s Leto IX. V Celju, dne 18. marca 1914._Št. 6. UMNI LIST Ithaia vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. »Narodni List" stane ca celo leto 4 K, za pol leta 2 K, »a Oglasi se raCunijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri Vse pošiljatve (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 6 K 60 v. večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine na naslov* »Narodni List" v Celju. Reklamacije so NaroCnina se plaCuje vnaprej. Posamezna številka za oglase je plaCevati po pošti na naslov: »Narodni poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. _stane 10 vinarjev. List" v Celju. Pestoletnica zadnjega ustoličenja slovenskih knezov na Koroškem. Več kakor trinajst sto let je že preteklo, odkar so prišli naši davni pradedje iz Balkanskega polotoka in zasedli zemljo med Jadranskim morjem in mogočno reko Donavo. Slovenci so torej stanovali ne le po današnjih slovenskih pokrajinah, temveč po celi Koroški, delu Tirolske, celi Štajerski, Nižje Avstrijski in zahodni Ogerski. Naš jezik se je govoril na Benečanskem in r.a današnjem Hrvatskem do Križevca in Zagreba. Po celem tem ogromnem svetu so se torej naselili naši predniki davno pred Nemci in Madžari ter začeli obdelovati zemljo in rediti živino. Kar jih je bilo sorodnikov, so stanovali skupaj v eni vasi in tvorili zadrugo. Zemlja, živina in pridelano žito je bilo last vseh skupaj. Posameznik ni imel ničesar. Eden je delal za vse, vsi za enega. Odločeval in gospodaril je starešina. Če se je zadruga preveč razplodila in pomnožila, ustanovili so novo. Vse sorodne zadruge skupaj so tvorile pleme. Plemenu je načeloval župan. Bilo je seveda veliko plemen in ta so tvorila narod. Kmalu po naselitvi je zavladal Slovencem mogočni kralj Samo, čegar država je sezala od Jadranskega morja notri gori iia Češko in še preko te proti veliki nemški nižini. Samova država le bila popolnoma slovanska država in Samo pravi slovanski vladar, na čigar dvoru se je govorilo le slovensko in so vladale le slovanske šege in običaji. Samo je bil še pogan in je imel 12 žen. Neprestano se ie moral vojskovati z Nemci, ki so prodirali od zapada proti njegovi državi, a premagal jih je popolnoma. Ko je Samo umrl, je razpadla njegova mogočna država. Slovenci, ki so stanovali tedaj do Donave in se tamkaj dotikali Čehov, so izvolili lastne vladarje. Koroška — Korotan, je bila tedaj središče slovenskih pokrajin in slovenski knezi koro-tanski najmogočnejši med slovenskimi knezi. Naši predniki so bili tedaj še pogani. Častili so solnce in druge bogove. Duhovnikov in svetišč niso imeli. Starešine in župani so darovali bogovom pod milim nebom v gozdih in na poljanah. Tedaj so pa začeli razširjati med Slovenci katoliško vero nemški duhovniki, ki so prišli iz Bavarske. Niso pa prišli med naše prednike samo s križem, ampak tudi z mečem v roki. Ni jim bilo mar samo za katoliško vero, marveč tudi za vlado. S katoliško vero vred so razširjali med našimi predniki tudi nemški vpliv toliko časa, da so ugonobili slovensko samostojnost Slovenski korotanski knezi so morali priznati nadobiast nemških bavarskih knezov. Slovenske dežele so postale del nemške države. Do leta 826 p. Kr. so Slovenci še smeli voliti svoje narodne kneze, ld so seveda morali pripoznati nemške kralje kot svoje najvišje vladarje. Od tega leta dalje so izgubili naši predniki tudi to pravico. Mesto domu-čik prostovoljnih vladarjev so prišli za vladarje nemški grofje in pozneje razne nemške knežje ro-devine. Ti, nemški škofje in samostani, ki so se naselili med Slovenci, so privedli seboj nemške kmete in ponemčill velik del slovenske zemlje. Na nekdanje slavne dni, čase svobode in politične neodvisnosti je ostal le še blesk in sijaj na-meščenja korotanskih vojvod na Gosposvetskem polju nad Celovcem. To se je ponavljalo kot star častitljiv obred tega, kar se je nekdaj v resnici godilo: kako voli slovenski kmet sam iz svoje srede vladarja in mu iz svoje moči izroča oblast nad svojo domovino. Vršil pa se je ta obred sledeče: »Tisti dan, ko je imel biti vojvoda umeščen, je sedel na knežji kamen svoboden kmet, obdan od neštete množice ljudstva, ki je pričakovalo novega kneza. Kmalu je prišel knez v svečani obleki. Predno sc je približal knježnjemu kamnu, je odložil svojo praZ-njo obleko in oblekel priprosto kmečko nošo: suknjo, hlače in plašč iz sivega suknja, trde kmetiške čevlje in siv klobuk. V levo roko je vzel palico, z desno pa je vodil na vrvici lisastega vola in lisasto kobilo, ki še nista nikdar vozila. Ko se je približal knežjemu kamnu, mu je zaklical kmet, ki se je po-preje usedel na knežji kamen, v slovenskem jeziku: »Kdo je tisti, ki se tamkaj približuje?« Ljudstvo mu je odgovorilo: »Deželni knez je!« Kmet je dalje vpraševal: »Je li pravičen sodnik? Ali mu je mar blagor domovine? Je li svobodnega stanu? Je il častilec in varuh prave vere?« »Je in bode vedno!« je odgovorilo ljudstvo. »Pa s kakšno pravico me more pregnati s tega sedeža?« je vprašal kmet. In ljudstvo je odgovorilo: »Odkupil se ti bode s šestdesetimi vinarji, z lisastima živalirna in z obleko, ki jo ima na sebi, tvojo hišo bode oprostil vseh davkov«. Nato je kmet kneza rahlo udaril na lice, vzel vola in kobilo in prepustil prestol knezu. Knez se je usedel nanj, mahnil z mečem proti vsem štirim stranem sveta in je obljubil, da hoče biti ljudstvu pravičen sodnik. Potem je še pil iz kmečkega klobuka požirek vode v znamenje treznosti in zadovoljnosti s tem, kar mu daje domača zemlja. Pozneje, ko so bili Slovenci že kristjani, je šel knez z vsem spremstvom vred črez polje v gosposvetsko cerkev k maši. Šele potem je slekel kmetiško obleko, se o-pravil po knežje in sedel k obedu. Popoldne je šel knez na polje, se vsedel na iz kamna zloženi voj-vodski predstol, sprejel- '-tjlno naroda, delil milosti, potrjeval stare pravice, poslušal pritožbe in razsojal prepire. Med vso slovesnostjo sta smela dva kmeta, Patovčan in Gradekar travo kositi, žeti in požigati, kjer sta hotela. Tako bi se narodu vedno godilo, če bi ne imel vladarja.« Letos dne 18. marca obhajamo 500 letnico, odkar se je zadnjikrat ponovil ta obred na Gosposvetskem polju. Od tedaj je prenehal, ker je postal nepotreben in vladarjem nadležen, ker niso več razumeli jezika svojih podložnih, jezika, v katerem se je do tedaj vedno ta obred vršil. Severno od Celovca se razprostira ozka ravnina, Gosposvet-sko polje, danes že popolnoma ponemčeno. Tu Se umeščal nekdaj slovenski kmet svoje vladarje, še dandanes kažejo tamkaj knežji kamen, na katerega se je novoizvoljeni knez usedel. Knez je bil le prvi med starešinami in iz rok preprostega ljudstva je prejel svojo oblast. Kmečka noša, živali in požirek vode so ga spominjale, da je iz ljudstva izšel in da ga tudi knežje dostojanstvo ne loči od njega. Zadnji knez, ki se je dal umestiti po starodavnem načinu, ie bil Habsburžan Ernest Železni. Toda tedaj je bil že velik del Koroške ponemčen in ne več središče slovenskega naroda. Sredi ponemčenega gospo-svetskega polja še dandanes stoji vojvodski prestol, edini pomnik naše nekdanje samostojnosti, knežji prestol so prestavili v celovški muzej, kjer nam dandanes pripoveduje nemški napis, da je služil kamen umeščanju slovenskih knezov. Štajerske novice. Dvajsetletnica ključavničarske obrti Iv. Rebek v Celju. Lani in letos praznujemo v Celju osobito razveseljive jubileje: petindvajset let je tega, kar je začelo poslovati veliko mlinsko podjetje Petra Majdiča; za veleindustrijalcem je prišel z dvajsetletnico veletržec Kolenc in sedaj praznuje dvajsetletnico obstoja svoje obrti »veleobrtnik« Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celju. .Veleobrtnika' ga lahko v naših celjskih razmerah mirno imenujemo, saj je njegova ključavničarska obrt največja te stroke v Celju in menda na celem Spodnjem Štajerskem. Začetek Rebekove obrti je bil skromen in zelo težaven. Celjski Nemci so pred 20imi leti ravno tako strastno nasprotovali napeljevanju slovenskih obrtnikov kakor še dandanes. Zato mladi mojster Rebek ni mogel svoje obrti pričeti v mestu temveč v malem kotu občinske hiše na Bregu. Pokojni dr. Dečko pa je nadaljeval boj za naselitev Rebekovo v Celju in po velikem naporu se je to tudi posrečilo. Za dve leti je prišel Rebek v Celje — no in pokazal je kot obrtnik in kot vrl narodnjak, da se ga celjski nemškutarji niso zastonj bali. Svojo obrt je marljivo in spretno vodil, tako da se je pokazala nujna potreba po motornem obratu v njegovi delavnici. Baš ob dvajsetletnici bo stekel v njegovi delavnici motor. Specijaliteta Rebekove ključavničarske obrti so mostne tehtnice, ki so znane ne le po Štajerskem in Kranjskem temveč tudi po sosednjem Hrvaškem. Rebek je v Celju ustanovil delavsko in obrtniško društvo; delal pa je on kakor pridna njegova soproga tudi v mnogih drugih celjskih narodnih društvih; znano je še od lani n. pr., kako pridno je Rebekova gospa nabirala članice jenske CM. podružnice. Poleg dela v društvih pa se je Rebek bavil tudi mnogo s politiko in je bil ponovno narodni deželno- in državnozborski kandidat. Pod njegovim vodstvom se je naše obrtništvo začelo bolj in bolj zavedati svojega pomena v narodu in se je postavilo s trdno stanovsko in denarno organizacijo na lastne noge. Krepki vipavski grči Rebeku še želimo v njegovi obrti tudi odslej enako krepkega napredovanja. Naši prijatelji in naročniki naj kupujejo pri tvrd-kah, ki inserirajo v »Narodnem listu«. Kdor podpira naš časopis, tega podpirajte tudi vi. Slovensko gledališče v Celju. Minulo nedeljo se je vršila 10. predstava v tej sezoni. Igrala se je prav zabavna igra »Tihotapci«. Režiser g. Molek je imel ta večer benefic in razume se, da ni manjkalo prisrčnih ovacij. Več o tej zadnji predstavi in nekaj splošnih pripomb k letošnji sezoni prihodnjič. Prihodnji nastop naših igralk in igralcev se vrši meseca maja, pri slavnosti petstoletnice zadnjega ustoličenja koroških vojvod. Dopisnikom in inserentom! Ker izide zaradi praznika »Narodni list« že danes, v sredo, je moralo nekaj dopisov in inseratov, ki sino prejeli še le danes, izostati. Iz Celja. V tukajšnji klerikalni »Ljudski posojilnici« so že zopet menjali tajnika; v dobrih dveh letih je zavzel to zavidanja vredno mesto že četrti človek. Kaj je pač vzrok tega hitrega menjavanja uradnikov, to bi bilo od velemodrega »vodje« Cestnika jako zanimivo slišati. Pa le brez prevelikega razburjenja, g. Cestnik! Iz Celja. Ženska podružnica CMD. ima svoj občni zbor v petek dne 20. marca ab 8. uri zvečer v gostilni Narodni dom. Članice so vabljene, da se občnega zbora v čim večjem številu udeležijo. Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalca vabi k XXXIV. rednemu glavnemu zborovanju, katero se bode vršilo v nedeljo, dne 22. tm. ob 3. url popoldne v gostilni g. Ossendorfa (delniška pivovarna) v Žalcu po sledečem redu: 1. Vplačevanje letnine (2 K). 2. Poročilo o delovanju društva v minulem letu. 3. Letni račun. 4. Volitev odbora ln dveh pregledovalcev računa za 1. 1914. 5. Praktične izkušnje o hmeljarstvu. 6. Slučajnosti. K mnogo-brojni udeležbi vljudno vabi društveno vodstvo. Podružnica ljubljanske kreditne banke u Celju. Delniška glavnica 8 mlljonov kron. Rezervni zaklad Cez 1 mlljon kron. Centrala v Ljubljani, podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. — Otvarja tekoče in čekovne račune. — -revzema vloge na knjižico in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 41/2%- — Vloge na tekočem računu po 4 V/o in večje vloge proti odpovedi po 5%. — Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja. 98 4 M -J 3 M 3 3 5 q< n N - & O-SjssVC SčaolSgSl •S pp-%®3 5* s \ m ? TJ n " < o J? is ; p _ Zidantnoška podružnica Društva jugoslov. železniških uradnikov je štela preteklo leto 71 članov, »je pa«, kakor je poročal tajnik na občnem zboru podružnice, »žalibog še precej slovenskih tovarišev po štajerskih postajah, ki nočejo priglasiti vstoap V fo narodno stanovsko društvo.* Želeti bi bilo, da bi to storili, kajti dobro organizirani slovenski želez-inčarji so nam neprecenljivi pomočniki pri dosegi rtaših narodnih zahtev glede železnic. Na Ponikvi ob J. ž. je imenovan za postajena-čelnika revident g. Josip Mohorko iz Zidanega mo-sta. Castitamol T ; Proti občinskim volitvam na Ponikvi, pri .katerih so naprednjaki propadli v 2 in 3. razredu le za 2 do 3 glase, se je vložil ugovor. Upati je, da zlasti v 3. razredu pri prihodnjih volitvah napred-njaki zmagajo in bo konec neznosne klerikalne komande na lepi Ponikvi. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. dr. Janko Sernec v Celju 10 K mesto venca na krsto pok. g. Viktorja Kaca v Mariboru, Dne 5. tm. se je vršila občinska volitev za 1. razred v Trbovljah. O-gorčeno omizje narodnih volilcev je nabralo v gostilni Kukenberg na predlog g. Ivana Pravdiča 58 kron z geslom: Pri nas smo imeli pri volitvah izdajalce, nočemo imenovati razne laži narodnjake, soc. dem, in klerikalce, te bodete itak vsi spoznali, kako so nas zahrbtno goljufali. Le eno vam danes v o-braz povemo, da mi v boljšo bodočnost naše občine zremo, orali bodetno naše polje in ledino, čuvaK našo rodno grudo in trboveljsko občino, podvojili prispevke dični Ciril Metodovi družbi, kateri bodetno stali od sedaj še bolj zvesto v službi.« »Pozvedovalni list« c. kr. štajerske namestnije izkazuje celo vrsto škandaloznih slovniških in tiskovnih napak. Ali se hoče s tem kazati odkrito zaničevanje Slovencem in njihovemu jeziku? Iz Vranskega. V gostilno Tomaža Novaka v Ločid pri Vranskem je dne 1. tm. nekdo vlomil in sicer med časom, ko so bili vsi pri rani maši. Odnesel je Novaku mesa, klobas, denarja v vrednosti 100 K. Skrbnemu zasledovanju vranskih orožnikov se je pa posrečilo izslediti vlomilca in sicer v osebi nekega potepuha Antona Bolteta. Kradel je kakor sraka po vsej Savinski dolini ter preživljal z ukradenim blagom neko ničvredno baburo v Izlakih na Kranjskem. Novaku ukradene reči je skril v vrečo v nekem gozdu. Orožniki so pa to izsledili, izročili ukradeno blago Novaku, Bolteta in njegovo baburo so pa izročili sodišču. Poročil se je asistent Južne železnice gosp. J. Badiura v Grobelnem z gdč. Pavlo Miillerjevo. — Čestitamo! Iz uradniške službe pri Južni železnici. Prestavljeni so: pristav Franc Hojs iz Bistrice v Auer, asistent Hlebec Jožef iz Rač v Lipnico, asistent Lukanc Alojz iz Sp. Dravograda v Rače. Iz Laškega trga. Marijagraška občina je imenovala svojega blagajnika g. Konrada FIsbacherja ob priliki njegovega trgovskega jubileja za častnega občana. Iz Št. Petra na Medvedovem selu. (Sad Marijinih družb.) Dne 19. januarja ti. srno pokopali še mlado tukajšnjo Marijino družico. Služila je v tukajšnjem iarovžu kot dekla, dobila je tam sad prepovedane ljubezni ter je doma na porodu umrla. Ali ni to velika sramota za voditelja iji za celo faro? Če se dogajajo take reči, potem je pač jasno, da Marijine družbe niso ustanovljene za ničesar dru-zega-kakor za to, da agitirajo za umazane klerikalne časopise in da zbirajo za mastno plačane maše. Slovenski obrtniki na Spodnjem Štajerskem, posnemajte! Vaši nemški tovariši se izvanredno pridno organizirajo, da si pravočasno zavarujejo svoje stališče proti rdeči in črni internacijoiiali (so-cijalistoin in duhovščini). Pred dobrim tednom se Je ustanovilo v Voitsbergu pri Gradcu obrtniško društvo. Dež. posl. Krebs je na ustanovnem shodu dejal, da zasleduje nemškoštajersko obrtništvo v do-gledni dobi tri cilje: združiti se v postavno dolo^ čene zadruge, osnovati obrtniška politična društva, ki bodo v vseh važnih vprašanjih zastopala stališče obrtnikov in osnovati denarne zavode za kredit mali obrti. — V isti smeri bi pač naj vršila organizacija obrtništva tudi pri nas. Začetki so že sicer tu, a premalo je živahnega nadaljevanja. Iz Latkove vasi pri št. Pavlu v Sav. dol. Pro-stov. gasilno društvo ima v redeljo dne 22. tm. ot> 3. uri pop. svoj redni občni zbor v prostorih načelnika g. župana Fr. Cile.nšeka. Županstvo Zagorje ob Savi naznanja, da se vrši novi letni in živinski sejni v Zagorju ob Savi na cvetni četrtek dne 2. aprila ti. Iz Rečice ob Savinji. Naša kmetijska zadruga je imela dne 8. tm. občni zbor, katerega se je velika množica članov udeležila. Otvoril je občni zbor Ivan Bider, bivši poslovodja kmetijske zadruge, ki je pa sedaj prosto izstopil kot vodja i i odbora zadruge. Nadaljna poročila o delovanju je prednašal -----imr neki Pušenjak. (Zakaj pa ne kak domačin?) ':. Kakšen promet je na-ih in bivši podnačelnik Ako jc ta Pušenjak kot opal (načelnik jc že raj-zboru tudi odkritosrčno podružnica v Kokarjih spodje, ako ste odkrito-elate, zakaj pa nam niste /se sa le ne more tajno ti pa moramo novo izvo-upati, da bo res kmetom si za enega, eden za vse. Upamo, da bo sedanji novo izvoljeni odbor res delal na krščanski podlagi, ne pa svojemu bližnjemu škodo delal ali kredit jemal. Nadalje pa moramo srčno pozdraviti novo izvoljenega načelnika posestnika F. Senica, moža, kateri je res časti in hvale vreden. Pozabiti pa tudi ne smemo na prihodnjega poslovodjo, da ne bomo pri njem našli tudi kuharice, ki bo plačana s 70—80 K1 mesečno kakor je bila dosedaj včasi navada. )a Iz Polzele. Pred kratkim šhio čitali v tem listu radi tukajšnjega slabega petja. Res čiidno je, da sme ta Hauptmann, popolnoma tujec, delati kakor sam hoče. Nam se zdi, da so mu najljubše vedno le mlade pevke na koru; s temi pevkami pa se ne da doseči leiio petje. G. župnik mu menda preveč veruje. Ako se razmere ne zboljšajo, bodemo pa drugače govorili. Iz Slivnice pri Celju. Razmere med župnikom in farani so se zopet zelo poostrile. Župnik preveč nadleguje farane in v svoji, nervoznosti uprizarja stvari, ki naravnost kličejo po maščevanju. Proti mirnim faranom uporablja naravnost grda sredstva, hoteč si s silo pridobiti pristaše za obč. volitve, ki se bodo v kratkem vršile. — Januarja meseca je bil pri župniku neki fant, kateremu je tožil o svojih »sovražnikih«. S slivniškimi »brezverci« ima bojda težek boj, ker so vsi »od hudiča obsedeni«. Posebno nadučitelj Kurbus, trgovec in gostilničar Lesjak, ki v svoji sovražnosti do sv. katoliške cerkve pišejo brezverske članke v »Nar. List«, so najbolji hudičevi opmagači; s temi hudič orje, imajoč jih na ketni«. Tako lepo je govoril naš župnik o najuglednejših možeh v fari! To mu prijateljev pomnožilo ne bo, ampak mu bode pridobilo nove nasprotnike. G. župnik, star ste že, pustite to ujedanje in raje mislite na večnost. Vi opravljajte svoje cerkvene opravke, mi pa bodemo že storili svojo dolžnost pri občini. Iz Sevnice. (Požig.) Posestniku J. Romihu v Gorici je zgorela viničarija z vso viničarsko opravo vred. Uničenih je tudi več hektolitrov vina. Škoda znaša več tisoč kron. Požar je zanetil iz golega maščevanja neki Janez Vimpolšek iz Razteza. Izročili so ga sodniji v Sevnici. Iz poštne službe. Poštar Mihael Strauss v Krl-ževcih na Štajerskem je premeščen na lastno prošnjo za poštarja v Rajhenburg. Iz Št. Petra pod Sv. gorami se nam piše: Pre-častitemu dopisniku »Slov. Gospodarja« ne da začasna zmaga farovške stranke pri občinskih volitvah mira. Zaletava se in zbada kakor obad sedaj jednega, potem zopet drugega. Kar naenkrat odvzame dr. Kuneju priimek »generala-:, kakor so ga imenovali prejšnji g. župnik Tombah iz prižnice; potem skuša pičiti naše mpže Kralja, Narata, Gubina in Gostinčarja. G. Jožefa Kralja na Trebčah imenuje kar dvakrat zaničljivo ri-ijokopa ter piše farovške neslanosti o njem. Kakor "da bi bila kaka sramota za njega, da si je pri težkem delu v Trbovljah zaslužil in prihranil nekaj grošev, da si je mogel potem postaviti lepo domačijo. G. Kralj je priden in ugleden gostilničar na Trebčah, a to napako ima, da noče biti farovški podrepnik. Sčasoma se bodete morali že privaditi, napredno mišljenje v kozjanskem okraju se vedno krepkeje razvija; ni treba misliti, da je kmet še tako zarukan! Poglejte, prečastiti gospod dopisnik, znabiti pa ste vi v svojih mlajših letih koze in svinje pasli, ako so jih vaši stariši imeli,, jga vendar ste-Napredovali tako daleč, da lahko zrnažete surov dopis in blatite v časopisu spoštovane kmete. V želodcu je dopisniku obtičal tudi Anton Kunej iz Rajhehburga,katerega imenuje agenta. Našega spoštovanega domačina ta surovost ne more vžaliti, ker dttbro ve, da so njegovi pradedje veliko pripomogli k stavbi stare šole, v kateri ima on več pravice biti kakor tak privandranec, ki je hodil na dan Volitve oblastno po volilnem lokalu kakor petelin PO smetišču. Ne zamerite, zmage pijani dopisnik, kako se je pa obnašal proti naprednim odbornikom in nam kmetom g. župnik Lah, ko še je bil pri na& za kaplana in ko mu je dišalo mesto župnika šent-.»peterskega? Dobrikal se je ljudem na vse načine in pohlevno prosil po svojih podrepnikih za podpise pri naprednem občinskem odboru. Na misel nam pride tu pripovest o ježu in lisici, katero bi lahko vaš verni somišljenik Moric v šoli otrokom razložil. H koncu se še je oglasil pek Janez Planine kot najnovejši »zvezar«. No, s to pridobitvijo pa ste temo zadeli. Nam je sicer žal, da ta pobožni mož, ki je vzgled olike in finega obnašanja, nima toliko svoje zemlje, da bi lahko gor pljunil; pa bode že šlo, b kričanjem in agitiranjem s'i jo znabiti pridobi. A poprej mora gledati na to, da bodo njegove zemlje malo boljše. Pri farovški zmasi pri občinskih volitvah je bilo le malo razlike proti naprednim glasom; taka »zmaga« je od muh! Farovški še ne bi bili tega vspeha dosegli pri občinskih volitvah, ako ne bi bila vaša »vahta« pred farovžem in kaplanijo tako ostudno in z nasiljem delala — volitve. Le vprašajte vaše volilce, še njih je sram vašega početja. Kaplan in župnik sta hodila od hiše do hiše več ko jeden mesec pred volitvo, a na dan volitve je vašjj »vahta« volilce vlačila v farovž in kaplar.ijo. Ako vi mislite, da ste s svojim nastopanjem poglobili vero med farani in utrdili spoštovanje do duhovščine, se jako motite; prihoanjost vas bode o nasprotnem poučila. Iz Brežic nam pišejo: Neki kmečki fant iz okolice je dobil 2.3D0 K dedščine. Z denarjem se je odpeljal v Ameriko. Na ladji je pa enkrat svoje bankovce prešteval in ogledoval; veter popihne in odnese bankovce v morje! Nesrečni fant je vsled te zgube zbolel; v novojorški bolnišnici je prišel sicer zopet malo k sebi, a ne bo več nikoli pri pravi pameti. V Loki pri Zidanem mo3tu so bili izvoljeni prt nadomestnih občinskih volitvah v soboto dne 14. marca klerikalni kandidatje. Socijalisti so propadli. Ker so socijalisti zavrgli zvezo s slovenskimi na-prednjaki in beračili glase pri nemškutarjih, so slovenski naprednjaki raje dali svoje glasove klerikalcem. Iz Šoštanja. V četrtek .se je vršil občni zbor šoštanjske Posojilnice, na katerem bi se imela odobriti letna bilanca in izvoliti novo načelstvo in nadzorstvo. Občnega zbora se je. udeležil tudi okrajni glavar pl. Poigher iz Slovenjgradca, dalje v imenu celjske Zadružne zveze revizor Benjamin Kunej/ potem drž, poslanec dr. Verstovšek in revizor ljubljanske kler. Zadružne zveza Vladimir Pušenjak. Slednja gospoda sta že več dni poprej strašila po" okraju in je vsakdo, kdor te sorte ljudi pozna, vedel, da bosta prišla na občni zbor zgago delat. To se je tudi točno zgodilo. Občnemu zboru so se predložili računski zaključki in bilanca, po kateri se izkaže po uporabi vladne pomoči 200.000 K ter po vplačilu ' prispevkov, ki so jih obljubili denarni zavodi im zadrugarji v skupnem znesku 70.000 K, da je fco-štanjska Posojilnica aktivna. Dasiravno je vlada -vsled prizadevanja namestnika grofa Claryja dala tako znaten prispevek le pod pogojem, da tudi člani in drugi denarni zavodi prispevajo, zadružniki sedaj vsled Verstovškovega in Pušenjakovega hujskanja niso naenkrat hoteli nič več vedeti o tem, da bi bili res dolžni plačti podpisane zneske. Zato niso hoteli odobriti predloženih računov in bilance. Akoravno je navzoči okrajni glavar pl. Poigher o-pomnil dr. Verstovška, da je to postopanje grda nehvaležnost članov zadruge nasproti namestnika Claryju in da vsled tega posojilnica še vendar lahko pride v konkurz ter trpi celi okraj veliko škodo, vendar dr. Verstovšek kot ljudski zastopnik tega okraja ni storil svoje dolžnosti, da bi pomirjevalno vplival na ljudstvo. Saj on dobro ve, da so morali člani klerikalne posojilnice v Marnbergu tudi nekaj prispevati, da se je tamošnja duhovniška posojilnica rešila konkurza. Istotako so prispevali tucH člani nemške posojilnice v Laškem trgu. Svojo modrost je prodajal on kakor klerikalni revizor Pušenjak v tem smislu, da sta kritizirala od več občnih zborov že odobrene sklepe načelstva in hotela naprtiti plačilo tega, kar so člani dolžni, Zadružni Zvezi v Celju. Tako postopanje je proti vsakemu boljšemu prepričanju obeh imenovanih ihujskačev,-vkljub temu pa je smatrati šoštanjsko Posojilnico za sanirano in ni pričakovati, da bi si zaslepljeni zadružniki še ne premislili, kako škodo bi trpeli, če sledijo nasvetom Verstovšek-Pušenjakovim. Seveda, deželnozborske volitve se bližajo in treba je misliti na to, kako bi se ujelo čim več nepoučenim kmečkih volilcev. S takimi sredstvi si čiovek dandanašnji še edino lahko obdrži deželno odbornlštvo. kaj ne, zelo spoštovani dr. Verstovšek? Iz Studenic pri Poljčanah poročajo, da je ondl umrl dolgoletni župan v Brezju ter ud krajnega šolskega sveta, Anton Kodrič-Hrastinski. Odveč bi bilo naštevati vrline blagega moža; kdor ga je poznal, je moral čislati kremeniti značaj neomah-Ijivega Slovenca Kodriča. Bodi mu trajen spomin! Ustanovil se je v Studenicah krožek, ki plačuje prostovoljno narodni davek v prid CMD. Družbeno vodstvo je poverilo imenovanemu krožku tudi oskrbovanje nabiralnikov v Studenicah. V doglednem času se vprizori tukaj igra: »Kje pa je obešalo?« Žalostne novice iz Slovenskih goric. Od Sv. Miklavža pri Ormožu pišejo »Slov. Narodu«: »Sliši se, da sta zopet dve veliki vinogradniški posestvi na prodaj, in sicer eno g. kaplana Štuheca v Ilov-ščaku (Mrzlo polje — Tettenhengst) in eno g. Kof-lerja na Kogu. Misli pa obe posestvi kupiti ptujski Fiirst. Naša narodna dolžnost je, da obvestimo o tem našo širjo slovensko javnost in to tem bolj, ker tujci, osobito Nemci iz Ptuja, Radgone, Maribora; Gradca itd., da celo z Dunaja, vedno več slovenskih vinogradniških posestev nakupujejo. Značilno je n. pr., da so Svetinje obkrožene od treh strani od nemških posestev in samo na eni strani Še meji slovenska posest do cerkve. Jeruzalem je ves v nemških rokah, in to gre tako dalje, brez konca in kraja. Če bo šlo tako še dalje vsled brezbrižnosti Slovencev, potem smelo trdimo, da bodo slovenske gorice najti samo še na zemljevidih in to, če ne prej, v sto letih gotovo, kakor je solnce na nebu. Že sedaj bi se nam lasje ježili, ako bi zamogli pogledati na zemljevid, ki bi nam natančno pokazal slovensko in nemško posest. Toda kaj pomaga taki-le člančič v tako resnični in resni stvari? Udarec v vodo! Za-početi bi se pač morala tozadevna velikopotezna akcija, toda s čim? Denarja manjka! Društvo »Bra-nibor« ima preslabe pripomočke, da bi zamoglo dati samo za eno vinogradniško posestvo recimo 20 do 30 tisoč goldinarjev. Vsi denarni viri, kakor so kopališča, slatine, rudokopi, gozdovi itd., ter s tem zvezana industrija je na slovenski zemlji že v tujih, najsibo v nemških ali laških rokah. In kakor rečeno, v doglednem času bode tudi v naših vinogradih zagospodaril Nemec, Slovenec pa bo njegov vinl-čar, kakor imamo žalibog že sedaj za to vzgledov dovolj.« Na Humu pri Ormožu se vrše na jesen občinske volitve. Želeti je, da ostane občina v dosedanjih dobrih rokah. V Trnovljah pri Celju so povozili splašeni konji hlapca Črepinška. S strto nogo so spravili reveža v celjsko bolnišnico. Nadaljevanje štajerskih novic na 5. strani. »Mariborski Glasnik" dobe le naročniki „Nar. Lista", ki stane letno 4 K. Uredništvo v Mariboru, TegetthofTova cesta št 30. Porotno sodišče v Mariboru in pravice slovenskega jezika. Pravkar dokončane razprave pred porotnim sodiščem v Mariboru so zopet v jasni luči pokazale, kako se pri naših sodiščih malovažijo zakoni, ininl-sterske naredbe, kako se tepta povsod slovenski Jezik. Perotna sodišča so institucije, ki segajo globoko v življenje ljudstva, kajti ona so V naših krajih edina kazenska sodišča, pri katerih"Sodeluje potom porotnikov tudi ljudstvo in ne samo učeni pravniki. Posebno važna pa so porotna sodišča zaradi tega, ker se pred njimi razpravlja in ker ona sodijo v slučajih, za katere določa naš kazenski zakon posebno visoke kazni in zlasti tudi smrtno kazen. Zakoni določajo za to, da Se mora v postopanju pred porotnimi sodišči vršiti vse zelo natančno, .Zakoni pa tudi določajo, da ima sleherni državljan pravico, zagovarjati se pred sodišči in osobito tudi pred porotnim sodiščem v slovenskem jeziku. Za naše slovenske dežele je bilo izdanih že več naredb o rabi slovenskega jezika pri sodiščih. Tako je justično ministerstvo z razpisom od 15. sušca 1862 (in sedaj imamo že 1914!) naznanilo predsedništvom višjih deželnih sodišč v Gradcu in v Trstu, da je v vseh krajih, kjer bivajo Slovani Slovenci, paziti na to, »da so pri kazenskih in končnih razpravah z obdolženci, ki znajo samo slovenski, sodno osobje kakor tudi državnopravdniški uradniki in zagovornik popolno zmožni slovanskega jezika, da se torej razprava vrši v slovanskem jeziku in da v tem jeziku razglase tudi sodbe, ter, koliko mogoče, i njeni razlogi.« In tako bi lahko navedli še nekaj takih navedeb. Toda za vse to se naše sodišče v Mariboru ne zmeni, saj pri nas so zakoni zato, da se ne izvrše, naredbe zato, da se uradniki po njih ne ravnajo. Ako se sicer pred uradi teptajo pravice slovenskega jezika, potem je to podlo zapostavljanje in zaničevanje našega jezika, ako pa se v kazenskih pravdah, posebno pa še pred porotnim sodiščem, razpravlja, obtoženec ali priče, ki ne znajo dobro ali pa nič nemški, izprašujejo nemški, ako sodnik sam dobro ne razume slovenskega jezika, ako govorita državni pravdnik in zagovornik nemški in ako končno niti porotniki ne razumejo slovenskega jezika, potem je to nekaj tako gorostasnega, tako krutega, da se nam mora obtoženec usmiliti že zaradi tega, ker se govori o njem in okoli njega v jeziku, ki mn je docela tuj ali pa, ki ga razume kvečjemu za silo. To je pri nas v Avstriji tista livalisana narodna jednakopravnost in vestnost pred državnimi uradi. Nočemo nastopati osebno proti nemškim sodnikom in uradnikom sploh, hočemo le preustrojiti te razmere, protizakoniti sistem. Posebno gg. državni pravdniki! Zakoni zahtevajo, da znajo državni pravdniki kakor vsi uradniki jezik ljudstva, s katerim pridejo v dotiko, gori navedena ministerska naredba določuje še to posebno za naše kraje in vendar se nikdar ne dogaja, da bi državni pravdnik plediral (zastopal) slovenski. Zakaj iie? Mar ne znalo toliko slovenski, da bi znali izražati svoje misli v tem jeziku, ali pa tega nočejo? Med mariborskimi preb ivalci se najde na stotine ljudij, ki nimajo druge Izobrazbe kot ljudskošolsko, a vam govore jedrnato in pravilno slovenski in nemški jezik. To je znamenje, da se inteligenten človek brez posebne šolske naobrazbe lahko nauči tuj jezik. Ako torej zahtevamo od državnih pravdnikov nemške narodnosti, od nemških sodnikov, da ovladajo slovenščino, da pledirajo in vodijo razprave v slovenskem jeziku, ako gre za usodo slovenskega obtoženca, potem gotovo ne zahtevamo ničesar posebnega, ničesar, kar bi bil vseh avstro-og skh ekarnah. "'"t Vsi deli embalaže nosijo to postavno zavaniv znamko. 0 VARILO! J to n Velike povodnjl na Moravskem. Kakor se Iz Brna poroča, je prestopila reka Morava pri Neda-konicah in Ogrskem Hradištju bregove. 96 hiš je pod vodo, 19 hiš se je zrušilo, 41 hiš je več ali manj poškodovanih. Skupna škoda znaša 160.000 K. 171 oseb je brez strehe. Človeških žrtev ni. Loterijske številke. Dunaj, dne 14. marca 1614: 34, 15, 61, 39, 43 r' OOOOC OOOOO OftCOOO ©©O OOOOO i 0 Mariborskim Slovencem ? c o r. se priporoča za naročila najfinejših oblek •) 1 Maks Zobuhoušeh v Celju f 5 Na željo bi obiskoval tudi stranke v Maribora. Moja (! obrt obstaja v Celju že več let in ima svoje naroč- ,) C nike v najboljših krogih mesta Celja in cele okolice. 9 COOOOOdO O OO OOOOOfl RAZPRODAJA. V konkurzu Jožefa Macuha, kro jaškega mojstra v Maribora se bode prodala dne dne 26. marca 1914 v Mariboru Stolna ulica 5 na javni dražbi cela zaloga njeeovega blaga, ki obstoji iz sakna za moške obleke in iz narejenih oblek v 37 oddelkih v cenilni vrednosti 4086 K 47 vin. Začetek dražbe ob 9. uri dopoldne. Blago se lahko ogleda dne 24. marca 1914 po prejšnji prijavi po kookurznem upravitelju gosp. dr. Fran jo Rosina. odvetniku v Mariboru, Tegett> hoffova ulica Št. 16. Cenilni zapisnik se lahko pregleda vsaki delavnik od 9 —12. in od 3.-6. ure ali pri kon-knrznem komisarju c. kr. dež. nadsvetniku grosp. dr. Gnstavu Wokaun pri c. kr. okrožni sodttfji v Mariboru ali pa pri konknrznem upravitelja gosp. dr Fraujo Rosina, odvetnik v Mariboru, Tegett-h< ffova ulica št. 16. Konknrzni upravitelj: dr. Franjo. Rosina. Vabilo na redni občni zbor >: Gornje-Savinske posojilnice v Mozirju ki se vrši v ponduljek, dne 30. sušca 1914, ob 9. uri dopoldne v uradni pisarni. DNEVNI RED: 1. Prečitanje 4n odobrenje zapisnika 38. ..bčnega zbora z dne 12. aprila 1913. 2. P. ročilo nacelništva in nadzorništva o de-lovan u in potrienju računa za leto 1913. 3. Nasveti nadzorništva o uporabi preostanka. 4. Volitev n^čeliiištva in nadzorništva. 5. Č ta^je revizi j-krtga (zapisnika) porodila Zaijp.užne Zveze. 6 Posamezni nasveti. 13p l .,r . \ ODBOR. redni občni zbor registrovane zadruge z neomejt no zavezo ki se bo vršil dne 26. marca 11)14 ob 5 uri popoldne v sejni dvorani ?vNarodnega doma",v Celju s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poroč lo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa za leto 1913. 4. Ra/delitev čistega dobička. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Čitnnje revizijskega zapisnika. 7. Razni predlogi. K mnogobrojui udeležbi vabi načelstvo. Pesa za klajo daje najviijl čisti dobiček pri polju in slnži za živinorejo kar najboljše. — Za peso je najboljše seme origin. Friedrlchswertsko po imenu „Zuckerwalze". — Obneslo se je povsod po Avstriji. — Poročila in Izdal svetnik cenik« pošilja Eduard Meyer, graščina Frledrlcbsvertli 1209, Tiiringija. Zastonj TSrX segajočo knjižico „0 pridelovanju pese" ki opisuje obdelovanje, dalje, kako se dobi največ in najboljšega pridelka, gnojenje, polaganje živini itd. — Vsak kmetovalec naj čita. Listerjevl bencinovi angleški petrolejem in plinori motorji lokomobifii za vse vrste strojev od l'/» — 10 HP z magnetnim vžigalom. Najmanjša poraba goriva) Ugodni plačilni pogojil Najpript ostejsi motor za kmetijstvo 1 Več tisoč v rabi. Ceniki In obiski zastonj. R. A. LISTER & CO., dr. z o. z. Danaj, III/2, Hintere Zollamtsstrasse 9. 137 -i Kakor gnojite, tako bodete želi! i Tomasovo žlindra Stern^^^arke IIMCTIMeCNl tCHUTZHMKf I co o> OO je preizkušeno ln ceneno fosfornoklslo umetno gnojilo za pomladansko setev. Gotov učinek! Visok donesek! Tomasova žlindra zajamčeno čista in polno-odstotne vrste se prodaja v plombiranih z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah. Dobi se povsod, kjer vidite plakate umetnih gnojil z zvezdno znamko ali pri g! tovarnah za Tomasovo žlindro (Thomasphosphatfabriken) H dr. z o. z. Berlin W. 35. ►3 oi N SI |N Lil33 Svari se pred mani vrednim blatfom! 88SE8388 foss 33—6 882ZK88 sssstžl so postali dokaj cenejši. Dokazano najuspešnejše, najcenejše nadomestilo za ogljikovo kislino za vse vrste zemlje in sadežev, prekaša vsled svojega zanesljivega, hitrega vpliva vsa druga priporočena losfornokisla gnojila ! Amonijakove, kalijeve, salpetrove-super-fosfafe kot najboljša sredstva za uspešno, izplačajoče se gnojenje dobite pri vseh tovarnah, trgovcih in kmetijskih društvih. Osrednja pisarna L. Fortner, Praga, Graben 17. 0) it i registrovana stavbena in stanovanjska zadruga z omejeno zavezo V GABER JU PRI CELJU XXXXXXXXXXXXXXX xxxxxxxxxxxxxxxx Zadruga ima v Gaberju tik CeIja 28 sprejema vloge od svojih članov, ki na- nnf l)H n Cu lepih stavbenih prostorov na razpolago, meravajo zidati hiše in jih obrestuje po U LI Ull JlU U |0 Na teh stavi svojim zadruž. hiše, ako vplačajo xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx v gotovini vsaj 30% vrednosti projekt stavbe. 106 -3 Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12 Avstr. poštne hranilnice r:ičnn Slev. 64.366. xxxxxxxxxxxxxxx Uraduje se VsaH trieH od 9.-12. ure in VsaHo nedeljo od 9.-11. ure dopoldne. y iwwcm/v Kakršna gnojitev taka žetev f Tomasova žlindra znamke zvezde preizkušeno in poceni fosforno kislo umetno gnojilo za spomladansko setev. Gotov učinek 1 Visok*donesek! Tomasovo" žlindro zajamčeno čiste in polno-odstotne vrste prodaja v plombiranih z označbo odstotkov In varstveno znamko opremljenih vrečah| 50-51 10-6 veletrgovina „M E R K U R" P. Majdič v Celju kier le nrodaiališče tvrdke Thomasuhosoltat- Priporoča se tudi bogata zaloga vsakovrstne železnine kakor: pa-lično železo, jeklo, pločevina, žica, bodeča žica in mreže za vrtne ograje, okovje za stavbe, traverze, cement, trstje, strešna lepenka, vodovodne cevi, vse vrste polje-deljsko orodje, trsne škarje, gumi za cepljenje trte, škropilnice za vinograde itd. vse najboljše kakovosti po najnižjih cenah ^ na debelo in na drobno. ^msssssss^^sim Namesto 12 « le 5 « mm JB 20000 parov čevljev na zavezo, iz zelo dobrega nsnja, ki so bili določeni na Balkan, so mi vsled vojske zaostali. Moram to za-■BB Um » logo v kratkem prodati in zato pro-^^^H* fl^ dajam čevlje pod izdelovalno ceno ^HHk za 5 E par. V zalogi so v vseh ve-likostih moški in ženski. Razpošilja ^ ^ po povzetju Eksport Arnold Welss, Dnnal VI., Onmpendorferstrasse 139/71. 11 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pni j enega 9 E, boljšega 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, pnhaitega 5 E 10 h; 1 kg Aeleflnega, inežnobelega, pnljenega ti K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 8 E; 7 E; belega, Snega 10 E, najfinejši prtni pob 12 E. — Kdor vzame 5 kg. 56 dobi franko. -6 Zgotovljene postelje ti goitonitega rdečega, modrega, belega ali rm-menega nankinga, pernica, 180 cm dolga. 120 cm iiroka, c 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Hrok, napoljen i novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol pnh 20E; puh 24 E; same pernice po 10 K, 12 K, 14 E, 16 E; zglavniki 3 K, 3 E 50 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke E 13'—, E 14 70, E 17 80 in K 21—; zglavniki 00 cm dolgi, 70 cm Široki E 4 50, E 520, E 5'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej tranko. Dovoljeno je camenjati, zaneugajajoče se povrne denar. S. Benlsch v Dešenlci, štev. 773 Češko Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. Davek na špirit! Vsled kolosalnega zvišanja davka na Špirit, katero je stopilo v veljavo že s 1. februarjem, je potrebno, da si izdelujete vse špirituose sami. Oni, ki si hočejo to izdelovanje po praktični metodi urediti In si 8 tem mnogo prihraniti, naj se takoj obrnejo pod šifro „ Veliki prihranki 4351" na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachfg., A. G, Dunaj I/l, Wollzeile 9. — Dotična tovarna pošlje takoj strokovnjaka zastonj na lice mesta, 20 -2 in rasno moderno blago za molke ln ženske obleke razpošilja po najnižjih cenah 62 -« = Jugoslovanska razpo&iljalna - R. Stermecki v Celju Pišite po glavni ilustrovanl cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemn pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bolgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati. _ it. 303 (Štajersko). Največja iznajdba nove dobe e žepna ura za gospode „Concorrenzi* s pravim švičarskim kolesjem, 30 ur doča, z emajlno številčnico, lepo gra-viranim okrovom, z 10-letno garancijo E 3 90, 3 komadi samo E 10'50. — Ce ne ugaja, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustr. katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov. 16 12-6 F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3-7 (Avstrija). Slikar h pleskar prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje v krasnih in najmodernejših 94 —4 vzorcih. Postrežba točna in solidna. Cene brez konkurence. M. DOBRfltfC CClsDC, Gosposka ulica 2. l-r< c S C-o C C Bratje Slovenci, kupujte kauafase, platno za vsake vrste perilo, blago za obleke, barvano platno, druke le pri češki firmi l Jaroslav Kocidn, tkalnica c Cerven? Kostelec, Češko. | 40 metrov ostankov kauafasa, blaga za o obrisače, platna ali draka pošiljam za g K 24'— proti poštnemu povzetju. 65 -6 S * Trgovina s špecerijskim blagom z Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljivo kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, Solidna postrežba I J. Ravnikar Trgovina z moko in deri želnimi pridelki :: Glavna zaloga vrvarskega blaga Graška cesta 21 Vedno sveža žgana kavo peso, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane tvrdke Mautner. Glavna zaloga oljnatih barv I Kako se drzneš mi kaj drugega prinesti nego preizkušeno dobri svalčični papir ali stroke 9Ottomanc gP Vse solsfre potrebščine JW Ha debelo. 02 -5 za ljudske šole kakor: ■a drobno. Svinčniki, peresa, percsniki, radirke, kamenčki, gobice, raznovrstni pisalni in risalni papir, barve, črnila, tuš, gumi, ravnila, torbice za šolarje, škatljlce za peresa, kreda Itd. se dobivajo v najboljši kakovosti in po najnižji eeni pri mr Goričar $ CesHoVseH 1 Celju ^h Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov in vseh tiskovin za urade. "S Južnoštajerska hranilnica v Celju || v Narodnem domu. g O dopoldne in jih obrestuje 'po T il Al ®tan'' *evn,ca> Vransl10 Gornji od dneva po vlogi do dneva dviga JI () grad In rezervna zaklada, katera ter pripisuje obresti vsakega pol /1 * v znašata že nad 350.000 K. Ker leta h kapitalu. — Rentni davek gli L. L* nima namena iskati dobička, zato plačuje hranilnica sama ter ga ne 1' IV Ij) razdeli znatne svote v obfeko-Odteguje vlagateljem. Za varnost ^ " j« ristne in dobrodelne namene za vlog jamčijo okraji: Šmarje, So- gori navedene okraje. 43 5 a za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico uatanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100 000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice dragih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. d m Last Narodne založbe v Celju. Izdajatelj: dr. Vekosiav Kukovec. Odgovorni urednik: Janko Lesničar. Tisk Zvezne tiskarne v Celja.