Dolenjske Novice izhajajo vsak ielrtek ; ako : : je ta dan praznik, đau poprej. : : Cena jim je za celo leto 8 K, za pol leta 1 K. Naročnina za NemSijo, Bosno in druge evropske drSĚavc znaSa 8'50 K, za Ameriko 9*50 K. IjBt ill ogla»! se plačujejo iiaprej. Vse dopise, niiročiiiiio in oziuuiil« sprejema tiskarna J, Kinjee nasi. V svobodni ]ugoslavij u. (Ko setu pisal Kadiiji svoj sestavek, se nisem vedel, da se bodo nilevske karte odpravile. To se je med tem zgodilo ; vendar iz tega ne gre sklepati, da so zaloge žita pri nas tolikšne, da se ne bi bilo bati po-tnaiijkanja in lakote, ampak naš kmet naj si misli, da narodna vlada, ki jc mlevske karte odpravila, njegovi ^jnbezni do naroda in do bližnjega popolnoma zaupa. Ona je prepričana, da bo kmet sedaj, ko ve, da gre vse za domaČe Ijndi in ne gre čez mejo niti zrno žita, gotovo vse, kar mii preostane od lastne vporabe, dal na razpolago za splošno prehrano. Alt se je narodna vlada zmotila? Pa to mimogrede; vrnimo so k svobodni Jugoslaviji!) Moj prijatelj, katereiim so mlevske karte kar nl6 niso hotele vjemati s svobodo, se je med tem že nekoliko oddahnil, ko je zvedel, da so karte odpravljene. Ali pomisleke ima še vedno: „Če .bomo v novi državi tudi plačevali davke, če bodo tudi naprej rekvirirali, Če bomo še dalje čakali na petrolej in sladkor, kje pa je potem razloček med staro našo Avstrijo in mlado Jugoslavijo? 2akaj je bilo potem jiotieba ra^sbltl stari dom in si zidati novega? Da, v novi drŽavi boš tudi plačeval davke, kakor si jih prej, in vendar bo to kakor tioS in dan. V Avstriji je bilo menda' devet ali deset narodnosti, vse te so pla-ievale davke, prave koristi pa je imel le Nemec in Madžar. Tvoj nemški tovariá na Štajerskem je plačeval iste davke kakor Ti, ali če je bilo treba kje zazidati hudournik, ki je trgal kmetu rodovitno zemljo, ta Iindonrnik gotovo ni gospodaril v slovenski občini; če si Ti potreboval cesto, si moledoval zaiqo sedem let, dobil pa jo je kak nemški okraj, seveda tudi za Tvojo denarje; železnica se je po naših krajih gradila le, će se je posrečilo našim poslancem dokazati, da je potrebna zaradi vojske ali pa za izvažarqe nemškega ali madžarskega blaga. Če si dal svojega sina v šole, ni prišel, pa Če je bil tudi bistre glave, v službi daleč naprej, če ni zatajil svoje matere in plaval v skledo, ki ga je nekdaj redila. Če je postavil slovenski podjetnik na ngodnem prostoru tovarno, mu je kmalu Nemec postavil nasproti drugo, in ker so šle vse oblasti, pred vsem železniške, Nemcem na roko, Slovenca pa metale polena pod noge, seveda Slovenec ni zdržal konkurence. — Takih primerov bi Ti našteval brez konca in kraja: recimo, kako je nemški graščak lažje dobaval umetna gnojila nego slovenski kmet, lepšo Živino iz Švice kakor Ti, ki si jo ravno tam naročil, itd.; opozoriti Te hočem pa le še na eno, kar nam je vsem najitolj zavzelo v meso: kjer je bilo najbolj nevarno mesto v vojni, tam so stali naši regimenti; Če je nemški bataljon godrnjal zaradi lakote, je dobil mesa in kruha; Če je prosil naš fant kruha, je dobil svinca v život ali vrv okoli vrata. — No, kako se Ti zdi sedaj ta svoboda? Kiiemu —!^in to nisi bil Ti —so merili pravice na mernike, drugemu — in to ni bil Nemec — pa na poliče; Nemcu so dali v roke grablje. Tebi so porinili vile. Kjer je prava svoboda, tam imajo vsi enake dolžnosti in vsi enake pravice. Šele svoboda z enakostjo zvezana je res prava svoboda. Dobro vem, da marsikdo pusti veljati samo tisto svobodo, ki so vjema z njegovo mošnjo in njegovo samopaŠiiostjo. Manjka mu pač enkrat tistega daru, da bi mogel razumeti, da obstoja samo tista družba ali država, kjer vlada pravica. Za vzgled si vzemi blagopokojno Avstrijo. Manjka jim pa tudi ljubezni do bližnjega, ki jo imajo samo na jeziku in v molitvi, ne čutijo je pa v srcu in ne poznajo je v roki. In vendar bi jim taka ljubezen prinesla marsikako veselje in užitek, — če že hočejo imeti povsodi svojo korist. Koliko lažje boš dal, kar moraš tako ko tako dati, če boš dajal s potrpežljivostjo in ljubeznijo, nego če ob vsaki priliki kolneš in si žolč razlivaš. Osladi si svoje dolžnosti z ljubeznijo in no bodo Te tožile; pa tudi pravice, ki jih boš zahteval in dobil od svojega sočloveka. Ti ne bodo poprané z zlimi in zbadljivimi opazkami. Kje smo mi za ta del še recimo za brati Čehi! Koliko gluposti bo še treba pregnati iz puhlih glav, koliko surovosti iztrebiti iz gluhih src? V Jugoslaviji, kjer bomo vsi enega rodu in ne bo nadutega plemstva, bo.vladala svoboda, omejena od enakosti in oslajena z hratovsko ljubeznijo; in Če tudi bomo v njej plačevali davke in za enkrat še morali oddajati žito in z izkaznicami v rokah čakati mesa in sladkorja, — v Jugoslaviji se bo čutii lahko vsak poštenjak svobodnega. Ř. Razglasi okrajnega glavarstva v Novem mestu z dne 6. novembra 19T8. I, Narodna vlada v Ljubljani jÊ izdala poziv na kmetovalce, da oddajo od svojih pridelkov vse, kar morejo utrpeti, za občni blagor domovine. Vojska je končana in je treba pretrpeti le še kratek čas, par mesecev, dokler ne dobimo iz tujine dovolj živil in drugih potrebščin za vsakdanje življenje. Toliko časa se moramo še sami prehraniti. Delavci v tovarnah, rudnikih, premogokopih, v pisarnah, na železnici in naša nanovo sestavljena narodna vojska, ki nas ima Ščititi pred notranjimi in zunanjimi sovražniki, mora dobiti hrano. Zato se poživljajo vsi kmetevalci, da oddajo od svojih zalog in sicer žita vsake vrste, fižola in krompirja toliko, kolikor največ morejo utrpeti. Niti zrna od teh pridelkov ne dobi vteč tujina, vse bo šlo za pi'chrano domačinov, naših rojakov. Naroden ponos in zavednost veleva vsakemu Jugoslovanu, da Žrtvuje, kolikor more. Naše občine so po večini §e jako malo Žita oddale, od koruze, ajde, ovsa, prosa in fižola sploh Šo nič in od krompirja Še jako malo. Naj sedaj pokaže vsak rojak, kako ljubi svojo domovino in naj da, kolikor mu mogoCe, prostovoljno, brez sile in brez pritiska. Stiskavec, ki ima veČ nego rabi in se brani oddati, je vsega zaničevanja vreden izdajalec narodne stvari 1 Komisijonarji žitnega zavoda so dobili nalog, da iiaj takoj pričnejo s pobiranjem žita, fižola in krompirja. Oni bodo naznanili dneve, kje in kdaj hodo pridelke prevzemali. Vsak naj se temu pozivu takoj odzove, kajti kdor hitro da, dvakrat da! Da se ustreže razmeram, je narodna vlada SHS zvišala cene, Žitu, fižolu in krompirju in se bo plačevalo odslej naprej Žito vsake vrste po 1 krono kilogram, fižol po 2 kroni kilogram in krompir po GO h kilogram. Te cene so sedanjim razmeram docela prikladne in je gotovo, da bodo, ko se odpre uvoz iz tujine, cene vseh pridelkov znatno padle. Zato tudi gospodarsko ni, Če kdo pridelke, ki jih ne rabi sam, odda. Vojno poveljstvo narodne armade je dalo večjo množino mila (žajfe) na razpolago, ki so bo po žitnih komisijonarjih po nizki ceni oddala onim kmetovalcem, ki bodo v polni meri oddajni dolžnosti zadostili. V ta namen obljubljajo tudi usnje iz zalog umikajoče se armade. Narodna vlada bo sploh v polni meri skrbela za ljudstvo, ïiaj se tedaj tudi ljudstvo zaveda svoje dolžnosti do nje! Gospod župan se poživlja, naj skliče takoj občinsko sejo in si svetovalci delo porazdele. Vsak naj z vso vnemo in z narodno zavestjo deluje na to, da posestniki rade volje oddajo pi'ebitke »a žitu in 'drugih pridelkih. Zlasti naj se pritiska na one, ki neradi oddajajo in dajejo s tem slab izgled drugim. II. Prihodnje dni bodo šle skozi vse slovenske pokrajine Velike množice z italijanske fronte se vračajočega vojaštva. Ti transporti bodo šli deloma po železnicah, deloma pa tudi peš. Eden del teh transportov bo prišel gotovo tudi čez Dolenjsko. Za prehrano vojaštva, ki se bo vra-, čalo Čez Dolenjsko po Železnici, se bo poskrbelo v Novem mestu. Glede onega vojaštva pa, ki se bo vračalo skozi naš okraj peš, se \judstvo pozivlje, da vojaštvo, ki bo vsled dolgotrajnega potovanja gotovo zmučeno in pred vsem lačno, prijazno sprejme in naj mu da z lepa hrane iii Če treba tudi krme. Le na ta način se bo ljudstvo izognilo nasilju in pustošeitju. Vojakom se ne sme ničesar odvzeti. Nikdo se ne sme polastiti raznega erariČ-nega blaga, katerega hI utegnilo vojaštvo kje pustiti. Tako blago naj se zbere in županstvu odda. Tatvine in pleiîitve -takega blaga se bodo najstrožje kaznovale. To se razglaša po naročilu Narodne vlade SHS v Ljubljani. ui. Strašna svetovna vojna je za nas končana. Bližamo se Času, katerega tako že^no pričakujemo, časuf ko bo sklenjen trajen mir. V tej prehodni dobi pa se gre pred vsem za to, da se vzdi'Ži javen mir in red. Sveta naloga vsakega državljana Jugoslavije je, da deluje vsak v svojem delokrogu na to, da se javni mir ne bo kalil. DokaŽimo celemu svetu, da smo vseskozi kulturen narodi Nikdo naj no pozabi, da veljajo še vedno vsi dosedanji zakoni in predpisi, in to tako dolgo, dokler jih naša Narodna vlada SliS ne razveljavi ozir. ne sprenieni! Posebno se občinstvo tudi opozarja, da imajo naši orožniki še vedno iste dolžnosti in pravice, kakor so jih iuieli dosedaj. Občinstvo se poživlja, da naj se ukrepom orožnikov pokori, da naj jim njihove že itak težko službe nikar ne otežuje, temveč jih v izvrševanju njih službenih dolžnosti po možnosti podpira. Čim večji bo red, tem preje dosežemo aaželjeni ci^. IV. V interesu ogroženega javnega reda in miru je Narodna vlada sklenila to-le: Gostilne sinejo biti odprte samo od IL ure dopoldne do 8. ure zvečer, kavarne pa od 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Žgaiqetoě v javnih lokalih je sploh prepovedan. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po min. naredbi z dne 30. sept. 1857, drž. zak. štev. 196, z denarno globo do 200 kron, oziroma z zaporom do 14 dni. Poziv hmetijsliini, gozdarshim in liulturnDtBhničniin strohovnjiiliDn]. Nanovo ustanavljajočase Jugoslovanska država bo za svojo gospodarsko ureditev potrebovala mnogo strokovnjakov z* viŠjo in srednješolsko izobrazbo, ki naj deloma prevzamejo službe, ki jih imajo dandanes tujci v rokah, deloma uredijo zemljedelske stroke v novi državi. V zadrqih letih se je mnogo absolventov naših srednjih Šol posvetilo tem strokam, žal pa,-da nimamo pregleda Čez te strokovnjake. Neobhodno potrebno je, da vemo za vsakega takega strokovnjaka kmetijske, gozdarske in kul-turnoteliniške panoge, najsi bo pa ta v domovini v službi ali v tujini, ali pa pri vojakih, da vemo, kako število tehničnih moči našega naroda nam bo na razpolago. Vedeti moramo pa tudi, kaj se je učil, s čim se je največ in z zanimanjem bavil; da vemo postaviti vsakega na ono mesto, ki mu gre in kjer bo najbolje služil narodnim svrliam. Vsak absolviraiii in tudi neabsolvirani strokovnjak zemljedelstva naj javi čimprej kmetijski družbi kraiqski svoj natančen naslov, starost, dovršene študije, na kateri strokovni šoli in kdaj, morebitno dovršeno kmetijsko prakso in dosedanje službovanje. Posebno se pozivna društvo slovenskih agronomov na Dunaju „Kras"; da javi svoje bivše člane in po možnosti njih naslove. Poživljajo se tudi vsi oni strokovnjaki slovatiske narodnosti brez ozira na njih študije, ki delujejo sedaj v gospodarskih strokah med Slovenci, da • javijo nemudoma svoje naslove. Ker morda marsikateremu strokovnjaka ta poziv ne pride pred oči, naj ga morebiti njegovi tavariši ali prijatelji opozorijo nanj ali vsaj naznanijo kmetijski družbi njegov naslov. Ker se dogodki v današnji dobi razvijajo z izredno brzino, je hitra sestava tega ■ katastra slovenskih zemljemei'skih strokovnjakov nujno potrebna, vsled česar se vsi ti poživljajo, da se nemudoma priglasijo kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. Če ne bo pravočasno papirja, bodo „Dolenj. Novice" tako dolgo morale prenehati, da dobimo papir. Razglasi Narodne vlade SHS v Ljubljani. Za red in mir. Narodna vlmla v Ljnbljani i'azglaŠa, tla veljajo vse dose-(lanje oblasti dotlej, ko se ukrene dnigaie. Poteiiitakeii! imajo okr. glavarstva, sodnije ter ostali doslej c. kr. nj'adi tudi v bodoča isto moč, katero so imeli doslej. Treba je, tla se njihovim odredbam pokoj'avamo brezpogojno. Kdor bi se njibovitii nkazoin ne uklonil, zapade kazni. Piavtako velja moč vojaškili oblastev. Voja.ške oblasti poživljajo sedaj vsakogar, naj se stavi V službo domovine s tem, da se najbližji vojaški oblasti javi, Kdor bi se pritajil in se oblastim ne stavil na razpolago, je iziiajalec. Vojaško službovanje tia korist naše mlade državnosti bo trajalo samo nekaj tednov. Po preteka te dobe se vsakdo vrne domov v svoj poklic in v svobodo. Za sedaj pa je nujno, da Narodna vlada razpolaga z dovelj močho narodno armado, da šcSiti domovino zoper vsakojako nasilje. Napodnim stražam. Gode se velike nevarnosti pri pregledovanju zasebne prtr ljage. V Narodni svet prihajajo dan na dan vesti o samolastnem nastopu članov Narodne straže. Vsak Član Narodne straže moi'a imeti pravilno legitimacijo, da sme preiskovati in zapljeigevati potno prtljago. Za zapljenjeno blago mora dati točno potrdilo. Nasprotno pa sme stranka zahtevati od stražai'ja, da se legitimii'a, če sme pregledovati in vzeti zasebno last ter komu jo bo izročil. Omejitev izdatkov. Da se omeje državni izdatki na neobhodno potrebne stroške, se sklene, tla se s 15. novembrom t. L demobilizirajo vsi neaktivni častniki, kolikor jih poverjeništvo za narodno obiambo izrecno ne pridrži v siužbi, Vloge kolekovati! Občinstvo, ki pošilja vloge Narodni vladi, se opozarja, da se morajo vloge kolkovati kakor pod prejšnjo vlado. Piačevar\je davkov. Narodna vlada SHS v Ljnbljani opozarja vse državljane svobodne Slovenije na njih dolžnost, da redno in vestno plačujejo svoje davke pri davčnih uradih. Le na ta način, če bo vsakdo brez izjeme storil svojo dolžnost do skrajne sile, bo mogoče čim preje priti do mirnih in rednili razmer, ki bodo v srečo in blagostanje Ijndstva in svobodne domovine. — V Ljubljani, 5. novembra 1918. — Dr, Ravnihar s. r. Uprizoritev „Desetega brata" v Novem mestu. Razlika med Jurčičevim „Desetim bratom" in med uprizoritvijo ljudske igre „Desetega brata" due 9. iu 10. novetnbra v Narodnem domu je bila slična razločku med dragim kamenom in steklenim posnetkom. Deloma tiči vzrok v dramatizaciji Jurčičevega romana, ki izgublja pri še tako izvi'stni uprizoritvi precejšen del svoje lepote, deloma pa tudi v predstavljanju igralcev. Najbolj posrečeno je bilo di'ngo de, janje iu izprememba tretjega, medtem ko so kazali kesnejši prizori čim dalje bolj proti koncu igre nazadovanje. S tem pa seveda nikdo ne odreka igralcem trdne volje in pridnosti, s katero so se naučili svojih vlog in se po svojih z'možnostili potrudili zadostiti posameznim nalogam. Popolnost in vsestransko pogojenost igraiija je pokazal Čevljar Krivec, ki je znal vzbuditi s preprostim in naravnim humorjem (ne s pretiranim, kot se Često dogaja!) gledalcu vtis resničnosti svoje vloge in dal tej sceui ixredno lep okvir. Le Žal, da ni omenjeni igralec prevzel kake daljše vloge v kateri bi imel priliko še bolj razviti svojo dovršeno igralsko nadarjenost. Deseti b 1' a t — Martin S p a k je imel kajpada najtežjo vlogo in se mu ue sme zameriti, Če ji ponekod ni bil kos. Poznalo se nui je, da se je temeljito poglobil v svojo vlogo in se skušal oprostiti vseh zuakov diletantstva, vendar ni podal točno slike desetega brata, kakor jo dobiš pri čitanju Jurčičevega romana. Nenaravno iu brez zadostnih motivov so se menjavali duševni afekti razbui'jeuja z trezno hladnim razpoloženjem. Pač, ravno tu je postalo očito, da se je igralec desetega brata resno potrudil umetniško izraziti človeško čustvovanje, vendar se je morala marsikje umakniti teorija nemoči prakse. Krjavlju je bilo seveda predvsem na srcu zabavati občinstvu na vse pretege iu v tem oziru se je izkazal nad vse zmožnega za take vloge, kajti ljudstvo mu je navdušeno ploskalo ob vsakem njegovem nastopu, a ni seveda nič pomislilo, če je to res oni pristni Jurčičev Krjavelj, ki po mojih mislih vseeno ne spada v kategorijo cirkuških klownov. Učitelj Kvas in M a n i c a sta igrala docela dobro. Pohvale vredno je bilo predstavljanje Marijana, ki je spretno pogodil bistvo svoje vloge v kateri je predvsem prav dobro izražal sovraštvu proti svojemu tekmecu Kvasu. Vseskozi na mestu je bil Dolef, ki je izborno pogodil zuaČaj dobrovoljnega pivca, nekdanjega študenta in „filozofa". Psihološko vzorno je igralec predstavljal duševni preobrat v Dolefu, ko se pri pogledu na mrtvega Marijana iztrezne. Ravno tako je izborno zadostil grajščak Piškav vsem zahtevam svoje vloge. Tudi ostale vloge so se vseskozi potrudile in skušale kar najbolje zadostiti svoji nalogi. Scenerija je bila dobra z ozirom na preprostost ku-lisnega bogastva. Dvoi'ana je bila pri obeh predstavah nabito polna, kar je jasen dokaz, da vlada zanimanje za gledališče in igralci naj si še v bodeče pi'izadevajo uprizoriti spet. podobno igro, v kateri se bodo oprostili še malih diletantskih napak iu polagoma zoreli k popolnosti. Miran Jarc. Poziv no limetovalce! Narodna vlada SHS v Ljubljani je sklenila, da ostanejo vsa dosedanja zakonita določila iu dosedanji oblastveni ukazi glede prometa z živino v moči tudi še zanaprej. Vnovčevalnico za živiuo in inast v Ljubljani je prevzela Narodna vlada SHS in bo ta delovala nadalje kot dosedaj, vsled česar ostanejo vsa določila in naloge „VuovČevaluice za živino in mast" tudi odslej v moči. VnovČevalnica za živino in mast obdrži torej monopol za nakup klavne živine in ima pravico predlagati tucli prisilne rekvizicije pri političnih oblastvih. Tudi glede plemenske živine ostanejo dosedanja določila v veljavi. Kdor bi se ne pokoril dosedanjim zakonom iu oblastvenim ukazom, zadenejo ga iste kazenske posledice kot za Časa prejšnje vlade. Kmetovalci ! Narodna vlada SHS v Ljnbljani Vas poživlja, da v teli težkih Časiii storite vse potrebno, da dobi „VnovČevalnica" za yuilsko prehrano potrebno živino. Živino bodo določevali za oddajo zaupniki j,VnovČe val nice" in sicer na tisti način, kot so jo določevali prej. Kmetovalci, oddajte zaupnikom te „VnovČeval-nice" živino, ki jo morete količkaj pogrešati. Ako se ne bi dobilo za civilno prebivalstvo do\^lj klavne Živine, bi utegnili nastati nemiri, kar bi bilo v splošno škodo in splošno nevarnost. Dobave živine za armado odpadejo, ter bo itak treba odslej manj - živine oddajati, kot je bilo treba prej. Kar pa bi zahtevala „VnovČevalnica" živine, se mora brezpogojno oddati, ker bi se sicer morale vršiti neljube rekvizicije po dosedanjem načinu. Narodna vlada- SHS v Ljubljani upa, da ne bo potrebno izvrševati piisilnih rekvizicij, ter ila bo ljudstvo samo uvidelo, da je fi'eba ljudsko prebrano vzdržati. VnovČevalnica bo storila kot dosedaj Indi naprej vse, da se živinoreja ohrani in tudi pospešuje, ter da se ne bo jemala živina, ki je za pleme brezpogojno potrebna, — Narodna vlada SHS v Ljnbljani, dne 5. novembra ]918. Poverjenik za prehrano: Di'. Ivan Tavčar. Cesar Harol - odstopil. UiinaJ, 11. nov. (Kor, urad.) Osar Kiirol jo izilal nastopni m/gla.s: Odkar bil zasedul pi-cstol^ sem so neprestano trudil, svoje niirocle iKvcsti iz grozot vojne, ki je ix))ťiihní]ti broz mojo ki'ivde, Nis«ni se obotiivljal vpostaviti ustavno življenje iti sem svojim narodoiii odprl pot do nji-hovej^a samostojnega državnega razvoju. Slej kot prej pol» noprmnonljiv« ljubezni do vseh svojih uiirodor, norem, da bi uioja oseba zaprečovala njihov svobodni razvoj. \ uaprej priznavam odločbe^ ki jo Nemška Avstrija skleuo o svoji bodoči driStivnostl. Vlado je potoui svojih zastopnikov prevzelo ljudstvo. Odpovedujem se vsakršnemu udeleževanju pri drižavnih poslih. Hkrati odpuščam svojo avstrijsko vlado. Karol m. p. Lammasch m. p. Budimpešta, 12. novembra. Listi prinašajo vest, da se je kralj Karol odpovedal tudi ogrskemu prestolu. Odpravila se bodo tudi v najkrajšem času vsa plemstva, Monarhistični prevratni poizkus na Dunaju. Dunaj, 11. nov. Odkrili so priprave za monarhistični prevrat na Dunaju pod vodstvom visokih častnikov. Vsled tega je državni svet sklenil proklamirati že jutri republiko ter je ukazal Že danes zasesti javna poslopja. Ob 11. uri dopoldne je prišel močan oddelek Rdeře garde s strojnicami pred vojno ministrstvo in vojaško poveljništvo, zasedel poslopja ter razobesil oh navzočnosti velike množice rdečo zastavo. Drugi oddelki so zasedli ccsaijev grad SchiJnbrunn, kjer se nnidi cesar s svojo rodbino. Zopet drugi oddelki so zasedli dvor, ki so ga proglasili za narodno last, cesai'sko zakladnico, dvorne muzeje, brzojavno centralo in druga javna poslopja. Dunaj, 11. nov. Vesti, da bi se cesar z rodbino mudil v Schoubruiniu, ki je zaseden od rdeče garde, ne odgovarjajo resnici. Qesar' se uahaja s celo rodbino v gradu Eekartsau. Dunaj, 11. novem. „Arbeiterzeitung" piše: Cesarjev grad Schiinbrunn je bil danes na ukaz državnega sveta zaseden od čet, da varujejo osebo cesarja. List pripominja: Znano je, da se na ta način vrši danes zapiranje nekdanjih vladarjev. „Adituhrbl." piše, da je zasedanje Schon-brunna s Četami v zvezi z odkritjem mo-narhistične zarote, ki je imela namen izvršiti s pomočjo visokih častnikov prevrat. Nemšlii ccsflp in cesarjcvič odstopila. Cesar in kralj se je odločil, da se odpove prestolu. Državni kancler ostane toliko časa v službi, dokler se ne rešijo vprašanja, ki so v zvezi z odpovedjo cesarja in cesai'jeviča nemške države in Prusije ter z ustanovitvijo regeutstva. Regentu namerava priporočiti, naj imenuje poslanca Eberta za državnega kanclerja ter predložiti zakonski načrt, da se takoj razpišejo splošne volitve za nemško ustavo-dajalno skupščino, katere naloga bo končno določiti bodočo ilržavno obliko nemškega naroda, vključivši one dele naroda, ki bi se Žeieli priklopiti Nemčiji. — Berlin, 9. novembi'a 1918. Princ Maks Badeiiski, državni kancler. Nemčija republika. Berlin, 9. nov. 1918. (Kor. urad.) Woliî sporoča: Plazu podobno se je razširil v Berlinu republikanski pokret. Iz krogov poslancev se izjavlja, da je dopoldne vlada obvestila soe.-deniokratične poslance, da stďse odpovedala prestolu cesar Viljem IL in nemški cesarjcvič. Državni kancler princ badenski je ponudil kanclerstvo soc.-demo-kratičneuui poslancu Ebertu, ki je ponudbo odklonil. Soc.-deniokratje so lazglasili le-l»ubliko in izvolili za predsednika poslanca Eberta. Berlinska gai'nizija je piestopila k socialnim demokratom. Vojaki nosijo 1'deče kokarde. Povsod se zbirajo v gručah vojaki, ki slave republiko. Mir iu red sta nemotena. Berlin, 9. nov. Woliïov korespondenční urad, doslej uradno glasilo vrhovnega armad-nega poveljstva in vlade, se nahaja v rokah revolucijonarjev. Danes prinaša revoluci-jonarno okrožin'co: Vsem! Tu si je revolucija priborila sijajuo, skoro poi)olnoma nekrvavo zmago. Zjutraj je izbruhnila splošna stavka, vsled česar počiva vse delo. Dopoldne je prestopil polk naum-burških lovcev k ljudstvu ter odposlal deputacijo k delavskemu in vojiškemu svetu. Druge čete so mu sledile. Aleksandrov polk je prestopil k ljudstvu po nagovoru drž. poslanca Welsa. Le pred vojašnico na Chausse-ji je bilo nekoliko streljanja. Mrtev je en delavec, ki ga je ubil neki častnik. Častniki so zbežali. V mestu je mir in red. Premirje med NemČgo in entento podpisano. Pariz, 11. novembra. Premirje med Nemčijo in entento je bilo danes ob 6. uri zjutraj podpisano. Ob 11. uri dopoldne so bile ustavljene sovražnosti. lugoslovonsha država ustanovljena. 13 milijonov prebivalcev. Pariz, 13. novem. Zastopniki srbske vlade in Narodnega Veča v Zagrebu t. j. ministrski predsednik Pasič kot pooblaščenec Srbije, in pooblaščenci Narodnega Veča v Zagrebu predsednik ^r.KoroŠec, dr.Ćingrija in dr. Žerjav so podpisali dokument, s katerim se enkrat za vselej zagotavlja ustanovitev velike jugoslovanske države s 13 milijoni prebivalcev. Dopisi. Iz Metlike. Političen shod v hrvatski Brod ob Kolpi pri Metliki je sklical dr. Lukenič „narodili zastupnik" za kotor Karlovac, 10. nov. t. 1., kamor je povabil tudi obližnje Slovence, osobito Metličane. Predsednik zbora g, Rogovič z Jurova podeli po običajnem pozdravu nad poldrugi tisoč zbranih prisotnikov besedo omenje-nenni poslancu, ki je v prvo v kratkem poročal svojim volilcem o svojem delovanju v hrvatskem in ogrskem saboru ter opravičeval postopanje koalicije, ki je morala mnogokrat pi'oti svojemu političnemu prepričanju potegniti z nadvlado, boječ se, da ta ne oropa hrvatskega naroda se tiste male svobode, ki jim je ostala v času vojne. Prisiljeni so bili radi t(^a voditi „politiku lukavosti", osobito tudi, da so prihranili svoji domovini kolikor mogoče živil, ker hi jim drngače Madžari in Nemci bili pustili le malo, potisnili pa tudi še najpotrebnejše doma ostale može in sinove v krvavi boj proti lastniiii krvnitii bratom. Prav ugodno je došla po pokojnem di'. Kreku zasnovana deklai'acija vsem hrvatskim iu srbskim rodoljubom, narodnim poslancem, ki so, razun Frankovcev, nestrpno čakali zaželjene prilike, da jim pri-nikne iz otožnega srca že davno pritajena, zveličavna misel o resničnem ujediiijenn Slovencev, Srbov in Hrvatov. Končnjoi; svoj iiavdušeiii in mnogokrat zglastiim odultravanjem pi'isotnib prekinjeni govor, pozove izboi'iio priljoldjeni govorniit vse k svećaiiostni prisegi, li kateri so vsi njediirjenci oduševljeno dvignili brzo svojo tlesnico. Marsikomu je zasvitala solza la-dosti v očeh, ko smo ponosno stoječ pod prostim nebom dvigali svoj pogled k Vsemogočnemu z iskreno prošnjo, da nam blagoslovi to naso toliko in toliko časa tc;Žko pričakovano obširno državo Jugoslavijo, ob jednem za trdno obljubljajoč, da ji hočemo biti -zvesti branitelji do zadnjega svojega izdiha. Končno nas je opozoril govornik tudi na šestletne vojne trpine, junaške Srbe, ki se niti oddahnili niso, da so prihiteli na pomoč naši obrani v Zagrebu in Ljubljani. Med šumenje naše jugoslovanske Kolpe so se vmešavali iskreni slava in živio-klici, katere naj prinaša ta zgodovinska reka, drnžeč se s Savo, tem našim, toliko zatiranim in preganjanim rodnim bratom. Ko se je metliški župan g. Flajšman z vznesenimi besedami zahvalil v imenu zboi'ovalcev na najuspešnejim govor«, za-orila je pesem: „Lepa naša domovina", koji je sledila droga: „Hej Slovani"! Stisnivši pri slovesu roke našim vrlim bratom Hrvatom in zatrjujoč eden drugemu edinost in bratsko slogo, vrnili siiio se z najblažjimi utisi radostno prepevajoč domo-rodne pesmi vsak na svoj dom. —k. Elomače in tuje novice. Sedemdesetletnico rojstva je obhajal 14. t. m. veleč. g. župnik v p. Josip Romè. Rojen je bil v Višnji gori 14. novembra 1848. Po dokončanih študijah 1.1874 je slnžboval kot kaplan na raznih krajih po Dolenjskem. Slediqič je stopil v nemški vItcSkt retl kot iickoiiveiitiialt^ii dnJiovnik. Red ga je nastavil za župnika v Podzemlju na Belokranjskem. Dolgo, vrsto let je tam neumorno deloval v telesni in dušni blagor svojih župljanov kot izboren gospodar in goreč duhovnik. Pred štirimi leti ga je prisilila huda, smrtnonevarna želodčna bolezen, da se je podal v zaslužen pokoj. Izbi'al si je prijazen kraj Smihel pri Novem mestn, da tam preživi mirno in tiho večer svojega življeiirja, kjer je svojČas služboval kot kaplan. Seveda so Šmihelčani bivšega svojega kaplana z veseljem sprejeli v svojo sredo. Tu je popolnoma okreval, ter še vedno z veseljem pomaga v dušnopastii^ki službi domači z delom preobloženi farni duhovščini.— Ljnbeznjivemu, jnnogozasluž-nemu ČastiMjivemn stRrčkti-jnl)ilantu iskreno čestitamo in srčno želimo, da bi še mnogo let zdrav in čil užival zaslužeti mir kot izboren vzgojitelj slovenskega naroda in vrl narodnjak v srečni, lepi Jugoslaviji! Konferencija sod. SSi. cordis Jesu za novomeški dekanat bo v pondeljek dno 18. t. m. ob 2, ari popoldne. — isti čaa prejmejo preč. gospodje naročeno kadilo. Šolski praznik v proslavo Jugoslavije na novomeški gimnaziji se je praznoval kakor smo poročali 5. novembra. G. ravnatelj Jos. Wester je razvil v svojem temeljitem govoru približno nastopne misli: Ljubi ham učenci in nčenke! — Nov vek se pričenja. Zrušile so se mogočne večsto-letne drŽave, med njimi tudi stara Avsti'ija. Nove, mlade države nastajajo. Kar so pi'o-rokovali naši pevci-proroki in buditelji se izpolnjiije. Naša dómovína se je prei'odila, vstaja Jugoslavija oživijeua. Zasijalo nam je solnce svobode, dasi še zastrto od gostili jutranjih megel. Doživeli smo veliki Čas. Izpolnile so se želje ccloUtipnega naroda, nam starejšim v zadovoljstvo, vam mladini v srečo. Blagrovati vas moramo, saj se vam odpira jasna bodočnost v svobodni slovanski domovini, kjer ne bo veČ gos)io-doval tujec, kjei' ne bodo več ravnali Valjhuni po svoji slepi glavi. Besede Prešernovega duhovnika se nresničnjejo: Po celi zemlji vsetii ljudem mir bodi! — Da smo očeta enega sinovi, ljudjti vsi bratje, bi'atje vsi narodi — Toda svobode, ki nam je napočila, ne smete napačno nmevati. Svoboda ne obstoji v nebrzdanosti, v prostaščini, v zanikanju veljavnih postav. Ne kazali bi zrelosti, če bi dajali daška svoji navda-šenosti v razgrajanju, ponočevanju in pijančevanju. Nasprotno: prav sedaj se mora zavedati resnobe Časa in s tem večjo vnemo posvečati svoje duševne moči učenja, da se vsak po svojih zmožnostih usposobi za važna mesta, ki vam jih bo nekdaj zavzemati. Ne vdajajte se brezdelju! Šolski predpisi ohranijo i nadalje svojo veljavo v polnem obsegu. Red, dostojno vedenje, izvrševanje vaših dolžnosti bomo slej kakor prej od vas dosledno zahtevali. Le v nečem se vam da prostost: nihče vam ne bo več branil nositi narodnih znakov, trobojnice troedinega našega naroda, Ven iia piano, na visok hrib bi vas moral popeljati in fazkazati krasoto naše proste domovine v žaru jesenskega soluca, Pretesen prostor je tu med štirimi stenami, kakor da bi mogli dojmiti veličastnost sedanjih dogodkov, svobodo, ki je nam nastopila. Tam bi mogli z večjo iskrenostjo odzvati se beseda^n, ki vam jih kličem: Živela lepa naša slovenska domovina, živela svobodna Jugoslavija! . Naznanilo. V&led nastalih razmer se bo morala pomožna akcija za preskrbo manj imovitega prebivalstva začasno prekiniti in se bo vsled teg;i oddajalo od 15. t m. nadalje pri mestni aprozizaciji vsem odjemalcem živila le po enotnih cenah, kakor: kruh, moka, mast, meso itd. Mestno županstvo 10. nov. 1918. Umrl je 4. novembra na Želebeju pri Metliki Martin Nemanič, po domače žele-bejski Martinek, oce g. župnika Martina Nemaniča. Bil je mož prave belokranjske koi'enine. Z njim je legel v grob spet eden piistnih belokranjskih očancev. Dosegel je starost 81 let. Naj v miru počiva! Umrla je v Goriški vasi pri Mirnipeči 13. novemijra pridna posestiiica in dobra mati Uršula Povše roj. Slak, stara 75 let. Naj ji sveti večna luč! Junaške smrti je padel v zadnjem trenutku pred odhodom v preželjeno zlato svobodo, g. Alojzij Fischer, nadtopničar pri 18. reg., v starosti 27 let, doma iz Kandije, sin g. poduradnika Al. Fischerja. Na laškem bojišču je bil dne 11. oktobra ranjen od granate ter je še isti dan umrl v bolnici. Siužii je zvesto celih sedem let za domovino ter se udeleževal Štiri leta vojne na raznih bojiščih. Bil je tudi ranjen in predlagan za odlikovanje. Zapušča ne-ntolažyivo soprogo in žalujočega očeta. Blaga duša hrabrega vojščaka naj vživa rajski mir. Njegovim zaostalim naše sočutje. Přepotřebná odredba je bila přetečen teden razglašena po mestnem županstvu, da mladina ne sme ob večerih od 6. ure dalje postopati znnaj. Na glavnem ti'gu in po cestah je sedaj toliko prometa z avtomobili, trenom, konji itd., da je za mladino skrajno nevarno. Isto odredbo je razglasilo gimn. ravnateljstvo tudi dijakom iz vseh razredov. Toda vkljub prepovedi se Še vedno zbira neubogljiva mladež zvečer na omenjenih prostorih. Opomnimo, da bitdo v takih slučajih na odgovor poklicani stariši ali njih namestniki in tozadevni prestopki tudi zasluženo kaznovani. Srbohrvatskl tečaj v Novem mestu, Do 12. t. m. so je prijavilo 67 udeležencev za ta tečaj. Morda so nekateri gg. prvotni oglas v Dol. Novicah, kjer je bilo rečeno, da je tečaj pristopen moškim in ženskam vseh meščanskih krogov, napačno umevali. Res se je priglasiloi nepričakovano veliko gospa in go.spodičen,, a razmerno malo go-s])odov. In prav gg. uradniki so bili z veseljem pozdravili ustanovitev srboiirvaškega tečaja. l\ijave gospodov se še nadalje sprejemajo v občinski pisarni do 16. t. m. Če ne bo mogoče vseh udeležencev sprejeti v en tečaj, je gosp. ravnatelj Wester pripravljen voditi dva zaporedna tečaja: prvega za gospode, drugega za ostale prijavljene. Sedaj gre za to, da se nabavi priporočena pomožna knjiga dr. IlešiČeva Hrv. Čitanka I. ali IL zvezek. Popravek. V zadnji številki smo napačno poročali, da se bo rabila v Novem mestu pri srbohrvatskem tečaju dr. PI e-šičeva Hrvatska knjižnica itd. Rabila se bo dr. IlešiČeva Hrvatska knjižnica itd. Naj se nam neljuba pomota oprosti. Četrto porotno zasedanje okrožnega sodišča novomeškega preloženo. Četrto porotno zasedanje, ki se je imelo pričeti pri tukajšnem okrožnem sodišču z 18. nov. 1.1. se za nedoločen" Čas preloži. Porotnike se bo pravočasno znova povaliilo in poleg tega naznanilo pričetek zasedanja v časopisih, Narodna obrana v Žužemberku se je ustanovila zadnje dni oktobra, ki šteje že nad 500 članov. Narodna obrana je bila 7. t. ,m. na glavnem trgu v Žužemberku slovesno zaprisežena po stotniku KUsselnn ter je imel pri tej priliki primeren nagovor na obrano tuk. g. notar Anton Carli, kot predsednik lokalnega odbora Narod. Veča. Štacijsko poveljstvo je prevzel g. poročnik Ciril Dereani. StraŽna složba se že vrši, in tudi orožja ter municije se je že nekaj dobilo. Izprovaja se podrobna organizacija po posameznih občinah in večjih okrajih iste. Vojaška služba od 18. do 40. leta, Poverjenik narodne vlade SHS. v Ljublj^ii za narodno hrambo je izdal sledeči ukaz: DomaČi polki in kadri se demobilizirajo takoj, ko bo to mogoče. Za sedaj pa poživljam z ozirom na veliko nevarnost, v kateri se domovina še nahaja, vse 18. do 40. letne vojake, da se nemudoma zglase pri svojih slovenskih kadrih v Ljubljani, Borovljah, Celja in Mariboru. Nad 40 letne je iz vojaške službe odpustiti. Dosedanje oprostitve veljajo do preklica naprej. Vojaki, vzdržitc še ta kratki čas v dobro lastne domovine, ko ste se nad štiri leta borili za tujce! — V Ljubljani, 8. nov. 1918. — Poverjenik na narodno brambo: Dr. Lovro Pogačnik 1. r. Izplačevanje vzdrževalnin. V seji Narodne vlade SHS v Ljnbljani 10. nov. 1918 je bil soglasno sprejet predlog poverjenika Kristana : Vzdrževalnina se plača onim rodbinam, katerim na plačilni poli potrdita pristojni občinski in župnijski urad, da so njihovi vzdrževatelji ali v vojnem ujetništvu, ali se še niso vrniti iz vojske, ali se pa naliajajo v aktivni vojaški službi narodne vojske, izvzemši službo narodnih straž. (Članom narodnih straž se torej vzdi'ževalnina ne izplača.) Invalidom ter vdovam in sirotam padlih vojakov pa se izplača vzdrževalnina kakor doslej. Odredba stopi v veljavo 15. t. m.; poverjeništvo za finance jo sporoči brzojavnim potom davčnim uradom. — Glede podpor rodbinam, katerih vzdrževatelji se nahajajo v Ameriki, se naroči poverjeništvu za socialno skrbstvo, naj izvede obširno revizijo, v koliko so te podpore res potrebne. Svarilo. Občinstvo ponovno opozarjamo, naj ne sprejema od bežečih vojakov, posebno Še od Mažarov in Nemcev, nikakih živil, odnosno, da je pi'i tem skrajno previdno, ker jih ti ČešČe zastrupljajo. Tako je v Ljub\jani 10. nov. neko idemenito ogrsko srce zahotelo na glavnem kolodvoru žrtev, ki jih pa k sreči ni bilo. Preden je vlak bežeče Mažare odpeljal^ so opa/.ili, kako je nekdo nalašč položil na stran v vreči nekaj moke. Ko so moko pregledali, so dognali, da je bila zastrupljena! Seveda so jo stresli proč. Ko je vlak odpeljal, je bistro srbsko oko (Srbi tam stražijo) opazilo med tračnicami bombo, ki je pričakovala svojo žrtev. Bombo so seveda takoj odstranili. Torej bodite skrajno previdni! Prisega jugoslovanskih vojakov se glasi: Prisegam in se rotim pri Bogu Vsemogočnem in svoji časti, da hočem zvesto in z vso svojo dušo, z vsem svojim si'cem, z vso voljo služiti vladi Narodnega sveta Sloveneev, Ili'vatov in Srbov kot ljudski in zakoniti oblasti. Prisegam sebi in svojim dragim, svoji deci in svojim 1'oditeljem, da hočem odredbe Narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov brezpogojno, povsod, v vsakem času izvrševati in da hočem hiti pokoren ukazu predpostavljenih zapovednikov in vsem narodnim postavam in zakonom za napredek, edin-stvo, svobodo in^moč. Tako hočem in v to mi pomagaj Bog! Gostilničarji, posnemajte! V Mirni peči smo pili v nedeljo pri g. Francu Zupančiču pri kolodvoru dober domač mošt liter po 4 krone, reci štiri krone! Naše narodno-zavedno ženstvo opozarjamo na današnji oklic: „Na pomoč: njim brez doma, njim brez svojcev." Nikar se tolažiti, da je s koncem vojne, tudi že konec požrtvovalnemu delo nsmiljenja. Nasprotno! To delo sc s koncem nečloveškega klanja še le prične. Zdaj šele prihaja za nas doba vdejstvovanja Čuta človečnosti in krščanske ljubezni do trpečega bližrgega. S to zadnjo našo žrtvijo koristimo tudi samim sebi. Kolikor veČ pokrijemo žalostnih posledic žrtev vojne, s plaščem usmiljenja, tem varneje se bomo počutili v naši novi domovini, ker le z usmiljenjem odstranimo vzroka do brezvestnih dejanj, v katera so v Članku omenrjene žrtve vojne sicer tako-rekoč prisiljene. Razdeljevanje nagrad za plemenske bike inmrjasce (premovanje) se letos ne bo vršilo. Nakup in prodaja vojaških konj. RazpeČevalnica konj v Novem mestu prodaja vsak dan vojaške konje po nizkih cenah; tudi nekaj vojaških tovornih voz je na prodaj. Kupci naj se zglase v pisarni razpeČevalnice Glavni trg štev. 45 (Bergmanova hiša). — Prihodnji pondeljek dne 18. t. m. bo razpečevalnica na novomeškem sejmišču od 8. ure dalje prodajala na javni dražbi vojaške konje. Poziv. Glede neke male zapuščine naj se oglasi v knjigarni Urbana Horvata v Novem mestu gospa Mara dr. ICnnčeva, osebno ali pa pisineno. Dr. Viktor Adler umrl. Dunaj, 11. nov. (K. u.) Voditelj avstrijske socialne demokracije dr. Viktor Adler je danes zjutraj v nekem dunajskem sanatoriju nmrl za kapjo. General Boroevič prosi. General BoroeviČ je poslal svojega zastopnika polkovnika Cvetanoviča. Ponovno zanikava, da bi bil hotel dati zapreti narodno vlado v Ljubljani. Izjavi pokornost Narodnemu veču in prosi dovoljenja, da bi smel stanovati v Zagrebu kot privatna oseba. Narodno veče mu je obljubilo odgovor, vendar hoče še prej zaslišati nuienje Narodnega sveta v Ljubljani. Cesar Viljem pobegnil na Holandsko. Amsterdam, 10. nov. (K. u.) Nizozemski časopisi poročajo: Danes ob 7. uri zjutraj je po cesti iz Visa v Eysden prispelo deset avtomobilov, opremljenih s cesarskim grbom. Na avtomobilih .so se vozili cesar, prestolonaslednik, generalfeldmaršal v. Hindenburg, višji Častniki ter dvorjaniki. Ob osmih je v Eysden prispel dvorni vlak z arhivi in osolijem Velikega glavnega stana. Avtomobile so naložili na vlak in cesar ter njegovo spremstvo so potovanje nadaljevali v severni smeri. Kakor se javlja pozneje, so cesar, cesarica, prestolonaslednik, feld-maršal v. Hindenburg in spreni-stvo, vsega skupaj 51 oseb, dospeli na mejo. Zapustili so Maastricht, pa ne v smeri na Middel-achten, ampak so se odpeljali na neki drugi grad grofa Bentincka. Izgubil se je i)es svetlosive barve (Stichelhaariger Stallpintseh) z odrezanim repom, srednje velikosti; imel je ovratnik z napisom „72. InflirigKdo Feldpoat 634". Event, poročilo proti tmgradi prosi Goriatiy v Ruperčvrhu, pošta Novomesto, Dolenjsko. Vino, staro, belo, prvovistno, se dobi okoli 14 hektolitrov pri Francetu Berzin, šmarješke toplice. Odda se tudi po 100 litrov. Slovensko narodno gledališče v Ljubljani. Podpiratelji v Novem mestu. Peti izka/; prispevkov It glavnici, ki naj zagotovi našemu naioilnemn gledališču redno, častno delovanje. Darila so naklonili p. n. gg.: F. LasiČ, okr. glavar v'p. in F. Viiitai', posestnik po 50 K; nadalje: ilr. St. Bevk, ravnatelj, M. Debevec, st.otnik, J. Javoriiik, posestnik, Fr. Jelačiii, trgovec, I. Končina, veletržec. Maša Kouvalinka, zdravnikova soproga, Fj'. Majzelj, veleposestnik, Karol rieiweis, notar, in neimenovan gospod po 20 K; nadalje: L. Bergant, trgovec, Ig. Sitar, posestnik, Aui. Stupica, trgovčeva soproga in Ana VeLovec, posestiiica, po 10 K. Deleže (po 100 K) so sprejeli p. n. gg.: A. J are, mornaiiški Župnik, brata Kobe, ti govca, di: Konst. Konvalinka, zdravnik, Al. Koprivec, posestnik, I. Kiašovec, špeditéi', I. Ogrin, veletržec, in K. Pleiweiss, notar, po 1 delež. Skupna svota doslej 3455 K. — Nadaljrge prispevke sprejemajo predsednik dv. svet. F. pl. éuklje, blagajnik vi. svet, prof. Ferd. Seidl in drugi člani krajevnega odbora v Novem mestu. Naj-inarljiveje in najuspešneje je doslej izvrševala nabiralno delo odbornica g. Pavla Lovae, prof. soproga. „Ob enajsti uri..." Stvarna razmo-trivanja ob obletnici uiajniške deklaracije. Spisal Jošt Vrnè, tiskal Anton Slatnar v Kaiiuiiku, cena 1 K. — Ko je letos dne 30. niajnika poteklo eno leto, odkar so naši prvoboritelji v avstrijskem državnem zborti proglasili našo zahtevo po dižavni samostojnosti jngoslôvaiiskih narodov monarhije, hotel je ves naš narod dati duška svoji nevolji nad zavlačevanjem naše življenske zadeve na taborih in javnih zborovanjih. Za to priliko je tudi izšla brošura „Ob enajsti uri...", ki naj narodu pojasni nujnost naše zahteve. A nemška prepotentnost naših cenzurnih oblasti, ki nas je do zadnjega trenutka hotela držati pod vijakom svoje nagajivosti in Škodoželjnosti, ni Ic preprečila taborov, marveč je tudi zaplenila brošuro „Ob enajsti uri..." Vedela je, zakaj. Nas narod naj bi ostal pod nemško-mažarskim kopitom Še nadalje kot podložna para, zato proč in doli z vsem, kar nia odpira oČi I — Razmere so se iez noč zasukale in danes sme knjižica „Ob enajsti uri" svobodno na dan. Oproščena „Skublovih verig" stopa pred naš jugoslovanski rod, da pove resnico, kakoršne se ne sliši iz lepa, — resnico o naših smrtnih sovražnikih in resnico o naši bodočnosti. — Brošura „Ob enajsti uri..." uvaja Jugoslovana v vse, kar Jugoslovan vedeti mora. V njej nahaja opis velikosti jugoslovanskega ozem^a, njegovo pi'irodno bogastvo, število prebivalstva Jugoslavije in osobito pogoje za srečni obstoj naše mlade drŽave. Knjiga opozarja na one nevarnosti, ki bi znale Škodovati našemu državnemu obstanka in kaže na naloge, katerih izpolnjevanje bo sveta dolžnost vsakega državljana. — Zaraditega brošuro „Ob enajsti uri..." nnjno priporočamo, da si jo nabavi vsak Jugoslovan kot zvestega spremljevalca na poti v Življenju Jugoslavije. Dobi se v vseh narodnih knjigarnah, tudi v Novem mestu. Bavarski kralj je s celo družino pobegnil iz Moiiakovega v Řvico. Bavarska je tudi proglašena za reptibliko. Ha pomoiS: njim brez damii, njim brez svojcev! Novd mesto, 6, listopada. « Stotisoči se vračajo iz krvavih bojnih poljan in sestradanega zaledja, hrepeneč po svojetii domu, koprneč po svojih di'agib, Sestradani, i'azcapani, duševno in telesno ubiti, brez sredstev se prerirajo skozi goste mase iioj'ažene armade. Dolga pot jih loČi od cilja hi'epenenja. Ali to hi'epenenje jih vodi pi'eko strmih prelazov, skozi šume, po prenapoliyenih vlakih in cestah. Domovi Domov! Najslajši sarq dolgili let sredi smrtne grozote, se jim zdaj vi'esniČuje. Blagor njitji, zaslužili so to plai^iîo! Ampak izmed teh stotisočev koliko tisočev jih je, ki tega hrepenenja ne poznajo, ker ga niso Čutili že, ko so odbajali. To so oni reveži brez lasl.nega doma, sploh brez doma ifi svojcev. Če se tudi veseli konca klanja, ne morejo pa biti veseli tudi plačila, ker vedo, da ga jim nihče ne bo ponudil. Domovina? Da, domovina se ob slovesnih govorih hvaležno spominja tudi njih. Toda lepim besedam morajo slediti tudi še lepša dejanja! In baš za to armado nesrečnih, tieba nujno lepih, velikih dejanj! Kajti pi'ed to armado gre strast, podivjanost, sredi je lakota, pomanjkanje, zadej jo brezsrčno, surovo brezobzirno podi bič — skrajnega brezupa, praznota vsake vere, upanja in ljubezni! Računati moramo, da se bodo tolpe te armade še dolgo po končani vojni klatilo okrog, z ropom in opustošenjem si same iskale nadomestila za dom in redno družinsko življenje. Na to armado bi bila avstrijska vojtia uprava morala misliti že med vojnu. Vsak teh nesrečnežev bi bil moral biti prepričan, da po končani vojni tudi on najde svoj dom i[i usmiljena srca v prvi potrebi. Česar ni storila avstrijska uprava, morda tudi mi sami ne, to treba sedaj takoj izvršiti: vpostavitev z najpotrebnejšim opremljenih vojaških domov po vseh občinah in mestnih okrajih! Ogenj se je že^izpalil, treba ga nujno pogasiti, sicer nam vsem grozi splošen — požar. Pripravimo primerna poslopja, kjer niidimo tem nesrečnežem prvo zavetje. Po mestih naj se — če manjka primernejših prostorov — v to ^ svrho vporabijo bai ake, opuščene, bolnice itd. Na deželi stoji več hiš praznih, graščinska in druga javna poslopja. Tudi kmečki domovi so žal zelo izpraznjeni, za par ljudi več prostora se mora dobiti skoro v vsaki hiši; to bi bilo le za skrajno silo. Ali ti usnn'ljenja vredni prihajajo skoro tiagi, ušivi, sestradani, onemogli. Treba je torej celega dela. In kdo drugi naj prevzame to težko žrtev nase, kot v prvi vrsti naše naiodno Ženstvo! One, ki so med vojno že toliko žrtvovale, naj s tem zaključnim delom postavijo krono svoji požrtvovalnosti! „Imejte usmiljenje, da boste usmiljenje dosegli !" Treba za to akcijo takojšnega vodstva in preko cele Jugoslavije razpreženo omrežje organizacije. V lastnem interesu nas vseh je, da vsak po svoji moči to akcijo podpira, bodisi z živežem, obleko, denarjem itd. Bolje, da se daruje prostovoljno, kakor bi bilo šiloma več oropano. Naša svel.a dolžnost je, da tem nesrečnežem tudi v svojih srcih postavimo domove in zavetišča. Uvaževati treba tudi, da bo takih revežev več, kot si jih predstavljamo. Koliko jih je, ki se vračajo s sladkim prepričanjem, da jih čaka doma kar in kakor so pustili, fa ko pridejo domov, ne najdejo hiŠe, ne svoje družine. Hiša v razvalinah, dragi že počivajo. Tem revežem treba v prvi vrsti postaviti doTii v naših srcih, dom tolažbe v najtežji uri. Nadaljna in zaključna naloga teh pomožnih odborov bi bila, vsem tem revežem takoj po odpočitku preskrbeti primernega dela in' službe, da se v domovih napravi prostor drugim, kajti vračanja po celem svetu raztrešenega vojaštva ne bo tako hitro konec. Za inteligentne člane te nesrečne armade pa naj bi po možnosti v posa-uieznili slučajih skrbela naša jugoslovanska imovita inteligenca. Nikar pa revežev, ki so že doma, metati na cesto — kar se ponekod dogaja. Usmiljetije, naša dolžnost do domovine zahteva, da jih raje pobiramo iz ceste! Na pomoč in sicer hitro pomoč! V imenu tovari.šev sotrpinov: Franjo Pire, Štabni ognjičar. Darilna listina za Veselo Goro iz leta 1741. Spisa! Ivan Steklaaa. V novomeškem kapiteljskem arhivu se je ohranila zanimiva darilna listina (tasc. XXIX B Nro, 7 na celi poli papirja pisana v nemškem jeziku s pečatom rodo-vine Barbo. Prepis v moji zbirki), ki jo je izdal 20. sept. 1Í41 Andrej Danijel grof Barbo kot pokrovitelj veselogorske cerkve. Takrat je bila veselogorska božja pot zaslovela že daleč po Slovenskeui in sosednem Hrvaškem. Cerkev je bila že docela dogotovljena, 1p, za vzdrževalce duhovnikov, ki so obskrbovali to svetišče, ni bilo še dovelj preskrbljeno. Bližnji graščaki so storili vse, da se tudi duhovnikom te božje poti preskrbijo sredstva za obstanek. Posebno so se odlikovale pri tem rodovine: Reissigi v Mokronogu, Barbo v Rakovniku in Langonmantli v Škerljevem. Kaj vse so storile te plemiške rodovine za božjo pot na Veseli Gori, je zapisano v moji zgodovini župnije Šent Rupert na Dolenjskem.^ Vrh vseh drugih dobrx)t, ki jih je delil omenjeni grof Barbo veselogorskim duhovnikom, je poklonil še posebej Ivann Lu-žarju, ravnatelju veselogorskega svetišča Čudotvornega svetega Frančiška Ksaverija (1732—1759) enega svojih podložnih, katerega mu je prepustil s pismom * djie IG, sept, istega leta mokronoški graščak Karol Josip grof Reîssig. S tem podarjenim graščinskim podložnim je mogel ravnatelj Ivan Lužar od zdaj razpolagati po svoji volji kot s svojim podložnim. Zval pa se je ta podložnik Matija Gorenec po domače Debeljak. Doma je bil na Podgorici pod Veselo Goro, kjer je stanoval v svoji hiši. Bil je d(je časa organist veselogorske cerkve. To je bil menda tudi edini podložen veselogorske cerkve, drugega nisem našel nobenega zapisanega. Ta Matija Gorenec je bil praded Luopolda in Vekoslava Goreiica. Prvi je bil duhovnik in marljiv slovenski pisatelj, drugi je bil pa doktor vsega zdravilstva. Rojena sta bila oba na Podgorici, prvi leta 1840, drugi pa leta 1843. Oče Andrej je bil sobni slikar, a mati Ana rojena Ule perica peč, ki so se še takrat sploh nosile po naših krajih. Da more svoje otroke bolje izšolati, je odšel Andrej s svojo rodovino okoli leta 1850 v Novo mesto. Tukaj sta pohajala oba sina tedairjo frančiškansko gitiinazijo ter dovršila tudi višje nauke z dobrim uspehom, Leopold je bil slednjič Župnik v Adlešičih, kjer jo prerano umrl že 1. 1886; Vekoslav pa je l)ostal mestni fizik v Petriigi na Hrvaškem. Umrl je v najboljši moški dobi. Bila sta oba dva odločna marljiva Slovenca. Velika lesena hiša št. 10, mimo katere smo hodili na Veselo Goro, ne stoji več. Kmalu po odhodu Gorenčeve obitelji v Novo mesto se je razpadla, a svet okoli nje je pri^šel v druge roke. Graščinskih podložnikov pa takrat Že sploh ni bilo več. Leto 1848. jih je odneslo za vselej. Prlspevfljte zđ slilail 5, L. 5.! ŽENSKE LASE zmešano in rezane, kupujem po najvišji dnevni ceni. Izdclovaluica kit: I. SVETEC - Rudolfovo, glavni trg nasproti rotovža. Črn pes prepeličan brez znamke, s pasom okolí vratu, ki sliši na ime „NERO", se je zgubil. Kdor ga pripelje, dobi nagrado. Alojzij WINDISCHER, trgovec, Novomesto. IŠČEM SOBO z morebitno oskrbo, najraje pri družin! v Novem mestu ali Katidíji. Ponudbe na: FRANJO PIRC, Štabni ognjičar, t, C. Topiice, Dolenjsiťo. Razvedrilo. Volna zima. řiupiiik v šoli^: Jiedaj smo imeli volno zimo?" — FranČek: „Lani." — Župnik: „Kako to?'' — Franček: ^Gospod učitelj so bili boini!" Tudi čast. Odvetnik; „No, vi imate pa srečo!" — Obtoženec: „Ali aein oproščen V" _ Zagovornik: „Ne, ampak vi ste prvi, ki pridete v novo kaznilnico!" Iver. Veliki sovražniki so najbolj nevarni, — majhni najbolj sitni. — Strahove vidi le tisti, ki se jih boji. Protin (podagra). Jožek: „Stric, kaj pa je pravzaprav protin?" — Stric: „To ti lahko prav natanko razložim. Protin je to: Će hočeš teči, nimaš nôg. Če hočeš delati, nimaš ruk; če pa začne boleti, imaš pa deset parov nog in deset parov rok." Podobnost. A: «Vaših dvojčkov še zdaj ne razločim, dasi jih vsak dan vidim." — B: „In to je vendar tako lahko! Eden je Ježek, drugi pa Francelj!" Izgovor. Gost: „To vino je pa precej vodeno! — Gostilničar: „Da, je bilo preveč gostov in ga ni bilo dosti!" — Gost: „A, razumim: krst v sili!" Ženska — gospodar. Ropar: „Denar sem, ali življenje!" ~ Gospod: „Oprostite, gospod ropar, moram prej „njo" vprašati!" V gostilni. Gost: „Óudno se mi zdi, gospod gostilničar, da vi nikdar klobas ne jeste. Jaz vam ne zamerim, saj človek ne ve, kaj je notri." — Gostilničar: „To pač vem,--saj jih sam delam!" Vse zastonj. A: „Zakaj pa tvoja žena danes tako vpije?" — B: „Zato, ker ji je doktor prepovedal govoriti!" Navihanec. Francek je bil v šoli zadnji. Za kazen mora to svojemu odsotnemu očetu pismeno naznaniti. Ko so se že vsi drugi domači podpisali, pristavi tudi on tole: „Kot zadnji Te prisrčno pozdravlja Tvoj Francek." Iver. „Čas je denar"; pa kdor ima mnogo Časa, potrebuje mnogo denarja. Poziv! Osebe, l