo, da kontrolirajo razen gozdov privatnikov tudi gozdne parcele SLP.
V letu 1955 je Uprava za gozdarstvo izvedla večjo akcijo razmejitve vseh parcel SLP, ki so bile v njeni upravi, in tedaj se je opazila marsikatera nepravilnost. Med drugim je bilo ugotovljeno, da jo neznani storilec zadnja leta sistematično krčil gozd na parceli SLP, nekdanji cerkveni parceli, in sicer na enem delu te parcele. Storilca niso našli. Ugotovljeno pa je bilo, da je gozd sekal vsa zadnja leta K. M. in njegov sin K. M., ki sta posekala skupno okoli 19 m3 raznega lesa v vrednosti okoli 140 tisoč dinarjev. In ne samo to. Oba storilca sta sekala v tem delu parcele po malem ves čas po osvoboditvi in že pred vojno, pred približno 15 do 20 leti. K. M. se je zagovarjal, da je užival gozdno parcelo tako kot mu je povedala za mejr njegova mati in teta. Vse od leta 1924, ko je posestvo podedoval, ga je užival v prepričanju, da je njegovo. K.t je komisija Uprave za gozdarstvo označila leta 1955 meje parcele SLP. je K. M., misleč da je ta naredilo nepravilnost, mejne kole postavil tja, kamor po njegovem mnenju spadajo. Menil je, da se meja ne sme označe-
Ni spošloval naročila
J. G. iz Ljubljane je bil v letu 1953 zaposlen kot nabavni referent pri podjetju »Jelovica« v Skofji Loki. Njegova glavna naloga je bdla nakup lesa. V ta namen je tudi prejemal gotovino, da je posameznim prodajalcem les lahko takoj plačal. 9. aprila 1953 je sprejel 100.000 dinarjev za nabavo leha. S tem denarjem pa lesa ni nabavil, tom-več je denar porabil za plačilo hišo, ki jo je kupil. O tem je kasneje obvestil direktorja podjetja, ta pa je zahteval, da denar v obrokih vrne. Z ozirom na to, da si obdolženi sicer ni imel namena zneska prisvojiti, ampak ga je brez dovoljenja uporabil v druge namene, je bil obtožen le kaznivega dejanja neupravičene uporabe in obsojen pni Okrajnem sodišču v Sk. Loki na 4 mesece zapora.
Goljufija ji ni uspela
F. O., doma iz bližine Škofje Loke, se je dne 11. septembra letos mudila v lekarni v Skofji Loki. Tam je bila tudi neka stranka s svojim otrokom. Ko je F. O. odšla iz lekarne, je stranka opazila, da na prodajni mizi, poleg katere je prej stala F. O., leži listnica. Misleč, da je to Ustnico pozabila F. O., je poslala svojega otroka, da jo je takoj izroči, kar je otrok tudi storil. Cez nekaj čas je prišel v lekarno oškodovanec, ki je denarnico dejansko pozabil. Sel je do F. O., ki je svoje dejanje najprej tajila, končno pa je le priznala. Rekla je, da je denar že delno porabila, denarnico pa vrgla v Soro. V denarnici je imel oškodovanec okoli 1500 dinarjev, denarnica sama pa je bila vredna 700 dinarjev. Za to kaznivo dejanje goljufije je bila obdolženka obsojena na 3 mesece zapora, ker pa je bila pred tem za neko drugo kaznivo dejanje obsojena prav tako na 3 mesece zapora, je sodišče izreklo enotno kazen 5 mesecev in 20 dni.
vati brez prisotnosti prizadetih sosedov. K. M. je sekal les, ne da bi mu logar odkazal drevje za posek in ne da bi imel v sečnem dovoljenju navedeno parcelo, na kateri je sekal.
Pred kratkim sta se obdolženi K. M. in njegov sin K. M. zagovarjala pred sodiščem. Po zaslišanju številnih prič, predvsem obdolženčevih mejašev in po ogledu terena, je sodišče ugotovilo, da sta oba obdolženca kriva kaznivega dejanja uničevanja gozdov, ker sta proti predpisom državnih organov sekala gozd, in kaznivega dejanja preprečitve dokazovanja, ker sta odstranila dva mejna kola. Za vsak posek lesa je namreč treba imeti ustrezno sečno dovoljenje, ki označuje parcelo, drevje za posek pa mora odkazati logar in les tudi žigosati. Oba obdolženca nista bila upravičena sama odstraniti oziroma prestaviti mejne kole, pač pa bi morala na nepravilnosti opozoriti bodisi logarja ali pa upravo za gozdarstvo OLO Kranj. Zaradi omenjenih kaznivih dejanj je sodišče obsodilo K. M. na 20.000, njegovega sina pa na 10.000 dinarjev denarne kazni in plačilo sodnih stroškov.
Z ozirom na ugotovitev, da sta oba obdolženca uživala del parcele SLP že dolgo vrsto let v prepričanju, da je parcela njuna, ju je sodišče oprostilo, ker je upoštevalo možnost, da sta bila res v zmoti.
Ta primer nam kaže, da je treba tudi manjšim parcelam SLP posvečati stalno skrb, da se ne bo na primer po desetih letih ugotovilo, da nekdo mirno in nemoteno uživa zemljišče SLP.
L.
Ni se izplačalo
Te dni se so pred sodiščem v Kranju zagovarjala trije obdolženci — žena itn mož, kri sta bila obdolžena gozdne tatvine smrek-hmeljevk in ženin oče zaradi ponareditve uradne listine.
V letu 1955 je bilo ugotovljeno, da je posestniku G. F. zma-njkalo v gozdu 92, posestniku S. J. 22 in G. F. 65 smrek. Storilca je bilo težko najti. Ugotovili so, da so bile smreke posekane zelo nestrokovno, več kot celo ped od tal in od večih strani. Očitno je bilo, da se je storilcu zelo mudilo in da mu je pri delu pomagala še neka oseba.. Poizvedbe niso bile brezuspešne. V času, ko so zmanjkale smreke, sta namreč D. F. in 2. I. prodala več smrek hmeljevk. Da bi nekoliko zalkrila sled, sta himeljevtke prodajala pod tujim imenom. 2. I. jih je prodajal v Kranju, ne da bi ga pri tem izsledili. Svoji najbližji zadrugi pa jih ni prodal zato, ker je tam imel še dolg in bi mu zadruga pri izplačilu odtegnila dolžni znesek.
D. F. in D. J. sta priznala tatvino smrek in sicer je D. F. oškodoval dva posestnika, D. J. pa enega. Sodišče je spoznalo D. F. za krivega dveh kaznivih dejanj in ga skupno obsodilo na S mesece zapora. Z. I. je bil zaradi ponarejevainja podpisov na blagajniškem prejemku obsojen na 20 dni zapora. Sodišče je pri obeh obdolžencih upoštevalo težke družinske razmere, neoporečnost in pripravljenost povrniti škodo ter je zato D. F. kazen pogojno odložilo za dobo 4 let, Z. I. pa za dobo enega leta. D. J. p» j« zaradi uničevanja gozdov obsojen na 13 drui zapora pogojno za dobo enega leta.
Seveda bodo storilci morali plačati tudi vso povzročeno škodo, tako da se jim tako dejanje prav gotovo ni izplačalo. Ne oziraje se na to, da J« kazen samo pogojna, ostane človeku pečat, ki ga spremlja tudd še po prestani lin izbrisani kazni. L.
ST. 96 / 3. DECEMBRA 1956
Glas
3
Gorenjski obveščevalec
► fktdi oglasi
Iščem sobo — prazno aH opremljeno v Kranju. Plačam dobro. Naslov v uprav.i lista.
Dentist Volta Stuzzi se je presilil iz Kamnika v Kranj, Gregorčičeva IS, kjer nadaljuje svojo prakso.
Prodamo osebni avto znamke »Opel«, stara izvedba v nerabnem stanju. Interesenti si voz lahko ogledajo vsak dan od 6.—14. uri pri »Elektrarni Sava«, Kranj, Stara cesta 5.
Za izgubljeno avtogumo dne 23. novembra 1956 na cesti Kranj—Škof j a Loka, prosimo najditelja, da jo proti nagradi vrne kmetijski zadrugi Selca.
Izgubil sem lovskega psa breton -španjel 4 mesece star, bel z rujavimi lisami, prosim vrniti proti nagradi: Pečenko Lado, Kranj, Ljubljanska 5.
Izjavljam, da so premičnine v mojem stanovanju moja last a ne moževa, zato svarim vsakogar pred nakupom. Namestnik Fani.
Sprejmem mesto snažilke — takoj ali pozneje. Naslov v upravi lista pod »Sposobna«.
Prodam kosilnico v odličnem stanju »MINEAPOLIS MOLINE« z žetveno napravo, zaradi nabave manjše in voziček (brek) z gumi kolesi in dvema zaprtima sedežema za 6 oseb, malo rabljen. Tavčar Feliks, Vodice 60, p. Vodice nad Ljubljano.
Prodam lahkega starejšega konja. — Godešič 52, Skofja Loka.
Železni štedilnik in električni števec prodam. Govekar, Kalvarija n. h., Kranj.
Prodam novo spalnico. Cena 52.000 dinarjev. Rode. Cirče 107.
Poceni prodatm pohištvo za samsko sobo v Kranju. Naslov v upravi Lista.
Prodam ali zamenjam ženski šivalni stroj »Singer« za krojaški šivalni stroj, razliko doplačam. Vprašati Kranj, Savski breg 2/1.
Ugodno prodam rabljen čevljarski stroj ali zamenjam za radio aparat. — Vesel Lojze, Britof 30, Kranj.
Prodam kobilo 5 let staro ali zamenjam za vola. Raksler, Tenetiše 28.
Zamenjam dvosobno sončno stanovanje s kletjo v Radovljici za enako v Kranju ali bližini (Stražišču). Naslov v oglasnem oddelku.
Podpisani Rupar Jože obžalujem vse kar sem neresničnega govoril o Smid Jožici in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Prodam dobro ohranjen štedilnik. — Kosec Dominik, Orehek 18.
Izgubljena manjša vsota denarja z imenom Naglic Janko, se dobi: Klane 32.
Od Kranja do Visokega sem izgubil usnjeno rokavico. Prosim proti nagradi vrniti v Klavnico Kranj.
KINO NAKLO
6. decembra, ameriški film »BojišČet ob 19. uri.
KINO »SVOBODA« STRAŽlSOE
3. in 5. decembra, francoski barvni film »Lukrecija Borgia« ob 18. in 20. uri.
► Hit*
Trgovsko pomočnico, istočasno poslovodkinjo za prodajo čevljev, iščemo za mesto Kranj. Nastop takoj, plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pod »Vestna« na oglasni oddelek.
Občinski ljudski odbor Skofja Loka razpisuje DRAŽIJO
raznega tekstilnega blaga za moške in ženske obleke ter ene otomane in ene trodelne omare, ki se vrši
v soboto, 8. 12. 1956 ob 9. uri v zgradbi Obč. LO v II. nadstropju, Poljanska cesta 2.
KINO »RADIO« JESENICE
3. decembra, ameriški barvni film »San Antonio« ob 18. in 20. uri.
4. decembra, poljski glasbeni film »Friderik Chopin« ob 18.  in 20. uri.
5. in 6. decembra, ameriški film »Kneginja Marv« ob 18. in 20. uri.
KINO »PLAV2« JESENICE
4. decembra, ruski barvni film »Cvr-Ček« ob 18. in 20. uri.
6. decembra, ameriški barvni film »San Antonio« ob 18. in 20. uri.
KINO ŽIROVNICA
5. decembra, ameriški barvni film »San Antonio«.
KINO DOVJE MOJSTRANA 4. decembra, ameriški   barvni film »San Antonio«.
6. decembra, poljski glasbeni film »Friderik Chopin«.
KINO RADOVLJICA
3. decembra, ameriški barvni fiim »Zadnji Apač« ob 20. uri.
4. in 5. decembra, Jugoslovan, film »Deklica in hrast«. V torek ob 20. uri ter v sredo ob 17.30 in 20. uri.
KINO »STORZlC« KRANJ
4. in 5. decembra, ameriški film »Bojišče« ob 16., 18. in 20. uri — zadnjikrat.
6. decembra, francoski barvni film »Lukrecija Borgia« ob 16., 18. m 20. uri.
KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO
4. decembra, francoski barvni film »Lukrecija Borgia« ob 19. uri.
Na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-371/55) in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni Mst FLRJ št. 51-424/53) razpisuje komisija za razpis mesta direktorja podj. »Elektro« Kranj
MESTO DIREKTORJA PODJETJA »ELEKTRO« KRANJ
Ponudniki na razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:
1. elektroinženir z najmanj 5-Ietno prakso v elektroprenosnih napravah;
2. diplomirani elektrotehnik z najmanj 10-letno prakso v elektro-pre-nosnih napravah.
Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom in dokazili šolske in strokovne izobrazbe je vložiti pri Občinskem ljudskem odboru Kranj do vključno 25. decembra 1956.
DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO »SVOBODA« — KRANJ
obvešča vse delovne ljudi, mladino ,in pionirje Kranja in okolice, da začnejo z rednim delom sledeče sekcije: BALETNA SOLA — L, H. in III. letnik PLESNA SOLA — začetni in nadaljevalni tečaj RECITACIJSKA SEKCIJA
TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA — za naprednejšo TEČAJ ZA MLADE IGRALCE
Točno informacije dobite vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih Sindikalnega doma (pritličje, levo).
Vabimo vse, ki imajo veselie do udejstvovanja in učenja ▼ omenjenih sekcijah, da se takoj v čim večjem številu prijavijo,  ker je delo zapoznelo zaradi preventivnih ukrepov na šolah. DPD »SVOBODA« — KRANJ
»PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ
Torek 4. decembra ob 16. uri: So-foklej: »Kralj Edip«. Red D in Izven. Četrtek 6. decembra ob 16. uri R. F.
Delderfield: »Visoki zid«. Red C.
V TRZlCU
Dovoz poljskih pridelkov na javno tržnico v Tržiču je bil v preteklem tednu slab. Naprodaj je hilo le nekaj košaric izredno lepih jabolk in hrušk, precej pa je bilo moštaric. Kmetovalci niso pripeljali niti zelja niti krompirja, korenja, rdeče pese in črne red-kve pa je bilo zelo malo. Koruznega zdroba že mesece ni in ga Tržičani zelo pogrešajo. Na trgu je redkokdaj videti kako jajce po 26 dinarjev, medtem ko so v trgovinah po 22 do 24 dinarjev. Surovega masla ni v Tržiču ne
Občinski ljudski odbor Kranj
obvešča volivce, da bodo na vsem območju občine
ZBORI VOLIVCEV T dneh od 2. do 9. decembra
Dnevni red za zbore v mestu je:
— obravnavanje predloga norega oštevilčenja hiš in imenovanja ter preimenovanja nekaterih ulic;
— poročilo o uporabi sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš;
— poročilo o stanju otroških vrtcev in o delu za varstvo družine.
Dnevni red za zbore v okolici je:
— razprava o predlogih odlokov o zazidljivosti zemljišč v posameznih naseljih;
— poročilo o stanju pokopališč in razprava o predlogu za ureditev in upravljanje pokopališč (pokopališki redi) in
—- poročilo krajevnih odbovov o drugih perečih krajevnih zadevah.
Vsa vprašanja, ki bodo obravnavana, so zelo važna. Vabimo volivce, da se zborov polnošte-vilno udeležijo in s tem pomagajo pri reševanju komunalnih zadev. ■*— Razpored zborov volivcev bo objavljen z lepaki. Občinski ljudski odbor Kranj
Komisija za razpis mesta direktorja »Projektivnega podjetja« Kranj razpisuje na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-371/55 in 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51-424/53)
mesto direktorja
PROJEKTIVNEGA PODJETJA KRANJ *
Ponudniki za razpisano mesto direktorja morajo izpolnjevati enega izmed naslednjih pogojev:
1. Inženir arhitekt ali gradben: inženir z večletno prakso v projektiranju.
2. Tehnik - arhitekt ali gradbeni tehnik z večletno prakso v projektiranju.
3. Visokošolska izobrazba z večletno prakso pri vodenju gospodarske organizacije. Pravilno kolkovane prošnje z
izčrpnim življenjepisom in dokazili o šolski in strokovni izobrazbi je vložiti pri Občinskem ljudskem odboru Kranj do vključno 20. decembra 1956.
v mlekarni in ne v trgovinah, na tržnici pa je bilo prodanega ves teden 1 kg masla po 600 dinarjev. Smetane in mleka ni, le nekaj sirčka je bilo. Cene so bile sledeče: krompir po 14 dinarjev, rdeča pesa 30, črne redkve 40, lepa jabolka 35 do 40, lepe hruške po 50 do 60 dinarjev, moštarice 45 dinarjev, korenje 30 dinarjev kg. Čebulo je prinesla neka Ljubljančanka po 100 dinarjev kg, pa je nihče ni kupil. V trgovini je čebula .po 70 do 80 dinarjev kg.
V KRANJU
Na živilskem trgu v Kranju pretekli ponedeljek je bilo na moč opaziti, da smo bili tik pred prazniki, kajti trg je bil zelo dobro založen. Tokrat ni prevladovalo sadje, pač pa povrtnina.
Cene so bile naslednje: kisla repa 25—28 dinarjev, zelje v glavah 20 do 22 dinarjev za kg, »pest« motovilca m špinače po 25 dinarjev, čebula 95—100 dinarjev za kg. Sadje: jabolka 25—30 dinarjev, hruške medenke 25 dinarjev kg in slednjič še gobe 25 dinarjev liter.
Veliko gospodinj je bilo okoli prodajalcev orehov, ki so jih nudili po 70 do 80 dinarjev za liter.
Sicer pa je bila ponudba večja od povpraševanja.
► H&dia ijuUiaua
Poročil* poslušajte rsak dan ob I M. CM, 7.N, 13.0« in 72. mrl Oddajo »Zajeli ■ ta — »oalolajte«, poslušajte rsak dan ob 14.40. mri. KmetljakJ nasveti In kmetijska univerza a« na »parada vsak dan ob 12.3«. urL
PONEDELJEK, 3. DECEMBRA
11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — a) Josef Seeman: Zgodba o veverički Rjavki — b) prof. Po-lenec: Pevci v živalskem svetu.
11.35 Skladbe Franka Jankoviča igrajo Zadovoljni Kranjci, vmes poje slovenske narodne Cene Plevel, spremlja ga Avgust Stanko.
12.00 Opoldanski koncertni spored.
14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Slavko Tiran: V Melbourneu gori olimpijski ogenj.
16.00 V svetu opernih melodij.
18.00 Družinski pogovori.
18.30 Radijska univerza — Dr. Jurij
Zalokar: Nekaj načelnih misli •
spolni vzgoji. 20.00 Mladinska oddaja. 20.20Simfonični koncert orkestra in
zbora Slovenske filharmonije.
TOREK, 4. DECEMBRA
8.00 Melodije iz operet Franza Lehar-ja, Johanna Straussa in Lea Falla. 8.30 Radijski roman — Branko Čopič: Doživljaji Nikoletine Bursača - IV 8.50 Beneški fantje in Avgust Stanko
vam pojo In igrajo. 9.15 Lu — Hsin — kitajski Gorki. 10.30 Jezikovni pogovori (ponovitev). 11.15 Za dom in žene. 12.30 Kmečka  univerza  —  inj. Joit Ferčej: Vzrejni cilji slovenska živinoreje. 18.00 Športni tednik. 20.00 Domače aktualnosti. 20.30 Radijska igra — Sneider: Gejši kapitana Fisbvja.
SREDA, 5. DECEMBRA
11.00 Kvintet Niko Stritof in Zadovoljni Kranjci.
11.35 Radijska šola za višjo stopnjo — (ponovitev) Slavko Tiran: V Melbourneu gori olimpijski ogenj.
13.15 V tričetrtinskem taktu.
14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo.
15.40 Utrinki iz literature — Ivan Don-čevič: Predstavnik oblasti.
17.10 Sestanek ob petih.
18.00 Kulturni pregled.
18.30 Zunanje-politični feljton.
20.00 Simfonični koncert orkestra Radia Ljubljana ob dnevu Mozartove smrti.
ČETRTEK, 6. DECEMBRA 11.15 Cicibanom — dober dan! (Gustaf
Strniša: Zgodbice in pesmi). 11.30 Iz slovenske orkestralne glasbe. 12,40 Trije dueti iz oper Giuseppa Verdija.
14.20 Pionirski kotiček.
17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku.
18.45 Poje Gorenjski vokalni kvintet.
20.00 Tedenski notranje-političnl pregled.
20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
RAZPIS
ZA TEČAJ POLITIČNE SOLE PRI CK ZKS (od 6. februarja do 30. junija 1957)
Petmesečni tečaj Politične šole pri CK ZKS daje osnovno ekonomsko - politično izobrazbo predvsem delavcem in delavkam, ki se že udejstvujejo v delavskem upravljanju, v družbenih organizacijah.
Prijave za sprejem v šolo pošljite na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37/11 trakt, do 31. 12. 1956, hkrati pa tudi na svoj občinski komite.
V prijavah navedite osebne podatke o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu in zaposlitvi in o višini mesečnih prejemkov.
Sola ima internat, ki je namenjen predvsem tovarišem in tovari-šicam izven Ljubljane. Podrobneje informacije dobite na upravi šole, oziroma na občinskem in okrajnem komiteju ZKS svojega področja. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja.
Na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni Ust FLRJ št. 34-371/55) in 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51-424/53) razpisuje komisija za razpis mesta direktorja  komunalnega podjetja »Ceste in kanalizacija« Kranj
MESTO DIREKTORJA KOMUNALNEGA PODJETJA »CESTE IN KANALIZACIJA« KRANJ
Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:
1. gradbeni inženir ali gradbeni  tehnik s   pooblastilom   s petletno prakso v stroki.
2. Visokokvalificirani delavec z izpitom za cestnega nadzornika in večletno prakso.
Pravilno kolkovano prošnjo z izčrpnim življenjepisom in dokazili o šolski in strokovni izobrazbi je dostaviti Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do vključno 23. decembra 1956.
SLADKOSNEDNEZ SE JE SPUSTIL V DUPLO, VENDAR DNA NI DOSEGEL BIN6LJAL JE MED NEBOM IN 2EML70 KONČNO SO MU PO« ŠLE MOČI IN PADEL JE NA DNO.
2 NOGAMA SE JE FOGREZNIL V SLADKO SATOVJE. - JOJ, KAKO SO 6A PIKALE RA2DRA=
2ENE 2IVALICE!
3 ^"»OTiilta
ST. 96 / 3. DECEMBRA 1956