Aktualno
Kebab
s salmonelo tudi na Ptuju
O Stran 2
M
¡t \ XJ :
o ,•'
H.'
> Œ	V
rM U ¡¡J
o""	•	T •
2 i o tajerski
Müller Slovenija, Avstrija
Pri nas za parfum 50, pri sosedih 25 evrov
O Stran 2
Ptuj, torek, 26. februarja 2019
Letnik LXXII • št. 16 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
Podravje Ormož • Pet
tisočakov za odkrivanje tople vode
O Stran 5
V središču Podravje • (Ne) varna avtobusna postajališča na cesti se kar množijo
O Strani 6 in 7
Črna kronika Mihovce, Ptuj •
Rotvajnu leto in štiri mesece zapora
O Stran 24
Kmetijstvo Podravje •
Pridelovalci pese želijo dodatno subvencijo
O Stran 9
Kultura
Podravje • Grand
prix ex-tempore Karneval Ptuj v roke Tomažu Plavcu
O Stran 11
Ptuj, Podravje • Na 14. tradicionalni Obarjadi zbrali 5.200 evrov
»Vsega po malo, največ pa ljubezni«
Lions klub Ptuj je na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju v soboto pripravil tradicionalni kulinarični, dobrodelni in družabni dogodek Obarjado. V kuhanju obare seje pomerilo 22 ekip. Najboljše so skuhale ekipe Petovia avto Ptuj (I. mesto), Seco (II. mesto) in Radio-Tednik Ptuj (III. mesto). Več na strani 11.
Foto: Črtomir Goznik
Aktualno •
Zakaj jabolka v Štukih
vri	. ...
se februarja visijo na drevesih
o Stran 2
Perutnina Ptuj •
Je Ptuj dobil (prvega) milijarderja ali obratno?!
o Stran 3
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Štajerski TEDNIK
701er
Ob sklenitvi naročniškega razmerja vas tokrat čakajo lepe nagrade, ki vam bodo polepšale zimske dni.
Več v notranjosti časopisa.
4T
2 Štajerski
Aktualno
torek • 26. februarja 2019
Slovenija, Ptuj • Znani so ponudniki, ki so prodajali oporečen kebab
Kebab s salmonelo tudi na Ptuju
V Sloveniji smo pojedli štiri tone s salmonelo okuženega kebaba. Uprava za varno hrano je konec minulega tedna objavila seznam 38 ponudnikov hitre prehrane, ki so to sporno meso imeli; na njem je tudi ptujska okrepčevalnica Pri Perotu.
Sporno meso je prišlo iz Poljske. Takoj po sumu okužbe s salmonelo so ga umaknili iz prodaje in uničili, ker pa je to meso bilo na trgu že od decembra, smo približno štiri tone s salmonelo okuženega mesa pojedli. Uprava za varno hrano je objavila seznam ponudnikov. S salmonelo okužen kebab je bil prisoten pri 38 ponudnikih iz 23 krajev po Sloveniji. V okolici Maribora je takih ponudnikov sedem, enega so odkrili celo na Ptuju.
Okrepčevalnica Pri Perotu na Zagrebški cesti (ob Mercatorjevi
trgovini na Bregu) ponuja različne vrste hitre prehrane, med drugim tudi kebab. Lastnik Bernard Mataj pravi, da ima že devet let istega dobavitelja in da z njim ni imel nikoli težav. »Meso je neoporečno, nihče se ni zastrupil. Ponudnikom keba-ba se s tem dela velika škoda. Prodaja pri meni je padla za polovico,« je povedal. Inšpektorji so pri njem kljub temu zasledili okužen goveji kebab in ga umaknili iz prodaje.
Dan za tem je Uprava za varno hrano dobila še eno informacijo, tokrat o spornem goveje-puranjem
Foto: Profimedia
V Sloveniji pojedli štiri tone s salmonelo okuženega kebaba.
kebabu. V Slovenijo naj bi prišel v treh pošiljkah skupne teže 45 kilogramov, dobavitelj pa že izvaja umik in odpoklic. Inšpektorji so sumili, da ima okrepčevalnica Pri Perotu tudi del tega kebaba, zato so ga sprva umaknili iz prodaje, nato pa ugotovili, da goveje-pura-nji kebab v tej okrepčevalnici ni bil sporen, sporna je bila prva pošiljka govejega kebaba, tega pa ni več.
»Treba je povedati, da ponudniki hitre prehrane niso krivi, da so imeli s salmonelo okuženo meso. Prav tako lahko pomirimo potrošnike,
da je salmonela prisotna v veliko živilih in Uprava za varno hrano take izdelke odkriva zelo pogosto. Salmonela ni nevarna, če je meso toplotno obdelano, kar kebab je, zato na srečo bolezenskih znakov v teh primerih ni bilo,« pravijo na Upravi za varno hrano, kjer v zvezi z afero s poljskim mesom čakajo še izsledke zadnjega vzorčenja mesa. V mesu analizirajo prisotnost ostankov veterinarskih zdravil, nesteroidnih sredstev in nekatere druge kemikalije.
Vida Božičko
Spodnje Podravje • Številni sadjarji zaradi obilne letine jabolka pustili kar v sadovnjakih
Jabolka še februarja visijo na drevesih
Bralci so nas obvestili, da v velikem sadovnjakujabolk v Štukih pri Grajeni še sredi zime z dreves visijo jabolka, številna pa so popadala po tleh. Pri lastniku smo se pozanimali, zakaj jabolk ni pobral ali pa vsaj pustil, da bi jih pobrali okoliški prebivalci.
Letos bodo jablane rodile slabše
Lanska letina jabolk je bila zelo obilna, po dveh slabih letinah zaradi spomladanskih pozeb jih je bilo nadpovprečno veliko. Sadjarji naj bi pridelali približno 65.000 ton jabolk, kar je nad petletnim povprečjem, ki znaša 43.000 ton. Na prvi pogled spodbudna statistika pa je sadjarjem prinesla številne zaplete, saj tako bogatega pridelka niso pričakovali.
Juhart: »Vrata sadovnjaka so bila odprta za vse!«
»V našem sadovnjaku je ostalo približno 10 odstotkov pridelka.
Foto: Črtomir Goznik
V nasadu u Štukih je še konec februarja polno jabolk.
Cena obiranja je bila namreč višja od cene za industrijska jabolka. Enostavno se pobiranje ni izplačalo. V takem obsegu se nam je to zgodilo prvič,« je povedal lastnik sadovnjaka v Štukih Branko Juhart. Tisti, ki se dnevno vozijo mimo velikega sadovnjaka, se sprašujejo, zakaj jabolk niso pobrali tisti, ki bi jih želeli zase. »Vrata sadovnjaka smo odprli. Vsak, ki je želel, si je natrgal, kolikor je hotel. Odziv je bil kar velik, vendar jih še vedno kar nekaj ostalo v sadovnjaku,« je pojasnil Juhart.
Strokovnjak za sadjarstvo Roman Štabucje povedal, daje rodnost v sadovnjaku izmenična. Lansko sezono je prišlo do hiperprodukcije, logična posledica pa je, da bodo letos jablane slabše rodile. »Sadjarji se morajo tega zavedati, in če letos niso naredili jabolčnega kisa, ga tudi drugo leto žal ne bodo. Za debelimi kravami pač pridejo suhe, tak je naravni cikel. Lastniki sadovnjakov pa se lahko letos na manj obilno letino pripravijo tako, da manj obrežejo drevesa in pustijo bolj bogate krošnje,« je še svetoval.
Štabuc: »Neobrana jabolka so vir bolezni«
Strokovnjak za sadjarstvo Roman Štabuc z mariborskega kmetijskega zavoda je do puščanja
pridelka v sadovnjaku kritičen: »Ta jabolka so vir bolezni. Tista, ki so na tleh letos, niso niti zmrznila, zato privabljajo živali. Sadovnjak je treba očistiti.«
Vida Božičko
Ormož • Razrešitev direktorja občinske uprave
Zamenjava bo stala 15.000 €
Za odpuščenega direktorja ormoške občinske uprave Gorazda La-dineka bo občina odštela 15.000 evrov odpravnine.
Kot smo nedavno poročali, je novi župan Danijel Vrbnjak pred kratkim prekinil pogodbo o sodelovanju z direktorjem občinske uprave Go-razdom Ladinekom, ki ga je na to mesto s petletno pogodbo maja lani postavil prejšnji župan Alojz Sok. Vrbnjak je na minuli seji ponovno poudaril, da ima kot župan pravico imenovati direktorja občinske uprave, o razlogih za spremembo pa ni želel govoriti: »V ponedeljek, 11. februarja, ob 11.30 je bila direktorju vročena odpoved, do treh sem zahteval podpis. Z direktorjem sva se korektno pogovorila, povedal sem mu, na kak način želim, da bo občinska uprava naprej delovala. Občinsko upravo si bom sestavil po svoje! Ne želim, da mi v ozadju vsiljujete, s kom in na kak način moram delovati. Občani bodo zahtevali realizacijo zadanih načrtov, ta pa je v veliki meri odvisna od sodelavcev v občinski upravi. Želim vpeljati projektno delovanje z vodjo, ki bo sledil županovi usmeritvi, in veliko pozitivnih realizacij za občino Ormož.« V tem času se je sicer že iztekel razpis za izbiro novega direktorja. Kdo bo novi direktor, Vrbnjak še ni napovedal, pričakuje pa, da ga bo s polnimi pooblastili imenoval v prihodnjih tednih. Do takrat je za vodenje občinske uprave pooblastil nekdanjo direktorico Matejo Zemljak.
Monika Horvat
Novi ormoški županje kadrovanje pričel pri vrhu. Zamenjava vodje občinske uprave pa očitno ne bo edina kadrovska poteza. »Kadrovske spremembe zagotovo še bodo, podrobnosti bomo povedali, ko bo čas,« je dejal. Skrivnosten za zdaj ostaja tudi glede imenovanja podžupanov. Dejal je le, da bo »zaenkrat imel enega podžupana«, imena pa prav tako še ni želel razkriti. V javnosti se omenja, da naj bi bilo podžupansko mesto ponujeno svetnici Irmi Murad.
Slovenija • Slovenski Müller enkrat dražji od avstrijskega
Pri nas za parfum 50, pri sosedih 25 evrov
V Štajerskem tedniku smo že razkrivali primere različnih cen izdelkov v mednarodnih trgovskih verigah.
Na primeru Hoferja so bile takrat cene izdelkov v Avstriji le za nekaj evrov višje kot v Sloveniji. Izjemno pa je tokrat presenetila primerjava avstrijskih in slovenskih cen v dro-geriji Müller. Cene nekaterih parfumov v Sloveniji so v Müllerju tudi do enkrat višje kot za enake parfume v Avstriji.
V promocijskem katalogu pred Valentinovim so v Avstriji ponujali parfum Lancome za 25 evrov, cena v slovenskem katalogu je bila blizu 50 evrov. Cene so bile različne še pri treh enakih parfumih: 40 in 70, 38 in 60 ter 40 in 50 evrov. Nižje cene veljajo za Avstrijo, višje za Slovenijo. Na vprašanje, zakaj prihaja do razlik
v cenah, so v Mullerju odgovorili: „Zaradi razlike v konkurenci, davkih in nabavnih cenah se lahko zgodi, da so nekateri izdelki v nekaterih državah cenejši, spet drugi dražji. Pri določanju cen se orientiramo po cenah na slovenskem trgu."
Kot smo mediji že tudi večkrat poročali, pa mednarodni veletrgov-
ci na različnih trgih ponujajo tudi različno kakovost izdelkov. Znani so primeri pralnih praškov, meščal-cev, čokolad ... Smo torej prvo-, drugo- in tretjerazredni potrošniki? In običajno je še tako, da za slabši izdelek enake znamke v Sloveniji plačamo več kot za boljši enak izdelek v Avstriji. (mz)
!- —
Foto: MZ
Cene Valentinove ponudbe parfumov so se med Mullerjevimi poslovalnicami v Sloveniji in Avstriji bistveno razlikovale.
torek • 26. februarja 2019
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Novi lastniki v Perutnini povlekli prve kadrovske poteze
Je Ptuj dobil (prvega) milijarderja ali obratno?!
Novi lastnik Perutnine Ptuj, 50-letni UkrajinecJurij Kosiuk, je po oceni revije Forbes „težak" 1,4 milijarde dolarjev. Obvladuje holding MHP, kije deseti največji perutninar v Evropi
Kosiuk je študiral živilsko tehnologijo. Sprva se je ukvarjal z uvozom pohištva in naftnih derivatov iz Turkmenistana. Po propadu Sovjetske zveze je pričel trgovati z žiti, leta 1998 je z desetimi zaposlenimi vstopil v perutninarsko panogo. Dve desetletji kasneje velja za enega najmočnejših v tej panogi v Evropi. Od leta 2008 se z delnicami MHP trguje na londonski borzi, Kosuik ima v lasti 65 odstotkov holdinga. Je poročen in oče sina Ivana (rojen 2000), ki študira v ZDA.
Kosiuk: „Partnerstvo prinaša svetlo prihodnost"
„Za skupino MHP je to prva tovrstna združitev v evropskem prostoru. Veseli nas, da smo sklenili dogovor in lahko pričnemo uresničevati naše ambiciozne načrte, ki prinašajo prednosti zaposlenim, rejcem, lokalni skupnosti in širši lokalni perutninski industriji. Prepričani smo, da naše partnerstvo prinaša Perutnini Ptuj svetlo prihodnost. Z združitvijo močnega vodstvenega znanja obeh podjetij ter vlaganjem v nove objekte in tehnologije lahko spodbudimo razvoj proizvodnih lokacij, poglobimo sodelovanje z lokalnimi partnerji ter okrepimo prodajo izdelkov in blagovnih znamk Perutnine Ptuj, hkrati pa krepimo njeno priljubljenost na pomembnih trgih, kjer je prisotna. Sklenjeno partnerstvo prinaša MHP status najhitreje rastočega proizvajalca perutnine v Evropi in je pomemben strateški korak k doseganju cilja, da postanemo pomemben igralec na mednarodnem trgu perutnine," poudarja Kosiuk.
n

Foto: MZ in MHP
Ustanovitelj holdinga MHP in novi lastnik Perutnine Ptuj, milijarder Jurij Kosiuk
www.tednik.si
Istajerskitednik Stajerskitednik
Glaser: „Perutnina za Ukrajinca kronski dragulj"
„Ne morem reči, da bo MHP slabo upravljal podjetje in da bo slab lastnik. Panogo pozna zelo dobro, je kapitalsko močan in se resno ozira po velikem evropskem trgu. Zato verjamem, da bo podjetje upravljal odgovorno. Zagotovo se zaveda, kako dobro in ugledno podjetje kupuje, zato bo zanj ustrezno skrbel. Za Ukrajinca je Perutnina Ptuj kot kronski dragulj. Je pa res, da je njegov primarni cilj čim več svojega blaga (svežega belega mesa) iz matičnih tovarn v Ukrajini pripeljati na evropski trg. Krčenja prireje in proizvodnje v okviru Perutnine ne pričakujem, prepričan sem, da so delovna mesta zaposlenih varna. Možno je, da se kakšni premiki zgodijo na jugu. A glede na to, da je Perutnina v BiH in Srbiji številka ena, tudi za to ne vidim posebne verjetnosti," je pred časom
v pogovoru za naš časopis povedal dolgoletni šef in oče internacionalizacije v Perutnini Ptuj dr. Roman Glaser. Kosiuk se je za nakup zanimal že v času, ko je PP vodil Glaser.
Kdo so člani nove uprave
Minuli četrtek so delničarji na skupščini imenovali nov nadzorni
svet in upravo. Predsednik uprave je po novem Enver Šišic. Ob prevzemu funkcije je povedal: „S strateškim vstopom skupine MHP v Perutnino Ptuj bo naše podjetje končno lahko uresničilo vse notranje potenciale, ki smo jih razvijali več let. Prepričan sem, da bo Perutnina s pomočjo novega strateškega lastnika, zavzetostjo zaposlenih, dobrim sodelovanjem
Najhitreje rastoči perutninar v Evropi
90-odstotni delež v eni največjih in najpomembnejših živil-skopredelovalnih družb v Sloveniji, Perutnini Ptuj, je sedaj v lasti ukrajinskega prehrambnega velikana MHP. V primerjavi s Perutnino, ki je letos stara 114 let, je MHP mlado podjetje. Ustanovljeno je bilo leta 1998. Je deseti največji evropski perutninar z letnimi prihodki okrog 1,1 milijarde evrov. Z nakupom Perutnine je dobil status najhitreje rastočega perutninarja v Evropi. MHP s svojim lastništvom v Ukrajini upravlja vse ključne faze vzreje perutnine in proizvodnje perutninskih izdelkov: od proizvodnje krmnih žitaric do valjenja jajc, vzreje in predelave perutnine, trženja, distribucije in prodaje. Vertikalna integracija zmanjšuje odvisnost MHP od dobaviteljev in izpostavljenost k povečanju cen surovin. Za distribucijo uporabljajo svoj vozni park, s čimer zmanjšujejo stroške prevoza in čas dostave. V lasti imajo vodilno ukrajinsko podjetje za pridelavo žit, ki se ukvarja predvsem s pridelavo koruze. Pridelujejo tudi druge žitarice, kot sta pšenica in oljna repica, namenjeni za prodajo tretjim osebam. V Ukrajini najemajo kmetijska zemljišča na najrodovitnejših tleh s črno prstjo. Obdelujejo 370.000 hektarjev površin.
z rejci ter zvestobo potrošnikov, ki uživajo naše izdelke, lahko presegla svoje dosedanje okvirje delovanja v regiji."
Predsednik uprave Šišič in član uprave David Visenjak sta v poslovanje Perutnine vpeta približno dve desetletji, oba na vodilnih delovnih mestih. Tretji član uprave
Jevgenij Dranov prihaja iz skupine MHP. Diplomiral je leta 2011. V obdobju 2010-2014 je kot višji revizor delal v podjetju Deloitte. Od 2014 je v MHP zadolžen za finančno poročanje, združitve in prevzeme ter finančni nadzor nad globalnim poslovanjem skupine.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Nova uprava Perutnine Ptuj: predsednik Enver Šišic ter Člana David Visenjak in Jevgenij Dranov
Spodnje Podravje, Slovenija • Hišno številko je mogoče zamenjati
Vraževerje vas bo stalo 18,30 evra
Številne stavbe nimajo trinajstega nadstropja, trinajsti vhod na marsikaterem letališču manjka, tudi hotelsko sobo s številko trinajst boste ponekod iskali zaman. Kaj pa, če vam trinajstico določijo za hišno številko?
Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so pojasnili, da se hišna številka največkrat spremeni zaradi občinskih odlokov (npr. uvedbe uličnega sistema ali spremembe območja naselja): »Lahko pa tudi na predlog lastnika stavbe, vendar ob upoštevanju pravil določanja hišnih številk. Lastnik, ki predlaga preštevilčenje, poda razloge za to pisno na predpisan obrazec. Med razlogi je najpogostejša tudi numerologija. Če je stavba že evidentirana, je postopek določitve hišne številke kratek (dan ali dva).« Gre za tehnični postopek, zato takse ni. Plača se le nova tablica
s hišno številko, zanjo je treba odšte- Med hišnimi številkami sta najmanj priljubljeni »nesrečni« trinajstica in šestica.
Številke lahko tudi »manjkajo«
Na Ministrstvu za okolje in prostor so našteli pravila, ki veljajo pri določitvi hišnih številk. Določanje hišnih številk se začne v tistem delu ulice ali naselja, ki je najbližje središču oz. glavnemu delu naselja. Stavbam na levi strani ulice se določijo lihe številke, tistim na desni pa sode. Posamezni stavbi se hišna številka določi iz ulice, iz katere je možen vstop v stavbo. Če je vstop možen iz več ulic, hišno številko izbere vlagatelj zahteve. Določeno število hišnih številk je zaradi lažje orientacije v prostoru mogoče izpustiti.
ti 18,30 evra. Lani so na Geodetski upravi RS našteli 83 preštevilčenj hišnih številk, od tega na območju ptujske geodetske uprave dve. So pa na MOP opozorili, da vodijo le skupno statistiko: »Podatkov o tem, ali je preštevilčenje posledica občinskih odlokov ali predlogov lastnikov, ne vodimo.« Ali so menjavam hišne številke botrovali vraževerje, nume-rologija ali morda kaj drugega, tako ne moremo vedeti.
Izbira hišne številke sicer ni povsem prosta, so opomnili na MOP:
»Ker je osnovni namen hišne številke orientacija v prostoru, se le-ta določi po točno predpisanih in zato tudi predvidljivih pravilih. Lastniki stavb zato ne morejo izbirati, katero hišno številko bi želeli.« Primer: hišne številke 13 ni mogoče spremeniti v, na primer 22, temveč na primer v 11 b. Hišne številke lahko Geodetska uprava RS sicer določi samo stavbam, ki so evidentirane v katastru stavb in so namenjene prebivanju oz. opravljanju poslovne in druge dejavnosti.
Eva Milošič
4 Štajerski
Politika
torek • 26. februarja 2019
Juršinci • Največ za krožišče Gabrnik
Kaj se skriva pod cesto proti Senčaku?
Občina Juršinci ima potrjen proračun za letošnje leto, v katerem je načrtovanih 2,06 milijona evrov prihodkov ter 2,2 milijona evrov odhodkov.

Razliko naj bi pokrili z lanskim presežkom in zadolževanjem v višini okoli 153.500 evrov (od tega planirajo najetje brezobrestnega kredita v višini 83.500 evrov; preko 23. člena ZFO).
Za investicije namenjajo dobrih 607.000 evrov; večino sredstev namenjajo za vlaganja v ceste. Največji zalogaj bo nadaljevanje ureditve krožišča v Gabrniku, ki bo stalo okoli 160.000 evrov. Med večjimi investicijami sta še novogradnja dveh cestnih odsekov - za cestni odsek Lipovec (odsek Ciglar) 117.000 evrov ter za cesto Sakušak (od regionalne ceste proti Senčaku v dolžini 630 metrov) 137.000 evrov.
Ravno v zvezi z načrtovano rekonstrukcijo tega odseka je svetnik Donald Rus opozoril, da ima območje, po katerem poteka cesta, status nepremične kulturne dediščine in predstavlja arheološko najdišče. Tod naj bi bilo namreč gomilno grobišče. »Gomilno grobišče sestavljajo štiri večje, večinoma nepoškodovane gomile, kar je razvidno iz registra nepremične kulturne dediščine. To nam verjetno lahko spremeni strošek investicije. Verjetno bo treba pridobiti tudi kakšno soglasje,« je razmišljal Rus.
Župan Alojz Kaučič je odvrnil, da prvič sliši, da so ravno na tem mestu gomile ter da bodo zadevo še preverili.
MH
Starše • Nova subvencija
Kanalizacija
1 •	»v
za polovico cenejša
Občina Starše je z novim letom uvedla novo, 50% subvencijo za stroške omrežnine za odvajanje komunalnih odpadnih voda.
Občinski svet v Staršah je na 2. redni seji potrdil 50% subvencijo za strošek omrežnine za odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda za kanalizacijsko omrežje v tej občini za gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti. Nova subvencija velja od 1. januarja naprej. (VB)
Ormož • Svetnikom novi prenosniki
Za računalnike 14.000 €
Občina Ormož namerava kupiti prenosne računalnike, ki jih bodo uporabljali svetniki.
Za nakup novih prenosnih računalnikov so z rebalansom proračuna občine Ormož za 2019 zagotovili 14.000 evrov. Pomisleke v zvezi s tem je na nedavni seji izrazil svetnik Danilo Kosi, ki je dejal: »Osebno ga ne potrebujem, saj imam svoj prenosnik, in mislim, da ga morda še kdo izmed svetnikov ne potrebuje. Smiselno bi bilo, da se okrog tega posvetujete, preden greste v nabavo.« (MH)
Ormož • Nove zastave
Pred ormoško šolo že plapolajo
Pred časom smo poročali o dotrajanih oz. neizobešenih zastavah pred nekaterimi ormoškimi ustanovami oz. zavodi, na katere so nas opozorili naši bralci.
Tako so še pred časom samevali drogovi za zastave pred ormoško šolo, saj so dotrajane zastave odstranili. Ravnatelj OŠ Ormož Aleksander Šterman pa nas je te dni obvestil, da so pred šolo že postavili nove drogove in nanje izobesili povsem nove zastave. (MH)
Spodnje Podravje • Pod lupo KPK občine Videm, Kidričevo in Ormož
Komisija korupcije ni zaznala, nepravilnosti pa cel kup
Komisija za preprečevanje korupcije bo na spletni strani po novem redno mesečno objavljala informacije o zadevah, ki bodo obravnavane na sejah senata komisije. Prvo poročilo za minulo trimesečno obdobje so objavili minuli teden.
Iz poročila je razvidno, da je KPK obdelala tudi nekaj primerov z območja Spodnjega Podravja. Vseh obravnavanih primerov je bilo 34, od tega štirje s ptujsko-ormoškega območja. Komisija je obravnavala anonimno prijavo v zvezi z nekdanjim županom občine Videm Friderikom Bračičem, njegovo direktorico občinske uprave in drugimi osebami, ki naj bi si nezakonito prisvajali sredstva občine, tudi preko povezanih oseb, kar naj bi bilo razvidno iz spletne aplikacije Supervizor (sedaj Erar). „Prijava se nanaša na ravnanje, ki je že bilo predmet postopka pred komisijo in drugimi državnimi organi ter ni zadostnih razlogov za ponoven ali ločen postopek pred komisijo, zaradi česar se postopek ustavi," je odločila KPK.
Drugi primer je občina Kidričevo. Prijava se nanaša na domnevno nasprotje interesov župana Antona Leskovarja pri izvajanju funkcije. Gre za poslovanje občine s podjetjem Dujardin, ki je v lasti družine Kuhar (betonarna), direktorica podjetja pa je županova hči Tadeja Leskovar. Senat KPK je ugotovil, da občina s podjetjem Dujardin ni poslovala ali sklenila koncesijske pogodbe za projekt ŠRC Gramoznica Pleterje. Prav tako je župan izpolnil obveznost poročanja občini o podjetjih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja. Komisija je v tem primeru občino Kidričevo opo-

KOMISIJA PREPREČEVANJE KORUPCIJE
B REPUBLIKA SLOVENIIA **
Foto: Media24
zorila le na dolžnost pravočasnega posredovanja seznama subjektov komisiji, kar določa peti odstavek 35. člena ZintPK.
Ormoške koncesije in odlok o cestah
Kar dve prijavi sta na naslov KPK priromali iz občine Ormož. Prva govori o domnevno nezakonitem podaljševanju koncesijskih pogodb. „Komisija je bila v zvezi s tem obveščena o koncesijskih pogodbah, ki jim je veljavnost potekla, občina pa po izteku veljavnosti ni objavila razpisov za po-
delitev novih, pač pa je koncesije podaljševala z aneksi. Postopek smo ustavili, saj senat na seji v začetku januarja ni zaznal kršitev določil protikorupcijske zakonodaje. Zaradi vprašanja gospodarnosti, smotrnosti in racionalnosti poslovanja smo zadevo odstopili računskemu sodišču." Tudi v drugem primeru prijave v zvezi s poslovanjem občine Ormož senat KPK ni zaznal kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Prejeli so namreč prijavo, v kateri so navedene domnevne nezakonitosti pri sprejemanju novelacije odloka o kategorizaciji občinskih cest. Po
navedbah iz prijave naj bi nekdanji župan Alojz Sok med prvo in drugo obravnavo odloka brez soglasja občinskega sveta v besedilo dodal nekatere cestne odseke in izpustil dva druga odseka, ki pa sta prvotno bila del odloka. Po navedbah iz prijave je bilo s spreminjanjem besedila odloka storjeno kaznivo dejanje ponarejanja ter hkrati kršena navodila Direkcije RS za infrastrukturo. Kot rečeno, KPK tudi v tem primeru kršitev protikorupcijske zakonodaje ni zaznala in je postopek ustavila.
Mojca Zemljarič
Markovci • Proračun: porabili bodo milijon evrov več kot prejeli
Največ za kolesarske poti in odkup zemljišč
Po predlogu proračuna Občine Markovci bodo letos porabili 1,25 milijona evrov več, kot jih bodo prejeli. Po predlogu proračuna, ki so ga svetniki potrdili na zadnji seji, bodo v tem letu imeli 4,12 milijona evrov prihodkov in 5,37 milijona evrov odhodkov.
Proračunski primanjkljaj v višini 1,25 milijona evrov bodo pokrili iz presežkov sredstev iz preteklih let, zadolževanja ne načrtujejo. Za naložbe bodo namenili nekaj manj kot dva milijona evrov. Kot je pojasnil župan Milan Gabrovec, bodo letos imele prednost naložbe, ki so v teku oz. jih prenašajo iz preteklega leta. Občina tako namerava ob glavni prometnici Markovci-Zabov-ci urediti kolesarsko stezo. Naložba je ocenjena na skoraj pol milijona evrov, okoli 40 % jih bo prispevalo ministrstvo za infrastrukturo. Predvidena je tudi priprava projektne dokumentacije in odkup zemljišč za gradnjo kolesarske steze ob glavni cesti skozi naselje Borovci.
350.000 € za bodoči dom upokojencev
V načrtu je nadaljevanje del na pokopališču. Za ureditev ograje bo
šlo okoli 100.000 evrov, v tem letu pa nameravajo urediti še del pokopališča za raztros pepela in zastek-liti predprostor vežice za izvajanje pogrebnih slovesnosti.
Dobrih 550.000 evrov je predvidenih za nakup zemljišč, od tega 350.000 evrov za zemljišče v sre-
dišču občine, kjer je predvidena gradnja doma starejših občanov, ter 170.000 evrov za širitev obrtne cone.
Novost proračuna je namakalni sistem - v proračunu so zagotovili sredstva za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije.
Občinski svetniki so brez večjih pomislekov soglasno sprejeli predlog proračuna za letos.
O	V	9	9
proračunu najprej za zaprtimi vrati
»Za zaprtimi vrati smo se že sestali na usklajevalnem sestanku, na katerem smo se dogovorili oz. ste podali pripombe in predloge na predlog proračuna. Če ste pogledali, so bile čisto vse vaše pripombe upoštevane - nekatere v celoti, druge bolj oz. manj,« je na zadnji seji, še preden so svetniki dobili besedo, dejal župan. Uroš Mohorko Meglič je upoštevanje predlogov v proračunu pohvalil, dodal pa: »Od društev iz mojega okolja (Prvenci, op.a.) je prišlo nekaj pomislekov v zvezi s tem, da imajo za investicije zelo malo.« Župan se s tem ni strinjal, saj po njegovem društva za redno dejavnost prejemajo izdatna sredstva v primerjavi z drugimi občinami.
Monika Horvat
Foto: MH
Foto: MH
torek • 26. februarja 2019
Podravje
Štajerski	5
Ormož • Aktivnosti za uporabo vrtine
Pet tisočakov za odkrivanje tople vode
Za aktiviranje geotermalne vrtine imajo v Ormožu letos načrtovanih (zgolj) pet tisočakov.
v3
Foto: Media24
Fotografija je simbolična.
Pred skoraj 15 leti so se v občini Ormož odločili, da izvrtajo več vrtin, med drugim tudi na polju na območju Hardeka. 1.500 metrov globoko vrtino je izvrtalo lendavsko podjetje Nafta Geoterm, a se je izkazalo, da v omejeni globini ni dosegla vodonosnika in kot taka ni primerna za črpanje termalne vode. Podjetje je zato v poročilu zapisalo, da je bodisi treba vrtino poglobiti, za kar je predhodno treba izdelati potresno študijo in raziskati, ali pod vrtino sploh obstaja dovolj velik vir tople vode, ali pa v obstoječo vrtino vgraditi poseben aparat, t.i. podzemeljski izmenjevalce toplote. Kot možnost se omenja tudi uporaba vode iz vrtine v zdravilne namene, za kar pa je prav tako potrebna dodatna predhodna analiza vode pod vrtino, če je za kaj takega sploh primerna.
Ta drobiž zadošča za lopato in enega delavca...
Od vsega skupaj je do danes tako ostala le neuporabna globoka luknja. Da pa bi vendarle nečemu služila, se namerava novo občinsko vodstvo ponovno lotiti aktiviranja geotermalne vrtine, kar je bila ena od predvolilnih obljub župana Danijela Vrbnjaka. V ta namen so z rebalansom proračuna za letos zagotovili 5.000 evrov. »S tem denarjem nameravamo pponovno prevetriti celotno dokumentacijo in študije ter na podlagi ugotovitev sprejeti odločitev za naprej,« je pojasnil župan.
Ob načrtovani znesek so se na zadnji seji obregnili nekateri svetniki, ki so se spraševali, kaj bodo lahko sploh naredili s petimi tisočaki. »Če želimo ugotoviti, zakaj vode še nismo našli, bi potrebovali neko študijo, ki bo gotovo dražja,« je menil Simon Kolmanič. Še nazornejši je bil Emil Trstenjak: »5.000 evrov dati za vrtino in reči, da smo nekaj naredili, je nič. To so stroški za lopato in enega delavca!«
Monika Horvat
Ptujska Gora • Odprtje TlC-a spomladi
Potekajo še zaključna dela
Prenovljen turističnoinformacijski center na Ptujski Gori so nameravali slavnostno odpreti že za martinovo, vendar takrat dela še niso bila končana. Zdaj je TIC z degustacijskim prostorom končan, odprtje pa občina načrtuje spomladi.
Foto: VB
Na ploščadi pred baziliko Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori so turističnoinformacijski center prvič odprli že leta 2004, lani pa je potekala njegova temeljita prenova. »Ob TIC-u sta nastajala tudi degu-stacijski prostor in vinoteka. Dela so zdaj v celoti gotova, nekaj malega želimo urediti še v njegovi okolici. Za tem načrtujemo, da bo ponovno razstavljena stalna zbirka fotografij našega častnega občana Stojana Kerblerja. Na pomlad bomo opravili še uradno otvoritev,« je povzela županja Majšperka Darinka Fakin.
VB
Trnovska vas • Ureditev pokopališča v teku
Novosti bosta žarni zid in prostor za raztros pepela
Občani Trnovske vasi bodo s prenovo dobili pokopališče s ponudbo, kije konkurenčna vsakemu večjemu sodobnemu pokopališču.
Obnova pokopališča v Trnovski vasi je bila v lanskem letu med najpomembnejšimi občinskimi investicijami, izvajanje projekta pa se bo nadaljevalo tudi letos in bo glede na razpoložljiva sredstva pravzaprav edina večja naložba, saj bo zanjo občina odštela dobrih 100.000 evrov. Ko bo projekt zaključen, bo sicer po površini majhno pokopališče imelo vse, kar danes ponujajo sodobna pokopališča: urejeno pokopališko infrastrukturo, poleg klasičnih grobov pa tudi žarni zid, žarne grobove in prostor za raztros pokojnikovega pepela.
Letos bo dokončan žarni zid z dvajset iarnimi nišami, za njim pa bodo uredili prostor za raztros pokojnikovega pepela (na posnetku). Žarne grobove je že mogoče najeti.
V letu 2018 so za 140 tisočakov tlakovali okolico mrliške vežice in poti na pokopališču, uredili od-vodnjavanje, položili inštalacijo za javno razsvetljavo, ozvočenje in vodovod, uredili okolico z ozelenitvijo, postavili pa tudi temelje za žarne grobove in za žarni zid. Vhodno stran pokopališča po novem krasi mogočna kovana ograja. Kot je povedal župan Alojz Benko, so stroške za lanska in letošnja dela na pokopališču sofinancirali z nepovratnimi sredstvi, pridobljenimi iz zakona o sofinanciranju občin.
Za letos na pokopališču najprej načrtujejo dokončanje žarnega
zidu. Zgrajen bo po vzoru zidu na mariborskem pobreškem pokopališču, in sicer bo na vsaki strani v dveh vrstah po deset niš, v katere bo mogoče postaviti po štiri žare. »Kot rečeno, smo že vgradili betonske okvirje za žarne grobove. Teh je za zdaj 19; mogoče jih je že najeti, pa tudi postaviti nagrobnik ustrezne velikosti. Ena od novosti na pokopališču bo prostor za raztros pepela pokojnika, ki bo v kotu pokopališča za žarnim zidom. Prostor bomo ozelenili, posadili kakšno drevo, uredili potke in postavili klop ter ga s tem delno ločili od ostalega dela pokopališča, da bo bolj intimen.«
Pokopališče bodo na novo ogradili še s preostalih treh strani s panelno ograjo. Nujna je tudi sanacija vlage v zidovih kapelice; lani je bila narejena drenaža, letos bodo nanesli sušilni omet in oplesk. Tudi mrliška vežica, ki so jo postavili leta 2002 in je pred tremi leti zaradi poškodb ob toči in siceršnje slabe kakovosti strešne kritine dobila novo streho, je že potrebna novih zunanjih in notranjih opleskov. Če bo ostalo še kaj denarja, bodo na asfaltiranem parkirišču označili parkirna mesta, makadamsko parkirišče pa tudi lepše uredili in ga najbrž razmejili z drevesi in klopmi.
Senka Dreu
Foto: Senka Dreu
Ormož • Uporabno dovoljenje pridobljeno
Tržničarji pod streho
Obisk tržnice z domačimi pridelki v Ormožu je postal privlačnejši. Tržničarji jih namreč ponujajo na novi lokaciji, v lepo prenovljenem objektu sredi mesta.
Kdaj bo zaživel hostel
Tržnica je že pričela obratovati, vprašanje pa je, kdaj bo zaživel hostel, ki je pod isto streho. Župan je prepričan, da se bo to zgodilo prihodnji mesec: »Pospešeno delamo na tem. Pridobivamo finančne informacije, poteka dobava računalniške in druge opreme, reklamiranje hostla .... Verjamem, da bomo v marcu hostel definitivno zagnali.«
Čeprav je približno 800.000 evrov vreden prenovljeni objekt s tržnico, hostlom in prostori Kluba ormoških študentov nekdanje občinsko vodstvo slovesno odprlo že novembra lani, so šele minuli petek nov, sodoben tržni prostor prvič zasedli lokalni ponudniki. Stavba je bila namreč doslej brez ustreznih dovoljenj. »Z upravno enoto Ormož smo bili dnevno na vezi, tako da smo speljali vse postopke. In danes je tukaj že živahno. Odzivi so zelo dobri, ponudniki presrečni,« je zadovoljno pojasnil župan Danijel Vrbnjak, ki verjame, da bo na novi lokaciji večji obisk.
Cene nižje kot na drugih tržnicah
Novih prostorov, predvsem pa strehe nad glavo, so se zlasti razveselili lokalni ponudniki, med njimi Marija Štuhec s Kmetije Štuhec
pri Svetem Tomažu, ki jo imenujejo tudi mati tržnice. Na njenem zelniku je namreč pred petimi leti zrasla ideja o oživitvi ormoške tržnice. »Treba je povedati, da so cene na naši tržnici v primerjavi z drugimi nižje oz. se ne razlikujejo bistveno od cen v trgovini,« še pristavi Štu-hečeva.
Bo tržnica obratovala tudi popoldan?
Lokalne ponudnike je na novi lokaciji mogoče obiskati vsak petek med 8. in 12. uro, pričakovati pa je, da bo tržnica odprta dlje. Po besedah župana namreč z lokalnimi ponudniki že tečejo pogovori,
da bi zaživela v popoldanskem času ali še kateri drugi dan v tednu. »Razmišljamo tudi o tem, da bi en petek v mesecu, ki bi postal tradicionalen, tržnico popestrili z različnim dogajanjem. Verjamem, da bomo tržnico glede na funkcijo dobro izkoristili,« meni župan.
Monika Horvat
Foto: Foto Za lar
Tako polna je bila minuli petek nova ormoška tržnica.
6 Štajerski
V središču
torek • 26. februarja 2019
hoto: Media24
Na seznamu 21 deficitarnih poklicev
Namen štipendij za deficitarne poklice je spodbujanje mladih za izobraževanje za tiste poklice, kijih na trgu primanjkuje. Letos bo država za štipendije namenila tri milijone in pol, za dijake tovrstnih srednješolskih programov pa to pomeni 100 evrov štipendije vsak mesec. Štipendijski sklad je v januarju že petič objavil javni razpis za štipendije za deficitarne poklice. Letos bodo pripravili nov petletni program s prenovljenim seznamom poklicev, vendar pa za dijake v šolskem letu 2019/2020 veljajo še stara pravila.
Nabor deficitarnih poklicev
1.	kamnosek
2.	mehatronik operater
3.	izdelovalec kovinskih konstrukcij
4.	instalater strojnih inštalacij
5.	oblikovalec kovin orodjar
6.	elektrikar
7.	avtokaroserist
8.	pek
9.	slaščičar
10.	mesar
11.	tapetnik
12.	mizar
13.	zidar
14.	tesar
15.	klepar-krovec
16.	izvajalec suhomontažne gradnje
17.	slikopleskar-črkoslikar
18.	pečar - polagalec keramičnih oblog
19.	gozdar
20.	dimnikar
21.	steklar
Slovenija, Podravje • Kljub potrebam poklic kmeta ni na seznamu defi
Trg dela ne zaznava potreb
Vse do 2. aprila se lahko bodoči dijaki še odločijo, v katero srednjo šolo se bodo vpisali. Že nek gimnazije pa počasi pada. Zaradi potreb na trgu dela je država kot spodbudo mladim pred štir najbolj primanjkuje. Ta seznam v letošnjem razpisu obsega že enaindvajset poklicev, a na nje
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije opozarja, da je na slovenskih kmetijah potreba po poklicni usposobljenosti kmetov zelo velika, vendar način evidentiranja deficitarnih poklicev ne zazna potreb v kmetijstvu. Za področje kmetijstva tako ni štipendij iz javnih sredstev in to je po mnenju kmetijske stroke razlog za slabši vpis na kmetijske šole.
Manj dijakov pomeni tudi manj usposobljenega kadra. Izobrazbena struktura kmetov se je v zadnjih letih sicer precej izboljšala. Za približno 18 % se je povečalo število tistih z visoko izobrazbo, vendar pa se še vedno prevečkrat zgodi, da taki kmetovalci nimajo temeljnega znanja. Veliko je namreč tistih, ki izobrazbo dobijo z nacionalno poklicno prekvalifikacijo. V lanskem letu je KGZS podelil kar 244 teh certifikatov, največ se jih je usposobilo za poklic živinorejca. »To je sicer spodbudna številka, vendar bi moralo biti formalno izobraževanje pogostejša izbira kot nacionalna prekvalifikacija. Izobraževalni sistem namreč nudi širino, ki
jo dober kmet pri delu potrebuje. Pri nas pa se pogosto dogaja, da kmečki otroci, ki odraščajo na dobri in uspešni kmetiji, ne nadaljujejo šolanja v kmetijskih programih, četudi vedo, da bodo nekoč mladi prevzemniki,« opozarja Peter Pribožič, predsednik odbora za šolstvo pri KGZS, in dodaja, da bi zato poklic kmeta morali bolj promovirati. »Največ lahko naredimo kmetje sami, prav tako pa je nujna spodbuda države in lokalnih skupnosti,« še meni Pribožič.
Na zavodu le deset prostih delovnih mest za kmete
Politika štipendiranja deficitarnih poklicev se odziva na potrebe na trgu dela. »V tem dokumentu so opredeljeni deficitarni poklici, za katere se je v nekem času pokazalo, da za njih ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev, ki po njih povprašujejo in jih zaposlu-
Na Zavodu za zaposlovanje je trenutno le 10 prostih mest v kmetijstvu, a to ni realna sl
Ormož • Besedna obračunavanja se nadaljujejo
Nekdanji župan Alojz Sok in njegov zet
Mariborsko podjetje Plan B je za občino Ormož v času županovanja Alojza Soka izdelalo projektno dokumentacijo za (vsaj) dva projekta. V oči bode, da omenjeno podjetje sodeluje s Sokovim zetom preko njegovega s. p.-ja.
Precej prahu je dvignila nedavna tiskovna konferenca, na kateri je nekdanji ormoški župan Alojz Sok med drugim protestiral na očitke liste Gradimo prihodnost skupaj, da ima občina Ormož dolgo zgodovino težav pri gradbenih projektih, ob tem pa pikro dejal, da je to po 12 letih dela na številnih projektih težko poslušati od mladih, ki ne vedo našteti niti petine vseh izvedenih projektov.
Hebar: »Takoj naštejmo tri petine projektov: ceste ...«
Matej Hebar z liste Gradimo prihodnost skupaj, na katerega so leteli očitki, mu ni ostal dolžan: »Petine vseh projektov nam 'na žalost' res ni težko našteti, saj lahko kar tri petine opišemo z eno besedo - ceste. Tako je bilo npr. v letih 2016 in 2017 od 146 izvedenih projektov novogradenj, rekonstrukcij in adaptacij kar 87 neposrednih investicij v ceste. V prejšnjih letih je bilo enako ali pa še več.« Hebarja moti, da je delo pri več projektih dobilo podjetje, v katerem je po njegovih besedah
»zaposlen Sokov zet Jure Kolenc (med drugim je tudi projektant problematične športne dvorane Hardek). Taka praksa je vsaj zame moralno izredno sporna,« še ostro dodaja.
Sok: »Moj zet je postal avgusta lani«
Alojz Sok je v zvezi s povedanim pojasnil, da je projekte naredilo mariborsko podjetje Plan B, ki je bilo izbrano, ker je bilo najcenejše. »S tem podjetjem sem prišel v stik preko profesorja Vodopivca s Fakultete za arhitekturo, ki je v Ormožu organizirala
študijske delavnice in nam izdelala tri zanimive projekte: hostel in tržnica sta se izvedla, ostala dva oz. trije še čakajo.«
Kar se tiče sorodstvenih povezav, pa Sok pravi: »Moj zet ni zaposlen v tem podjetju, ampak dela kot s. p. Morda še podatek za vas: moj zet je postal avgusta lani. Je pa, ko še ni bil moj zet in niti nisem vedel, da bo enkrat moj zet, menda res nekaj malega kot arhitekt sodeloval pri idejni zasnovi tega projekta.«
Nemalo občanov se sprašuje, ali gre pri tem res samo za naključje ...
Monika Horvat
Slovenija, Podravje • (Ne)varna avtobusna postajališča brez izo
Skoraj polovica postajališ
Tudi zaradi manjših stroškov se odgovorni na občinah vse pogosteje odločajo kar na vozišču. Vprašanje pa je, kako varna so tovrstna postajališča? »Z vidik
Da gre pri tovrstnih postajališčih na voziščih za precej »ponesrečeno« rešitev, zlasti z vidika prometne varnosti, opozarja tudi Janez Meznarič iz Javne agencije RS za varnost prometa: »Od leta 2004 se na področju stanja prometne varnosti avtobusnih postajališč ni veliko spremenilo, zaradi nezadostnih finančnih sredstev se obstoječe stanje le podaljšuje. O katastrofalnem prometno varnostnem stanju registriranih avtobusnih postaja-
lišč poročata dva razvojno-razisko-valna projekta. Delna rešitev sanacije obstoječega stanja je predlog za uvedbo novega pravilnika o avtobusnih postajališčih, ki bo za legalizacijo obstoječih registriranih avtobusnih postajališč določil minimalne kriterije, na podlagi katerih bodo po terenskem popisu vseh registriranih avtobusnih postajališč izvedeni kratkoročni in dolgoročni ukrepi, ki so uresničljivi po razumni časovni in finančni plati.«
Veliko število avtobusnih
i • 1 • V V	•	1 • I
postajališč ne izpolnjuje minimalnih kriterijev
Na podlagi pravilnika morajo vsa obstoječa avtobusna postajališča zadostovati minimalnim kriterijem, ki zajemajo: prometni znak, označbo na vozišču ali na avtobusnem postajališču in čakališče. Obstoječa avtobusna postajališča, ki so bila z dnem uveljavitve omenjenega pravilnika že vključena v vozne rede, mora upravljavec ceste urediti v skladu z navedenimi pogoji. Kljub temu pa precejšnje število avtobusnih postajališč ne izpolnjuje kriterijev. Na direkciji za infrastrukturo v zvezi s tem odgovarjajo, da je na državnem cestnem omrežju tovrstnih postajališč več tisoč. Direkcija jih ureja postopoma v skladu z razpoložljivimi sredstvi.
Avtobusno postajališče na vozišču
torek • 26. februarja 2019
V središču
Štajerski	7
icitarnih poklicev
i
v kmetijstvu
Občinske štipendije za mlade kmete
Ker se na kmetijski zbornici zavedajo, da je prihodnost kmetijstva tudi in predvsem lokalni problem, so že začeli pripravljati pobudo, ki jo bodo naslovili na lokalne skupnosti. »Želimo si, da bi lokalne skupnosti prepoznale pomen kmetijstva in bi morda občine podeljevale štipendije za mlade kmete. To za občinski proračun ne bi bil velik strošek, učinek na okolje pa bi bil dober. Če bi vse okoliške lokalne skupnosti podelile le po eno štipendijo, bi to ne nazadnje pomenilo en dodaten razred učencev na kmetijski šoli,« še razmišlja Peter Pribožič.
ika o potrebah po kadru v tej panogi.
Foto: Mojca Vtič
jejo,« pojasnjujejo na ministrstvu za delo, kjer so pripravili seznam teh poklicev. Glede kriterijev pri določanju deficitarnih poklicev je predvsem pomemben razkorak med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Povpraševanje je odvisno od prihodnjega razvoja podjetij, to pa je povezano tudi s smerjo razvoja države.
Na spletni strani Zavoda za zaposlovanje smo opravili enostaven
mlade prevzemnike, na ravni države je vsako leto med 300 in 400 novih prevzemnikov kmetij. Ker pa se kmetije lahko razvijajo tudi z nekaterimi dopolnilnimi dejavnostmi, je lahko potencialnih delovnih mest še veliko več,« razlaga Pribožič.
aj let se povečuje zanimanje za srednje poklicne in tehnične šole, vpis v imi leti uvedla deficitarne štipendije za srednje poklicne šole, kjer kadra im ni kmetov. Zakaj je tako, smo povprašali pristojne.
Težava tudi v definiciji poklica
test, tam pa je trenutno le deset prostih mest za delo v kmetijstvu. Peter Pribožič je na odboru za šolstvo tak način določanja deficitarnosti poklica označil kot pomanjkljiv, saj potrebe na trgu dela ne zajamejo potreb na posameznih kmetijah. Ker na zavodu kmetije ne iščejo mladih prevzemnikov, se zdi, kot da potreb v resnici ni. »Letno samo na ptujskem zavodu prejmemo med 50 in 60 vlog za
Na ministrstvu pojasnjujejo, da ni težava le v tem, da na trgu ni zaznati pomanjkanja kadra v kmetijstvu, ampak tudi v tem, da je kmet lahko oseba z različno izobrazbo. Definicija kmeta je namreč zelo široka in zakonsko ni opredeljena z izobrazbo, to pa zato onemogoča podelitev štipendij glede na izobraževalni program.
V letu 2019 bodo pripravljali nova izhodišča politike štipendiranja za naslednje petletno obdobje. Z deležniki bodo pred izdajo strokovnih izhodišč preučili neravno-vesja na trgu delovne sile, strukturna neskladja med ponudbo in potrebami na trgu dela, strukturo prejemnikov štipendij, pregledali bodo, kako se je v zadnjih letih spremenil vpis mladih v izobraževalne programe in predvsem ravni izobraževanja ter kako uspešna je bila politika štipendiranja v zadnjih letih. Takrat bodo posodobili obstoječi seznam deficitarnih poklicev. Kmetijsko-gozdarska zbornica bo lahko naslovila pobudo oziroma obrazložene predloge, kateri izobraževalni programi bi se po njihovem mnenju morali uvrstiti na seznam deficitarnih področij za naslednje obdobje.
Vida Božičko

Ptujska kmetijska šola ima prvič manj kot 200 dijakov
Biotehniška šola Ptuj že nekaj let beleži nizek vpis v srednješolske programe. Trenutno je na šoli najmanj dijakov doslej. Prvič v 60 letih, odkar šola deluje, je namreč v šolskih klopeh le 179 dijakov, kar je 29 manj kot lansko šolsko leto. »To za šolo pomeni manj sredstev, stroški za pouk pa ostajajo enaki,« opozarja direktor Šolskega centra Ptuj Oton Mlakar. Država za vsakega dijaka nameni približno 3.000 evrov letno. Zaradi manjšega vpisa je šola letos prejela približno 100.000 evrov manj. »Kljub temu moramo zagotoviti enak pouk. Pri nekaterih predmetih sedijo le štirje učenci. Največ stroškov pa imamo s šolskim posestvom. Vzdrževanje je enako kljub manjšemu številu dijakov,« še dodaja direktor. Biotehniška šola bo letos zato morala poiskati notranje rezerve, zmanjšati nekatere stroške in povečati prilive iz drugih virov.
Foto: CG
gibališč se kar množijo
;č že na vozišču
»za ureditev avtobusnih postajališč brez izogibališč, potniki pa tako na avtobus vstopajo in izstopajo ¡ca varnosti otrok nevarna in neprimerna«, meni ravnatelj v OŠ Markovci Ivan Štrafela.
Problem so tudi lastniki, ki zemljišč ob cesti nočejo prodati
Preden bodo sprejeti novi pravilniki o avtobusnih postajališčih, pa bo zelo verjetno preteklo še precej vode.
Dejstvo, na katerega med vrsticami še opozarja Meznarič, pa je problematika odkupa zemljišč za avtobusna postajališča z izogiba-lišči. Marsikje, kjer bi lahko uredili tisto »pravo« postajališče, se namreč župani srečujejo z odklonilnim odnosom lastnikov parcel ob cestah, ki bi lahko služila za avtobusna postajališča. Bodisi lastniki tistih nekaj kvadratov nočejo prodati bodisi postavljajo nerazumno visoke cene.
Meznarič ob tem še dodaja, da imata sedaj veljavna dva pravilnika, ki urejata področje avtobusnih postajališč, številne slabosti; med drugim tudi to, da nista v skladu z drugimi veljavnimi predpisi (Zakon o graditvi objektov, Pravilnik o projektiranju cest, Pravilnik o priključkih). V enem izmed členov zakona
Prehodi za pešce na modri podlagi
Zadnje čase je opaziti neobičajne barvne cestne označbe oz. prehode. Ta posebnost je dosegla tudi naše kraje. Tako je v naselju Spuhlja prehod za pešce na modri kontrastni podlagi. Opaznejše barve naj bi pripomogle k izboljšanju prometne varnosti. Na direkciji za infrastrukturo pa so pojasnili, da se taki prehodi načeloma izvajajo na izpostavljenih mestih ter na šolski poti.
o cestah je tako navedeno, da morajo biti avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah praviloma izven vozišča. Če pa prostorske ali druge tehnične zahteve ne omogočajo gradnje avtobusnega postajališča izven vozišča, se avtobusna postaja lahko izvede na vozišču, a ob določenih pogojih. V primeru postavitve postajališča na vozišču je treba pridobiti strokovno mnenje komisije, ki jo sestavljajo predstavnik upravljavca ceste, policije, inšpekcije za ceste, če gre za državno cesto pa tudi predstavnik občine. Kot še predpisuje zakon, za državne ceste imenuje komisijo minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom za notranje zadeve, za občinske ceste pa jo imenuje župan.
Pravilnik o avtobusnih postajališčih pa še podrobneje določa, da je avtobusno postajališče na vozišču lahko vzpostavljeno na cestah v naselju, lahko pa tudi na glavnih in regionalnih cestah izven naselja, vendar zgolj tam, kjer povprečni letni dnevni promet vozil na dan ne presega 10.000 vozil ali je število dnevnih postankov avtobusov manjše od 20. V primeru vzpostavitve avtobusnega postajališča na vozišču mora biti sredinska ločilna črta na vozišču izvedena kot neprekinjena črta.
Že leta 2011 kar 43 % postajališč na cestah v nasprotju s predpisi
Suzana Habjanič z ministrstva za infrastrukturo v strokovnem članku Prometna (ne)varnost registriranih avtobusnih postajališč v Sloveniji iz leta 2011 ugotavlja,
da je več kot polovica avtobusnih postajališč pravilno lociranih zunaj vozišča. Skrb vzbujajoč pa je podatek, da je kar 43 % avtobusnih postajališč »na vozišču brez vmesnega ločilnega otoka, kar potnika s stališča zagotavljanja prometne varnosti postavlja v nevaren položaj«.
Kadar stoji vozilo za prevoz skupine otrok, vožnja mimo ni dovoljena
Tudi naši kraji pri tem niso izjema. Pomočnika komandirja na ptujski policijski postaji Boštjana Koletnika smo povprašali o prometni (ne)varnosti tovrstnih postajališč. Ker na policiji doslej na srečo niso zabeležili nobene prometne nesreče, jih pač ne more označiti kot nevarna. Torej bo najprej potrebna kakšna huda nesreča (ali več), da bodo tudi po "uradni statistiki" takšna postajališča postala nevarna ... Na policiji pa ob tem še poudarjajo, da je prometna varnost odvisna predvsem od ravnanja vseh udeležencev v cestnem prometu, saj se od njih pričakuje, da bodo strpno ravnali v skladu s predpisi o pravilih cestnega prometa: »Če potniki vstopajo ali izstopajo, je treba voziti mimo z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno. Če ge za vozilo, ki ima oznako za prevoz otrok, in ima vključene varnostne utripalke, ker otroci vstopajo ali izstopajo, vožnja mimo vozila ni dovoljena, v naprotni smeri pa morajo vozniki voziti z zmanjšano hitrostjo ter po potrebi vozilo ustaviti.«
Monika Horvat
Foto: MZ
8 Štajerski
Politika
torek • 26. februarja 2019
Ormoško • V LAS zadovoljni
Pol milijona evropskega denarja
V Lokalni akcijski skupini (LAS) UE Ormož so doslej uspešno končali pet projektov, trenutno jih poteka še šest. Njihova skupna vrednost je nekaj več kot 731.000 evrov, od tega bodo prejeli 507.000 evrov evropskega denarja.
¡33
Foto: MH
»Točno pred enim letom smo dobili od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja odobrenih pet projektov, eden pa je bil kasneje naknadno potrjen v marcu. V marcu in aprilu pa je bilo potrjenih šest projektov iz regionalnega sklada. Do danes je pet projektov končanih,« je na tiskovni konferneci poročal direktor Jare Zlatko Zadravec in dodal, da šest projektov še poteka. Skupna vrednost vseh je nekaj več kot 731.000, od tega načrtujejo dobrih 507.000 denarja iz evropskih skladov. Še dva projekta sta v potrjevanju.
Tri od petih uspešno zaključenih projektov so v nadaljevanju predstavili predstavniki občin Ormož in Središče ob Dravi ter Lokalne energetske agencije Spodnje Podravje.
Možnosti za pridobitev evropskega denarja še ostajajo. Po besedah Zadravca imajo na voljo dobrega pol milijona evrov, od tega 342.000 evrov iz regionalnega sklada in 230.000 evrov iz kmetijskega. Sredstva bodo razdeljevali v tem in prihodnjem letu. Trenutno je odprt drugi javni poziv za pridobitev sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, kjer je na voljo do največ 249.500 evrov, prijavitelji pa lahko pridobijo 80 % upravičenih stroškov sofinanciranja.
Monika Horvat
Sveti Andraž • Gradnja centra v Vitomarcih
V obokani kleti bo e(t)noteka
Prenovljena klet občinske stavbe bo namenjena protokolu ter promociji vinarjev in kulturne dediščine.
Foto: MH
Kletni prostori občinske stavbe v središču Vitomarcev že nekaj časa čakajo na prenovo, kot kaže, pa se bodo dela končno le začela, saj je v proračunu zanje rezerviranih nekaj več kot 40.000 evrov.
»Prostor je velik približno sto kvadratnih metrov, v njem pa bomo uredili e(t)noteko, namenjeno izobraževanju in druženju lokalnega prebivalstva, izvedbi protokolarnih obiskov, promociji lokalnih ponudnikov in posledično povečanju turistične prepoznavnosti,« je povedala županja Darja Vudler. Poleg tega bodo v e(t)noteki tudi prireditve v občini zelo aktivnih društev, verjetno tudi kino predstave. Te zadnji dve leti organizirajo na prostem, zdaj pa razmišljajo, da bi jih preselili pod streho in tako lahko filme predvajali vse leto.
Za izvedbo projekta je občina Sveti Andraž skupaj z Vinogradniško--sadjarskim društvom Vitomarci za sredstva kandidirala na razpisu LAS Ovtar Slovenskih goric. Čeprav upravno sodi pod Ptuj, spomnimo, da se je občina Sveti Andraž leta 2016 zaradi boljšega sodelovanja in realizacije projektov pridružila LAS Ovtar s sedežem v Lenartu in članicami občinami Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj.
(sdr)
Podravje • V pripravi nova študija o poplavljanju reke Drave
Novi protipoplavni ukrepi
Študijo o vzrokih za poplavljanje reke Drave pripravlja Inštitut za vode. Na podlagi izsledkov bodo na Ministrstvu za okolje sprejeli ustrezne protipoplavne ukrepe, skupaj z Direkcijo za vode pa že iščejo rešitev za sanacijo poškodovanih zemljišč. Na ministrstvu so tudi zatrdili, da nameravajo povečati sredstva za vzdrževanje vodotokov, ki so bili v preteklosti zanemarjeni.
V prostorih Dravskih elektrarn so potekale prve delavnice na temo analize stanja ob reki Dravi. Sodelovali so vsi deležniki in kot eno glavnih problematik so ponovno izpostavili poplavljanje kmetijskih zemljišč. Predstavniki s področja urejanja in upravljanja voda, kmetijstva, ribištva, ohranjanja narave, turizma in energetike so izmenjali mnenja ter skušali najti skupne rešitve. Še naprej želijo omogočati nemoteno rabo vode in obvodnega prostora, po drugi strani pa zagotavljati potrebne razlivne površine. Kot glavni pogoj za izboljšanje rekreacijskih možnosti lokalnega prebivalstva in razvoj turističnih dejavnosti je treba ohranjati naravno okolje ob strugi. »Mnenja se še vedno najbolj krešejo ob aktualni temi poplavljanja kmetijskih zemljišč in razlogih za to. Vprašanje, na katerega moramo s študijo odgovoriti, je, ali so zadnje intenzivnejše poplave posledica zaraščanja obvodnih gozdov in odlaganja sedimentov v
teh obvodnih naravnih pasovih, ali pa pač samega naravnega hidrološkega stanja reke Drave, ki je v zadnjem obdobju poplavno inten-
zivnejše. Razlog je morda tudi v intenzivnejšem poseganju v prostor v zadnjih desetletjih,« razmišlja Sašo Šantl iz Inštituta za vode.
Foto: CG
Cena študije še ni znana, na ministrstvu za zadaj zbirajo ponudbe za meritev terena.
Vida Božičko
Destrnik • Bal ali večerno druženje pri kmetu
Življenje bogate in revne družine
Člani TD Destrnik so tudi letos pripravili zimsko prireditev, ki jo imenujejo Bal.
Štajerski
www.tednik.si
I Stajerskitednik Stajerskitednik
„Z letošnjo prireditvijo smo zaokrožili prvo dobo balov. Na prejšnjih dvanajstih balih smo vsako leto povabili k sodelovanju vsaj eno vas iz občine Destrnik, vsako leto drugo. Tako so se doslej predstavile vse vasi naše občine," je dejal predsednik TD Destrnik Ivan Hauptman in dodal, da so z zgodbo letošnjega bala predstavili življenje revne in bogate družine na vasi ter problem, ki nastane, ko ima sin iz bogate družine otroke s hčerko iz revne družine . „Zgodba je nastala po resničnih dogodkih izpred 70 let. Tistemu času primerno (1945-1960) smo v predstavi uporabili sceno (pohištvo), oblačila in narečno govorico. Bal je nekoč v glavnem potekal pozimi do pustnega torka, ker
Pukšič prireditev iz kulturne preselil v gasilsko dvorano
Ko je občino Destrnik vodil župan Vladimir Vindiš, so bal organizirali v Volkmetjevem domu kulture. Po šestih letih so letos prireditev preselili v gasilski dom. „Ta odločitev nove oblasti je med obiskovalci vzbudila precej kritik. Tudi sam sem prepričan, da ima prireditev etnografski in kulturni značaj," poudarja predsednik TD Destrnik Ivan Hauptman. Na to, da so bili obiskovalci bala s selitvijo prireditve v gasilski dom nezadovoljni, je na seji občinskega sveta opozorila svetnica Elizabeta Fras: „Menim, da gre za kulturni dogodek in zato sodi v kulturni dom. Četudi se po uradnem delu oziroma predstavi ljudje družijo, se ne povzroča nobena škoda." Župan Franc Pukšič meni drugače: »Povedal sem, da je lahko kulturni del prireditve v kulturnem domu. Ne pa tudi neformalni družabni del. Zaradi parketa in dvorane.«
Foto: TD Destrnik
potem je sledil post, ko zabave in veselje niso bili dovoljeni. Bal v naših krajih pomeni večerno druženje, običajno pri premožnejšem kmetu. Ob večerih so ženske pri kmetu pomagale pri nekaterih opravilih, kot so luščenje fižola, cajzanje perja, luščenje orehov ... Pri kmetu so se zbirali tudi mojstri domače obrti: iz šibja so pletli košare, popravljali čevlje, popravljali oblačila in šivali nova, izdelovali grablje, držala oziroma ročaje za kmečko orodje ... Ti mojstri so bili pri kmetu na tako imenovani šteri. Zvečer je beseda dala besedo, kmeta so pazljivo vprašali, ali je lahko pri njihovi hiši bal, in če je rekel da, so hitro našli vaškega muzikanta. Kmet je dal na razpolago prostor, hrano in pijačo so udeleženci bala prinesli s sabo."
V okvirih te zgodbe je TD priredilo vse dosedanje bale. Število nastopajočih je bilo iz leta v leto različno. Letos je sodelovalo okrog 16 članov društva. „Namen prireditve je v prvi vrsti ohranjanje običaja in prijetno druženje brez televizije in interneta. Z obiskom smo že nekaj let zadovoljni. Tudi obiskovalci se radi oblečejo v stara oblačila in prinesejo s sabo kaj za pojesti in popiti, kar se poda k prijetnemu druženju. Na koncu letošnjega bala smo na oder povabili vse dosedanje „virte" - gospodarje in gospodinje - ter se jim zahvalili za pretekle prireditve. Prisotni nastopajoči in obiskovalci smo se strinjali, da naslednje leto nadaljujemo to prireditev. Prva vas za pripravo bala so ponovno Jiršovci. Na teh prireditvah smo izvedeli mnogo zanimivosti iz takratnega obdobja," je še povedal Hauptman.
Mojca Zemljarič
torek • 26. februarja 2019
Kmetijstvo
Štajerski	9
Slovenija • Število prašičev raste
Še daleč od samooskrbe
Konec preteklega leta smo v Sloveniji redili okoli 259.000 prašičev, kar je približno 2.000 več kot prejšnje leto, zmanjšalo pa
seje število rejcev.
Foto: CG
Z rejo prašičev se je v decembru 2018 po začasnih podatkih ukvarjalo približno 23.000 kmetijskih gospodarstev ali približno 2.000 manj kot v decembru 2017, se pa je število prašičev povečalo za približno 1 %. Kot kažejo začasni podatki, se je število prašičev glede na prejšnje leto tokrat prvič po letu 2006 nekoliko povečalo. V letu 2017 je bilo število prašičev namreč najnižje po letu 1991.
Statistični podatki za govedo kažejo, da se je število glav živine zmanjšalo za 3.000, manj je tudi koz in ovac, vzreja perutnine pa narašča vsako leto.
Slovenija • Lani posekali 6 milijonov m3 lesa
Večina poseka je sanacijskega
V slovenskih gozdovih je bilo lani posekanih 6,06 milijona kubičnih metrov lesa, kar je 18 % več kot leto prej. Večji lanski posek je predvsem posledica pospešene sanacije po vetrolomih decembra 2017 in oktobra lani.
Rekorden posek je bil sicer leta 2014, ko je ta po žledolomu znašal 6,35 milijona kubičnih metrov, a je bil tudi lanski zelo velik. Sestavljal je 72 % iglavcev in 28 % listavcev, od skupne količine pa dve tretjini odpade na sanitarni posek, to je okoli štiri milijone kubičnih metrov, od tega skoraj tri milijone zaradi omenjenih dveh vetrolomov.
V zadnjih petih letih je bilo sicer zaradi žledoloma, vetroloma in podlubnikov poškodovanih 19 milijonov kubičnih metrov lesa, od tega je že posekanih 16 milijonov kubičnih metrov. Za primerjavo, letni prirastek v slovenskih gozdovih je 8,6 milijona kubičnih metrov lesa. Po ujmah v gozdu ostaja poškodovano drevje na težje dostopnih lokacijah in tam, kjer posek in spravilo nista ekonomsko upravičena. Direktor Zavoda za gozdove Damjan Oražem sicer meni, da je Slovenija uspešna pri sanaciji po ujmah in je tudi primer dobre prakse.
VB
Slovenija • Za akvakulturo 8,8 milijona evrov
Na voljo nepovratna sredstva za ribogojnice
Na treh javnih razpisih je za področje akvakulture na voljo 8,83 milijona evrov. Gre za spodbude pri izvajanju ukrepov na področju produktivne naložbe v klasično in okoljsko akvakulturo ter na področju predelave ribiških proizvodov in proizvodov akvakulture.
Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, so na razpisu za ukrep produktivne naložbe v klasično akvakulturo dodeljena nepovratna sredstva za naložbe v okoljsko vzrejo vodnih organizmov, nove obrate akvakulture ter povečanje in posodabljanje obstoječih obratov akvakulture. Gre torej predvsem za vlaganje v ribogojnice in školjčišča.
V prvem razpisu je na voljo 3,93 milijona evrov, v drugem 2,12 milijona, v tretjem pa 2,78 milijona. Najnižji znesek javne podpore je v vseh treh primerih 3500 evrov na posamezno vlogo, največ pa lahko vlagatelji dobijo 2,5 milijona evrov. Upravičenci so lahko pravne ali fizične osebe, ki imajo ob oddaji vloge v Sloveniji registrirano dejavnost gojenja vodnih organizmov oziroma dejavnost predelave in konzerviranja rib, rakov in mehkužcev. Javni razpis je odprt do porabe sredstev.
VB
Podravje • Pridelovalci pese želijo dodatno subvencijo
Vsaj 300 evrov dodatne subvencije letno za vsakega pridelovalca
V tekočem programskem obdobju pridelovalci sladkorne pese niso dobili vezanih plačil. To pomeni, da ta sektor ni bil prepoznan kot strateško pomemben. Že v novi finančni perspektivi se bo to morda spremenilo. Člani Združenja pridelovalcev in zadruge Kooperativa Kristal se namreč o dodatni subvenciji že pogovarjajo z ministrico za kmetijstvo.
Po oceni pridelovalcev kljub slabim vremenskim razmeram lanski pridelek sladkorne pese ni bil slab. Grenak priokus jim je pustila odkupna cena, ki je bila zaradi nizke cene sladkorja nekoliko slabša. »Za naprej smo bolj optimistični, saj se poraba sladkorja zvišuje, posledično pa tudi cena. Letos pričakujemo, da bomo s peso zasadili že več kot 200 hektarjev površin,« so optimistični v zadrugi.
Na skupni seji zadruge in pridelovalcev so sprejeli tudi interni sklep, da se pridelava sladkorne pese vključi v resolucijo in strategijo ter se določi optimalno vezano plačilo v prihodnjem finančnem obdobju.
»Tako posebno subvencijo za strateško pomemben pridelek je sladkorna pesa v prejšnjem programskem obdobju že dobivala. Nato je bilo to plačilo ukinjeno, saj po propadu tovarne sladkorja pridelovalcev ni bilo. Danes je drugače, pridelava spet raste in lani je bilo iz slovenske pese pridelanih 1.500 ton sladkorja. Slad-
Zadnja letina sladkorne pese je bila boljša, a slabše plačana.
korna pesa je tudi dober odgovor na klimatske spremembe, zato je strateško za nas še kako pomembna,« meni Vladimir Hunjadi, tajnik zadruge. Tega se zaveda tudi ministrica za kmetijstvo Aleksandra
Pivec, ki je ustno potrditev temu predlogu že izrekla, vendar je opozorila, da postopek uvedbe spremembe zahteva svoj čas.
Pridelovalci si želijo subvencijo vsaj v višini 300 evrov na hektar,
Foto: Mojca Zemljane
toliko dobijo tudi pridelovalci iz Hrvaške, kot pa so pojasnili na zadrugi, dobijo pridelovalci iz nekaterih drugih držav izplačilo tudi v višini 700 evrov na hektar.
Vida Božičko
Slovenija • Kmetje želijo biti izvzeti iz zakona o odpadkih
Večina smeti v kmetijstvu je iz naravnih materialov
Že poleti naj bi proizvajalci prevzeli večjo odgovornost za embalažo, v kateri prodajajo svoje izdelke. V pripravi je namreč nov zakon o odpadkih, ki pa že razburja kmete. Ti želijo biti iz njega izvzeti, saj se v kmetijstvu plastika skoraj ne uporablja, odpadkov iz lesa, papirja in stekla pa po njihovem mnenju ne moremo enačiti s plastiko.
Na ministrstvu za okolje pripravljajo poseben zakon o odpadkih. Minister Jure Leben je pripravil nekaj možnih rešitev, ob tem pa se je jasno zavzel za to, da se zniža prag za plačevanje embalažnine s 15 ton odpadne embalaže letno na ničlo. »Vedeti moramo, da za tisto, kar damo na trg, odgovarjamo,« je dejal Leben. Se pa je zavzel za uvedbo meje, do katere bi zavezancem država poenostavila poročanje o dani embalaži na trg.
Na kmetijsko-gozdarski zbornici si želijo, da bi bila kmetijska dejavnost iz tega izvzeta. »Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo določa obveznosti za vsa podjetja, ki dajejo prvič v promet embalažo na slovenski trg, ta obveznost velja tudi za kmetije, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, a to se nam ne zdi prav,« pravi Robert Peklaj iz KGZS in predlaga, da bi bila kmetijska dejavnost obravnavana drugače. »Kmetijska dejavnost mora biti izvzeta iz
sistema razširjene odgovornosti upravljanja z odpadno embalažo. Pri primarni pridelavi gre namreč za relativno majhne količine embalaže in pogosto za naravne materiale,« menijo na zbornici.
Na Ministrstvo za okolje in prostor so zato podali predlog, da bi naravne embalažne materiale obravnavali drugače. V kmetijstvu je namreč največ embalaže iz lesa, stekla in papirja. »Kmetijstvo je de-
javnost, ki zagotavlja prehransko varnost države, zato je smiselno v aktih, ki se pripravljajo glede odgovornosti upravljanja z odpadno embalažo, kmetijstvo izvzeti tako, da se ne obremenjuje tradicionalnih, tipičnih kmečkih pridelav. Zbornica se bo vključila v proces priprave konceptualnih rešitev sistema razširjene odgovornosti,« so še pojasnili na KGZS.
Na Ministrstvu mirijo, da je zakon za zdaj še v pripravi in da bo steklo še pet posvetov, kjer bodo preigravali različne možnosti. Državni sekretar Simon Zajc se je s predstavniki kmetov že sestal in jim obljubil, da bodo vključeni v proces spreminjanja zakonodaje. Tudi minister Leben se je zavzel za dialog in ob tem opozoril, da vseh interesov žal ne bo mogoče vključiti v en zakon, ki naj bi bil sprejet do poletja.
Vida Božičko
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 26. februarja 2019
Ptuj • Gostilna Grabar v svetovnem kulinaričnem vodniku
»Za vsakega gosta posebej se je treba izjemno potruditi«
V prvi samostojni slovenski izdaji svetovno priznanega francoskega kulinaričnega vodnika Gault&Millau z letnico 2019 je kot prva ptujska gostilna predstavljena Gostilna Grohar, gostilna v Rabelčji vasi, na hribu nad mestom s pogledom na ptujski grad, kjer je mogoče tudi prenočiti. Kot gostilna z avtorsko kuhinjo je prejela dva klobuka.
Mesto v njem je dobila, ker šefinja Alenka Grabar kuha po navdihu, odvisno od tega, kar sami pridelajo na vrtu, in tistega, kar dostavijo izbrani lokalni dobavitelji. Jedilnik sestavlja po letnih časih, veliko pozornost pa posveča tudi predstavitvi jedi na krožniku. Božansko diši njen domači kruh, ni se mu mogoče upreti.
Grabarjeva se je skupaj s svojo ekipo in družino izjemno razveselila, da so se kot prva gostilna s Ptuja in okolice znašli v tem vodniku. To je bilo zanje veliko presenečenje, saj niso vedeli, da so jih obiskali anonimni inšpektorji. Zanjo je vsak gost, ki jih obišče, na neki način ocenjevalec.
»S strahom pričakujemo odzive okolja ...«
„Mi smo malo drugačni, naša zgodba se začne že z lokalno sestavino, ki je zelo pomembna, saj želimo svojim gostom ponuditi najboljše, nekaj, kar zraste v domačem okolju. Enako je pomembna tehnika kuhanja, priprava hrane na drugačen način. Sami pečemo kruh, delamo testenine, njoke. Vse to se pozna tudi pri ceni, saj je nekoliko višja, to pa na Ptuju ni najbolje sprejeto. Za vsakega
Gostilna Grabar, prva ptujska gostilna v svetovno priznanem kulinaričnem vodniku Gault&Millau.
gosta posebej se je treba izjemno potruditi. To pa je mogoče samo s kvalitetno hrano, z dobro in uigrano ekipo, predano gostinski oz. turistični zgodbi. Mi jo imamo. Da smo del tega svetovno priznanega kulinaričnega vodnika, je zasluga celotne ekipe. Čeprav smo na to priznanje mednarodnih ocenjevalcev zelo ponosni, pa na drugi strani s strahom pričakujemo odzive okolja, ki ni nikoli prizanesljivo do takšnih stvari. Delo v gostinstvu ni lahko, vsak dan posebej se moraš truditi. Ko zjutraj odpreš vrata gostilne, dejansko ne veš, kaj ti bo ta
dan prinesel. Gostinstvo je tek na dolge proge. Prepričana sem, da bodo tuji gostje z veseljem vzeli v roke slovenski vodnik Gault&Mil-lau in nas v sezoni pogosto obiskali. Upam pa tudi na obisk Ptujčanov in na večje medsebojno sodelovanje v našem prelepem mestu, da bomo znali goste zadržati pri nas.«
Šefinja Alenka Grabar zaključuje tako: »Zavedamo se odgovornosti, ki smo jo prejeli s tema dvema kuharskima kapama. Treba jih bo obdržati. To je samo začetek in kaže, da se je začelo na Ptuju nekaj razvijati, četudi nisem prepričana, da
Kidričevo • V prostorih vrtca sprejeli novorojenčke
Lani rojenih 75 otrok
Tradicionalni sprejem novorojenčkov je v Kidričevem ob pomoči vodstva vrtca organiziral župan. Generacija 2018 je v primerjavi s prejšnjimi leti vsaj za deset malčkov večja, in če bo šel trend v tej smeri, bo občina po zagotovilih župana vrtec tudi razširila.
Na sprejemu, ki se ga je od povabljenih 75 otrok udeležila dobra polovica, sta ravnateljici vrtca Kidričevo in Cirkovce starše seznanili s programom izvajanja varstva, cenami in kapacitetami. Starši so med seboj poklepetali in se za konec
posladkali s torto, na kateri so bila zapisana vsa imena novorojencev.
Župan Anton Leskovar je zadovoljno povedal, da je številka tokratnih novorojencev višja kot običajno: »V letu 2018 se je v Kidričevem rodilo 75 otrok, ta številka je višja
kot pretekla leta, ko je bilo novorojencev vedno med 60 in 65. Tudi sicer se je število ljudi v občini Kidričevo letos povečalo za približno sto.« Župan je tudi povedal, da se na občini trudijo spodbujati mlade družine, s tem namenom so letos
„Žrebiček v fantastični omaki iz kakava in portovca
je odlična izbira za ljubitelje mesa, postrežejo ga s torte-linom, polnjenim z zelenjavno espumo. Tudi pečen pujsek s fermentirano zelenjavo strastno poboža usta, če kljub velikim porcijam ostane še kaj prostora, pa ga zapolni panako-ta iz bele čokolade in kokosa," je zapisano v kulinaričnem vodniku Gault&Millau.
Foto: Črtomir Goznik
odgovorni na Ptuju, ki naj bi spodbujali sodelovanje med gostinci in turističnimi delavci, sploh vedo, da imamo v našem mestu gostilno z dvema kapama in kaj to pomeni." Zaveda se, da se mora gostinec nenehno izpolnjevati, da lahko zadovolji vedno zahtevnejše goste. Svoje dolgoletne gostinske izkušnje je pred kratkim dopolnila še s someljejskim znanjem. Tudi vinska karta je pomemben del gostinske ponudbe, od gostinca pa je odvisno, kako bo znal vino predstaviti in izbrati pravo vino k neki hrani.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Šefinja Alenka Grabar kuha po navdihu,
zvišali socialni transfer, načrtujejo pa tudi gradnjo novega blokovskega naselja, kjer bo veliko dodatnih stanovanj za mlade.
Več otrok pomeni tudi večjo zasedenost vrtcev. Po besedah župana je zasedenost kidričevskega vrtca 99 %, v Cirkovcah pa je vrtec povsem poln. »Res je, nekaj staršev se odloči tudi za varstvo zunaj naše občine, a tistim, ki želijo mesto v vrtcu pri nas, to omogočimo. Če bodo kapacitete kdaj premajhne, bomo vrtec razširili, saj je narejen tako, da ga lahko brez težav dogradimo,« je pojasnil Leskovar.
Vida Božičko
Generacija novorojenčkov 2018 v Kidričevem je zelo velika.
Foto: Vida Božičko
Ptuj • Larisa Majcen ni več „Avsenikova"
„Še bom pela
in še me boste slišali!"
Po osmih mesecih seje končala pevska zgodba Ptujčanke Larise Majcen pri ansamblu Saše Avsenika. Javnost je bila o njenem odhodu iz ansambla skopo obveščena v smislu, daje šlo za prehud tempo, ki ga sama ni vzdržala.
Foto: Črtomir Goznik
Po osmih mesecih se je končala pevska zgodba Ptujčanke Larise Majcen pri ansamblu Saše Avsenika.
Nikjer pa ni bilo njene izjave o tem, kaj se je zgodilo, da je zapustila ansambel Saše Avsenika, čeprav je bila njena želja, da bi to obdobje trajalo čim dlje in bi sčasoma postala ena boljših pevk narodno-zabavne glasbe v Sloveniji, saj ji je narodno-zabavna glasba pisana na kožo. Za Štajerski tednik je povedala, da je treba v življenju najprej pomisliti nase. »S tem mislim na svoje počutje, zdravje, zadovoljstvo, osebno srečo. Vse drugo pride za tem. Dejstvo je, da če ni za biti, je pač za iti.« Z odhodom iz ansambla Saše Avsenika se njena pevska kariera ni končala. Obljublja, da jo bomo še naprej lahko poslušali in spremljali, le da precej bližnje kot prej, drugo pa naj zaenkrat ostane še skrivnost. »Kot pravijo: vsak je svoje sreče kovač. Zato bom največ pozornosti posvečala ljudem, ki jih imam rada in se ukvarjala s takšnimi stvarmi, ki me navdihujejo in zanimajo,« je Larisa povedala o svojih načrtih za prihodnost.
MG
torek • 26. februarja 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • 11. ex-tempore Karneval 2019
Izjemen umetniški zapis tradicije
Že enajsto leto zapored je Mednarodni slikarski ex-tempore Ptuj Karneval v organizaciji KUD Art Stays največja likovna prireditev v slovenski pustni prestolnici.
Galerija Magistrat
MfiSTNA H I 5 A J1 TUJ
Foto: Črtomir Goznik
Letošnji nagrajenci 11. Mednarodnega slikarskega ex-tempora Ptuj Karneval 2019.
Iz leta v leto je udeležba večja, letos so ob likovnih umetninah, v glavnem na temo kurentovanja in pomladi, udeleženci sodelovali tudi s kipi in digitalno grafiko. Prispelo je 113 umetnin. Grand Prix MO Ptuj je osvojil Tomaž Plavec s Ptuja za domišljen kurentov ples z uporabo rdečkasto obarvanega češnjevega lesa.
Doslej je mistika kurentovanja pritegnila več kot 800 umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije. Letos pa je ex-tempore pritegni tudi umetnike s širšega območja Evrope, celo Rusije in Južne Amerike, ker so se prvič lahko prijavili tudi preko spleta, je na odprtju razstave nagrajenih del povedal umetniški vodja Jernej Forbici. Delo sodelujočih umetnikov je ocenila strokovna žirija, ki jo je vodil Aleksij Kobal. Razstavo nagrajenih del letošnjega ex-tempora in del, ki so prišla v ožji izbor, je 22. februarja v galeriji Magistrat MO Ptuj odprla ptujska županja Nuška Gajšek. Vesela je, da je Kurentovanje tesno povezano tudi z umetniškim ustvarjanjem, sodelujočim na letošnjem slikarskem ex-temporu je čestitala za izjemne umetniške stvaritve ter se jim zahvalila za sodelovanje. Do 8. marca si je mogoče dela letošnjih udeležencev ogledati še v pritličju Galerije mesta Ptuja in v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
MG
Nagrade na ex-tempore 2019
Grand prix MO Ptuj (vrednost 1.500 evrov): Tomaž Plavec, Ptuj.
Odkupne nagrade MO Ptuj (vrednost 750 evrov): Silene Arnaldi (Italija), Janez Rotman (Pernica), Gregor Samastur (Ptujska Gora).
Priznanje strokovne žirije in nagrada hotela Mitra: Ka-rol Kuhar (Zg. Besnica pri Kranju).
Priznanje strokovne žirije in nagrada Hiše usnjarja Jerneja: Brut Carniollus (Radovljica).
Priznanje strokovne žirije in nagrada doma kulture MuziKafe: Iva Davidovic (Dobova).
Priznanje strokovne žirije: Vesna Plavec (Slovenska Bistrica).
Priznanje strokovne žirije: Mojca Lovrec (Starše).
Mala priznanja strokovne žirije za najmlajše udeležence: Jakob Forbici, Danaja Granda in Sofija Van Cauteren.
Nagrada za najizvirnejšega kurenta (150 evrov): Anamari Hrup (Ljubljana).
Nagrada Galerije FO.VI, razstava s katalogom v januarju 2020: Oto Vogrin (Selnica ob Dravi).
Foto: Črtomir Goznik
Nagrado grand prix MO Ptuj je osvojil akademski slikar in kipar Tomaž Plavec.
Ptuj • 14. tradicionalna Obarjada
»Vsega po malo, največ pa ljubezni«
Lions klub Ptuj je na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju v soboto pripravil tradicionalni kulinarični, dobrodelni in družabni dogodek Obarjado. V kuhanju obare seje pomerilo 22 ekip. Najboljše so skuhale ekipe Petovia avto Ptuj (I. mesto), Seco (II. mesto) in Radio-Tednik Ptuj (III. mesto).
Čeprav se kuhanje obar prične okrog 9. ure, je na prizorišču živahno že kakšno uro ali dve prej. Ekipe se potrudijo, da stojnice, ob katerih kuhajo, priložnostno (pustno) okrasijo. Prav tako poskrbijo, da so mize ob stojnicah vedno bogato obložene z narezki in drugimi prigrizki, slanim in sladkim pecivom, ne manjka pustnih krofov, ki so zaščitni znak ptujske kulinarike v pustnem času. Po 9. uri postaja okrog kotličkov, v katerih se kuha obara, vedno bolj napeto. Najprej diši po praženi čebuli, nato jo zalijejo z vodo, dodajo meso, zelenjavo in začimbe. Vsaka ekipa prisega na svoj recept. Ko se obara kuha, se prične pokušanje. Tudi med ekipami. Udeleženci pogosto pogledajo v sosedov lonec, pokušajo, svetujejo ... Ne družijo pa se samo udeleženci. Počasi se prične prizorišče polniti, okrog stojnic se zbirajo obiskovalci, letos so jih našteli okrog 5.000. Ponudijo jim malico in pijačo, okrepčilo z obaro pa pride na vrsto po 12. uri. Pred tem vsaka ekipa odda vzorec svoje jedi komisiji. Običajno je tako, da obara hitro poide, saj okrepčilo s toplo juho v mrzlem zimskem dnevu še kako prija.
5.200 evrov za dobrodelni namen
»Zelo smo zadovoljni in tudi zelo presenečeni nad dobrim odzivom. Vsakič, ko se Obarjada konča, se vprašamo, ali lahko naredimo še kaj bolje. In potem vsako leto znova pridemo do odgovora, da to je možno. Obiskovalcev in ljudi dobre volje, ki so pripravljeni sodelovati
Ekipa organizatorjev Obarjade - Lions kluba - med kuhanjem obare.
za dober namen, je iz leta v leto več. Tudi letos smo na prireditvi zbrali lepo vsoto denarja (5.200 evrov), namenili pa ga bomo pomoči potrebnim družinam. Pomagali bomo šestim družinam, jim kupili večje gospodinjske aparate.
Pomembno je, da vsak izmed nas, ki sodeluje na dogodku, prepozna, da je lahko dobrodelen. Ekipe se res zelo skrbno pripravijo na dogodek. Tako dajo vsem občutek, da so dobrodošli,« je povedal vodja dogodka Igor Kolar.
I I
I I
Foto: MS
Letošnjo lovoriko za najboljšo obaro si je po oceni komisije prikuhala ekipa Petovio avto iz Ptuja.
Obaro je letos kuhalo 22 ekip; povsod je pošla v manj kot uri.
Najboljše med obarami izbira komisija. Letos so jo sestavljali Marjan Kostanjevec, Vlado Pignar, Brigita Selinšek, Marjan Janžeko-vič, Robert Jerič in Denis Robar. Komisija je ocenjevala videz, vonj, okus, teksturo in sestavo obare. Slavko Visenjak je poudaril, da imajo iz leta v leto težje delo, a letošnje obare po njegovih besedah naj ne bi bile tako okusne, kot so bile lanske in predlanske. »To ne pomeni, da niso bile dobre. Zahvala vsem ekipam, ki so vztrajale v neugodnem, vetrovnem in mrzlem zimskem vremenu.« Komisija je odločila, da je letos najboljšo obaro pripravila ekipa Petovia avta. Direktorica Katja Šilec pravi, da so bili za ta rezultat zelo pomembni timski duh, dobra ekipa in vztrajnost. Letos so na Obarjadi sodelovali četrtič, po napovedi direktorice bodo prihajali tudi v prihodnje. Na vprašanje, kakšen je recept za zmagovalno obaro, je Šilčeva odgovorila: »Vsega po malo, največ pa ljubezni.«
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Foto: CG
Pohorje • Zimski izziv Radia-Tednika
Superveleslalom s krofom
Bolj za šalo kot zares (kar je jasno), zato pa z veliko mero smeha in glasnega navijanja, sta v nedeljo zjutraj svoje moči pomerili dve ekipi medijske hiše Radio-Tednik: budilkar-ja Domen in Dalibor na eni ter orfejčkarja Pepi in Luka na drugi strani.
Tokrat ni šlo za tekmovanje v zabavnem besedičenju (čeprav je bilo tega spet več kot smučanja), ampak za skoraj čisto pravo smu-carsko preizkušnjo. Da bo jasno:
proga je merila skoraj celih 100 metrov, tudi višinske razlike je bilo kakšen meter ... Sta pa bila na cilju dva sočna, vroča krofa, kar je bil edini pravi razlog, da se je Dalibor
po progi sploh spustil. Tekmovanje je imelo seveda svoja pravila: poleg štetja sekund na progi se je k skupnemu rezultatu vsakega dvojca prištel še čas, ki ga je dru-
gi od obeh tekmovalcev porabil za to, da je pomazal krof. Potem je seveda jasno, da še tako velika smučarska brzina ni bila kos Da-liborjevemu apetitu. In potem je še bolj jasno, da je zmaga seveda pripadla obema budilkarjema, saj je bil Dalibor neprekosljiv v hitrosti izginjanja krofa v njegovih ustih.
Da so se ob tem najbolj zabavali navijači, celotna ekipa zaposlenih v medijski hiši Radio-Tednik, pa ni treba posebej poudariti. Kakšno bo tekmovanje naslednje leto, ostaja še skrivnost.
Ur
12 Štajerski
Kultura
torek • 26. februarja 2019
Markovci • Večer v spomin Tereziji Maroh
Ljudske pevke prepevajo že več kot 45 let
Ljudske pevske Folklornega društva Antona Jožeta Štrafela Markovci so pripravile spominski večer, posvečen njihovi ustanoviteljici, pevki in avtorici mnogih pesmi Tereziji Maroh. Obenem so obeležile 45 let delovanja.
»Pesem ni le dar, ki smo ga prejeli od prednikov, ampak je dediščina, ki jo zapuščamo potomcem,« so besede, ki jih je Terezija Maroh pogosto izrekla. Ravno po njeni zaslugi delujejo že več kot 45 let. Obletnico so današnje članice proslavile z nepozabnim večerom ljudskih pesmi »Pesem zdaj zapojmo mi«, v spomin svoji Tereziji. Na koncertu, nabitem s čustvi, ki ga je vodila Terezijina vnukinja Helena Vogrinec, so prikazali odsev njenih prizadevanj na področju pevske in folklorne dediščine. Poleg domačih ljudskih pevk so ubrano zapeli še kosci, grabljice, ljudske pevke KD Jezero in pevke ljudskih pesmi Leskovčanke, zaplesali pa kop-jaši, otroška folklorna skupina OŠ Markovci ter člani folklorne skupine FD Markovci.
Čestitke deževale
Številne čestitke in aplavzi so kar deževali, ganjena je bila tudi članica ljudskih pevk Marija Prelog, v kateri je želja po pripravi spominskega večera preminuli Tereziji tlela že nekaj časa. »Pravzaprav sem to čutila kot nalogo in dolžnost ženski, ki je zapustila mlajšim rodovom veliko ljudske kulturne dediščine in ne samo to - Terezija je bila tudi ljudska pesnica, cerkvena pevka, srčna humanitarka idr. Kljub temu da je sama živela zelo skromno, je bila vedno pripravljena pomagati drugim. Spominjam se je še kot šolarka in mladinka. Bila je glavna organizatorka nekdanjih kulturnih večerov v tedanji krajevni skupnosti, kjer so nastopili ljudski pevci in folklorne skupine. Že takrat sem jo občudovala. Pravzaprav bi o Tereziji Maroh dandanes lahko napisali biografijo. Verjamem, da bodo ljudje v nekaterih institucijah, ki so za to odgovorni, v prihodnosti znali ovrednotiti njeno kulturno dediščino, ki nam jo je zapustila, ter mladim rodovom predstaviti, kdo je bila. Zame osebno je ženska, ki mi daje navdih in vero, da je treba negovati navade in šege svojega kraja,...,« je po uspešno izvedeni prireditvi povedala Prelogova.
Foto: MH
Skupino ljudskih pevk folklornega društva Markovci danes vodi zadnja od članic prvotne zasedbe Angela Liponik.
Ljudske pevke zelo rade prepevajo tudi svoje lastne pesmi, besedila za večino teh je napisala Terezija. Skupino sedmih pevk danes vodi zadnja od članic prvotne zasedbe Angela Liponik. Da bi ohranile ljudsko pesem, so izdale že dve zgoščenki; prvo leta 2006 ob 35-letnici delovanja, osem let kasneje pa še drugo skupaj z brošuro z naslovom »Pesmi ko-rantove dežele«, ki je opremljena z besedili in notnim zapisom posnetih skladb. »Vsekakor imamo v prihodnosti željo spet posneti novo zgoščenko, pred nami pa je že abraham in morale bomo razmišljati, kako ga bomo praznovale,« še sklene Prelogova.
Monika Horvat
www.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimiregijskimizgodbami
na spletu
z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Štajerski TEDNIK
Ptuj • Umetnine v žepu - Ptujski dominikanski samostan
555 let velike zgodovine v knjižici
V poletnem refektoriju ptujskega dominikanskega samostana so v začetku februarja predstavili najnovejšo knjižico iz zbirke Umetnine v žepu: Ptujski dominikanski samostan avtorjev Branka Vnuka in Marjete Ciglenečki.
Križni hodnik ptujskega dominikanskega samostana je v Sloveniji edini povsem ohranjen, za enega najodličnejših velja tudi v srednjeevropskem prostoru.
Pogovor o knjižici je na predstavitvi vodila Marjeta Ciglenečki, sodelovali pa so Polona Vidmar (Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, tudi sodelavka Umetno-stnozgodovinskega inštituta), Janez Balažic (Pedagoška fakulteta Maribor) in Branko Vnuk (Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož).
Četudi je knjižica majhna, ima po besedah Marjete Ciglenečki veliko poslanstvo. V času, ko umetnostna dediščina nima pravega mesta, resnično pogrešamo najrazličnejše oblike predstavljanja umetnin, ki nas obdajajo, a jih v vsakdanjem hitenju pogosto spregledamo. Dobro osveščena javnost je temelj upanja, da bomo vsaj del tega bogastva zmogli ohraniti tudi za naslednje rodove.
Arhitekti pri obnovi preveč posegli v substanco dominikanca
Ptujski dominikanski samostan je izjemno pomemben spomeniški kompleks, ki ga zaradi njegovega pomena vrednotimo v srednjeevropskem okviru. V zadnjem času smo o njem veliko govorili. Pa ne vedno zgolj z občudovanjem, s spoštovanjem. V letu 2011 se je začela njegova prepotrebna obnova, a še ni zaključena. To je bila hvalevredno, hkrati pa smo z obžalovanjem in skepso spremljali nekaj odločitev, ki zgodbo precej zapletajo. Tik pred pričetkom obnove se je mestna oblast odločila spremeniti namembnost samostana, posledično se je muzej izselil iz njega. „Precej nas je takšnih, ki smo prepričani, da so arhitekti, ki so sodelovali pri obnovi, mnogo preveč posegli v substanco tega starega kompleksa. Ptuj je izgubil arheološke zbirke in to traja že osmo leto. Verjamem, da se mnogo zelo trudijo, vendar tega ne bo
mogoče rešiti čez noč. V letu 2015 smo uspeli tiste dele samostana, ki so obnovljeni, odpreti za javnost. To so težave in razprave, ki bodo še sledile. Knjižica Ptujski dominikanski samostan se izogiba tovrstnim dilemam. Koncept celotne zbirke ni namenjen aktualnim problematikam, ampak temu, da se čim bolje seznanimo z vrednotami spomenika. Knjižica govori o dolgi zgodovini samostana. Branko Vnuk je izračunal, da gre za 555 let, kolikor je bil dominikanski samostan versko, kulturno, gospodarsko in izobraževalno središče Ptuja in tudi njegove okolice - od leta 1230 do 1785, ko je bil v okviru jožefinskih reform razpuščen. Samostan ima svojo predzgodovino, življenje v njem pa se je odvijalo tudi po letu 1785, seveda drugače kot pred tem," je ob predstavitvi knjižice, ki so jo dopolnili še Polona Vidmar, Janez Balažic in Branko Vnuk, povedala Marjeta Ciglenečki.
Je bil na mestu dominikanca sedež ptujske pražupnije?
Branko Vnuk raziskuje zgodovino ptujskega dominikanskega samostana že 25 let. Ob nujno potrebni obnovi samostana se je pokazalo, da cerkev iz leta 1230 stoji na starejših temeljih, da so dominikanci ob svojem prihodu adaptirali neki starejši objekt. Po vsej verjetnosti naj bi šlo za prvotni sedež ptujske pražupnije, je vedno bolj prepričan Branko Vnuk. V 19. stoletju, ko je samostan služil kot vojašnica, so želeli predelati oz. celo podreti križni hodnik, a je to preprečil feldmaršal avstro-ogrske vojske, ki je izdal ukaz, da se ga ne smejo dotakniti, saj je poleg stiške-ga edini povsem ohranjen srednjeveški križni hodnik na Slovenskem in tudi v mednarodnem merilu ve-
lja za enega najodličnejših v svojem obdobju. Nekdanja oprema cerkve ni v celoti izgubljena, nekaj kiparskih del je ohranjenih v cerkvah na Hrvaškem in v Prekmurju.
Dominikanski samostan je bil tudi izredno bogato poslikan, nekatere poslikave so bile odkrite tudi ob zadnji prenovi. O njih je pisal Janez Balažič in jih predstavil tudi na predstavitvi knjižice Ptujski dominikanski samostan. Umetnostnemu zgodovinarju in konserva-torju Franetu Steletu in ptujskemu
muzealcu Viktorju Skrabarju ob podpori še nekaterih poznavalcev ptujske umetnostne zgodovine in ptujskega župana Mihovila Bren-čiča gre zasluga, da se v samostan v 20. stoletju ni naselil tekstilni obrat in da ima še danes velik kulturnozgodovinski in umetnostni pomen ter pomeni enega ključnih objektov za razvoj turizma v mestu. Tako je dragoceni stavbni kompleks leta 1928 postal dom za muzejske zbirke skoraj celo stoletje.
MG
Umetnine v žepu
je zbirka knjižic, s katero Umetnostnozgodovinski inštitut pri SAZU-ju zapolnjuje eno od vrzeli v razmišljanju, pisanju in branju o umetnostnih spomenikih in prostorih Slovenije ter v njihovem razumevanju. V njih avtorji s strokovno tehtno in poljudno privlačno besedo, kije hkrati bogato slikovno podprta, pišejo o umetninah in arhitekturnih spomenikih - tudi tako, da jih postavijo v širok družbeni kontekst.
Zadnjo knjižico je izdal Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU s podporo Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, založila pa Založba ZRC.
Foto: Črtomir Goznik
Avtorja knjižice Ptujski dominikanski samostan dr. Branko Vnuk in izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki.
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Rokomet
Za zmago je bila ključna obramba
Stran 14
Nogomet
Odlično delo na treningih mora obroditi sadove
Stran 14
tednik
Atletika
Čeh že v uvodu sezone krepko čez 60 metrov
Stran 15
Futsal
Proti Kixu tokrat brez kiksa, Tomaž suvereno
Stran 16
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áptetec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 20. krog
Štejejo goli, ne umetniški vtis
Triglav-Aluminij 3:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Mertelj (31.), 2:0 Majcen (43./11 m), 3:0 Majcen (45.).
TRIGLAV: Arko, Mlakar, Arh Česen, Kumer, Rogelj, Svraka (od 85. Križaj), Mertelj, E. Kryeziu, Cmov, Žurga (od 76. Kopač), Majcen. Trener: Dejan Dončič
ALUMINIJ: Janžekovič (od 43. Kovačič), Koblar (od 81. Ivančič), Kontek, Martinovič, Krajnc, Vrba-nec, Muminovič, Petrovič, Horvat (od 46. Štor), Matjašič, Maloku. Trener: Oliver Bogatinov.
Kidričani so se pred potjo na Gorenjsko zavedali, da se bodo zaradi štirih odhodov (Tahiraj, Kidrič, Gliha, Rogina) težko obdržali v tirnicah, po katerih so tako uspešno vozili jeseni. Bojazen je bila upravičena, sploh zato, ker je zaradi poškodbe manjkal še Nemanja Jakšič, za nameček pa je na segrevanju bolečino v kolku začutil še prvi vratar Luka Janžekovič.
Triglav je na drugi strani med tistimi ekipami, ki so se kar lepo okrepile pred drugim delom sezone, predvsem Aleš Mertelj jim s svojimi izjemnimi izkušnjami vliva novo mero stabilnosti. In prav nekdanji kapetan Maribora je bil jeziček na tehtnici nedeljskega dvoboja.
Vrbanec v 10. minuti blizu gola
Gostje so sicer zelo suvereno odprli tekmo, žogo so imeli več v svoji posesti. Prvi so se tudi znašli v t. i. 100 % priložnosti, saj se je po podaji Muminoviča v prazen prostor Vrbanec znašel sam pred domačim vratarjem Jalnom Arkom, streljal je tik mimo gola, ob tem pa ga je domači vratar pokosil s svojim posredovanjem. Sodnik Bojan Mertik je nekoliko okleval, nato pa pokazal, da žoga pripada vratarju. Brez kančka slabe vesti bi lahko pokazal tudi na belo točko ... Blizu zadetka je bil za goste še Jure Ma-tjašič v 20. minuti, a je njegov strel s strani vratar zanesljivo odbil. Za kaj več so Kidričani enostavno preveč grešili pri podajah, zaradi česar večine akcij niso pripeljali do zaključnega strela, oz. so domačini njihove poskuse v glavnem brez težav ustavljali.
Veliko več športne sreče so imeli pri prvi resni akciji na tekmi domačini, ki so v 31. minuti dolgo pletli akcijo, nato je Crnov žogo podal na rob kazenskega prostora, kjer jo je Mertelj z levico (!) usmeril proti golu, kjer je tik ob stativi končala v mreži -1:0.
Foto: Aleš Fevžer
Nogometaši Aluminija (na fotografiji sta Mario Lucas Horvat in Dejan Petrovič) so v tretji medsebojni tekmi v sezoni prvič klonili proti igralcem Triglava.
Izmišljen »penal« za domačine
Gostje so še naprej poskušali z všečno igro hitrih podaj izenačiti, a so bili njihovi napadi jalovi. Sledil je odločilni trenutek tekme, ko je sodnik Mertik prekršek Alena Krajnca nad Kristjanom Arhom Česnom izven kazenskega prostora »premaknil« vanj in pokazal na belo točko. Protesti Šumarjev niso pomagali, kapetan Luka Majcen je zanesljivo ugnal Matija Kovačiča, ki je zamenjal Janžekoviča (zaradi bolečin v kolku) - 2:0.
»Ali je bil penal? Ne vem, vem pa, da smo v tem trenutku že zaostajali. Naši dejanski problemi so bili drugje,« je bil do lastne ekipe kritičen Bogatinov.
Prvi polčas se za goste ne bi mogel končati slabše, kot se je, saj je v edini minuti sodnikovega dodatka Luka Majcen sprejel dolgo podajo iz ozadja, se lepo otresel Konteka in z močnim in natančnim strelom povišal vodstvo - 3:0.
Veliko prometa, malo (nič) zaslužka ...
Bogatinov je ob polčasu Horvata pustil v slačilnici, na igrišče pa poslal Štora. To je igri Aluminija prineslo nekaj več kombinacij v napadu, a pričakovanega končnega učinka - golov - ni prineslo. Priložnosti pa ni manjkalo: Štor jo je imel v 61. (slabo ustavljanje žoge),
Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Veliko faktorjev je tekmo odločilo v korist domačinov, v prvi vrsti naše nenatančne podaje in 'trde noge'. Imeli smo žogo več v svoji posesti, a je manjkala natančnost, da bi lahko to pretvorili v zadetke. Nogomet se ne igra za umetniški vtis, ampak za zadetke in v doseganju teh smo bili slabi - manjkalo nam je konkretnosti. Igralci so si sami naložili nekakšen pritisk, stroka in uprava jim ga zagotovo nista. Domačini so na drugi strani vzeli ponujeno, Mertelj je v sredini odigral 'doktorsko' - Triglav bo še komu prekrižal načrte.«
Kontek v 68. (neoviran strel z glavo tik mimo gola), Matjašič v 71. (strel tik mimo gola s strani)., Martinovič v 81. in 87. minuti (dva neposrečena strela z glavo) . Veliko prometa, malo (nič) zaslužka .
Poraz seveda ni dobra popotnica pred nadaljevanjem sezone, v katerem Kidričane že v nedeljo čaka najbolj zanimiva domača tekma sezone - v Kidričevo namreč prihaja Maribor.
M
pRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 20. KROGA: Triglav - Aluminij 3:0 (3:0);
Maribor - Mura 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Maroša (52.), 1:1 Tavares (63.); Celje - Gorica 4:3 (4:2); strelci: 0:1 Velikonja (1.), 0:2 Smajlagič (4.), 1:2 Požeg Vancaš (6.), 2:2 Vizinger (7.), 3:2 Brecl (38.), 4:2 Požeg Vancaš (44.), 4:3 Velikonja (54., z 11 m). Rdeči karton: Lipušček (Gorica, 77.);
Domžale - Rudar 6:2 (1:0); strelci: 1:0 Podlogar (23.), 1:1 Škoflek (52.), 2:1 Vuk (60.), 2:2 Škoflek (66.), 3:2 Nicholson (69.), 4:2 Dobrovoljc (78.), 5:2 Lazarevič (85.), 6:2 Vuk (90.);
Krško - Olimpija 1:4 (1:1); strelci: 0:1 Brkič (6., z 11 m), 1:1 Vukušič (7.), 1:2 Brkič (66.), 1:3 Lupeta (68.), 1:4 Suljič (90.).
1.	MARIBOR
2.	OLIMPIJA
3.	DOMŽALE
4.	ALUMINIJ
5.	CELJE
6.	MURA
7.	GORICA
8.	TRIGLAV
9.	RUDAR
10.	KRŠKO
20 20 20 20 20 20 20 20 20 20
14 11 8 9 7 6 5 5 5 3
2 3 6 8 5
7
8 11 12 11
46 39 30 30 29 25 22 19 18 15
Prekinjene tradicije
22. junija 2012 je datum, ko je Triglav v 1. ligi nazadnje ugnal Aluminij, nato pa v naslednjih medsebojnih tekmah ob dveh remijih doživel sedem porazov, nazadnje šest zaporednih. A športniki radi rečejo, da je tradicija zato, da jo prekinjajo. Gorenjci so jo v nedeljo, po dobrih šestih letih in pol...
Prekinjeni sta bili še dve, manj časa trajajoči seriji: Aluminij je v 1. ligi izgubil po štirih zaporednih zmagah, s katerimi je spektakularno zaključil jesenski del, Triglav pa je slavil po štirih sušnih tekmah (trije porazi, en remi).
Zadetkov, da te kap, sodniških napak pa tudi
Dolgo pričakovani začetek spomladanskega dela sezone v 1. ligi je s seboj prinesel vse, kar nogomet lahko: odličen derbi v izjemnem vzdušju, številne zadetke na domala vseh tekmah, nekaj tudi pravih evrogolov, a na drugi strani tudi številne napake sodnikov...
Strelci so očitno komaj čakali, da pokažejo svojo pripravljenost, edina ekipa brez doseženega gola je v tem krogu ostala ekipa Aluminija. Skupno so igralci dosegli 25 zadetkov, kar je drugi najboljši dosežek v sezoni, enega več so zabili le v 15. krogu. Zanimivo je, da je kar šest igralcev doseglo po dva zadetka: Luka Majcen (Triglav), Rudi Požeg Vancaš (Celje), Etien Velikonja (Gorica), Slobodan Vuk (Domžale), Žiga Škoflek (Rudar) in Goran Brkič (Olimpija).
Odlični strelski dosežek se je napovedal že v 1. minuti prve tekme v Celju, kjer je v polno zadel Etien Velikonja. Goričani so že v 4. minut vodili 0:2, tri minute kasneje pa sta bili ekipi znova poravnani (2:2). Varovanci Dušana Kosiča so na koncu slavili, gostujoči strateg - novinec v prvoligaški druščini - Nermin Bašič pa z Gorico še naprej išče izhod iz krize.
Derbi kroga je bil odigran v izjemnem vzdušju v lepo polnem Ljudskem vrtu (več kot 10.000 gledalcev), navijači obeh ekip so poskrbeli za odlično kuliso. Zares je izjemno, v kakšnem številu sledijo Murini navijači svoji ekipi na gostovanjih, iz Prekmurja se jih je v štajersko prestolnico pripeljalo več kot 3000! Ante Šimundža je s svojimi varovanci še tretjič v sezoni ostal neporažen v dvobojih z Mariborom. Zasluženo, saj so se vijoličasti iz zaostanka »rešili« šele s spornim golom iz prepovedanega položaja. Mariborčani imajo veliko težav s poškodbami (Šuler, Mlakar, Milec ...), zaradi kartonov so igrali tudi brez Zahoviča - s tega vidika točka niti ni tako slab dosežek.
V nedeljo sta svojo moč dokazala ligaša iz osrednje Slovenije, Domžale in Olimpija. Prvi so Velenjčanom nasuli kar pol ducata zadetkov, čeprav je poraz vendarle nekoliko (pre)visok. Sploh zaradi tega, ker je Rudar še v 68. minuti držal remi ...
Olimpija je s trenerjem Robertom Pevnikom na čelu z zmago odprla drugi del sezone. Krško se je sicer izkazalo za trdega tekmeca, tudi tukaj je dokončna odločitev padla v 68. minuti, ko je Lupeta storil očiten prekršek nad vratarjem Zalokarjem, a je sodnikova piščalka ostala nema in napadalec Olimpije je žogo poslal v prazen
gol (1:3).
Že takoj je prišlo do sprememb na lestvici, Domžalčani so prehiteli Aluminij na 3. mestu, Triglav pa je na 8. mestu prehitel Rudar. Napoved zanimive sezone?
Jože Mohorič
Foto: Grega Wernig / m24.si
V derbiju kroga sta se v Ljudskem vrtu ob sijajni kulisi več kot 10.000 gledalcev merila Maribor in Mura.
14 Štajerski
Šport, šolski šport
torek • 26. februarja 2019
Rokomet • NLB liga, 18. krog
Pričakovan poraz, prejeli manj kot 30
golov
Koper 2013 - Jeruzalem Ormož 27:19 (16:8)
KOPER 2013: Haseljic 1, Kocjan-čič, Postogna, Grlj, Makuc 3, Dolenc, Grzentič, Krečič 6, Matijaše-vic 3, Moljk 2, Smolnik 3, Sokolič 4, Zugan 2, Planine 1, Stopar, Bratko-vič 2. Trener: Uroš Rapotec.
JERUZALEM ORMOŽ: Balent 1, Firšt-Šeruga; Bogadi, Šoštarič, Ču-dič 4 (2), Žuran 2, Horvat, Hebar 6, Šulek, Kocbek, Niedorfer 2, Kosi 3 (3), Mesaric, Ciglar 1. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Koper 2013 -, Jeruzalem Ormož 7 (5).
IZKLJUČITVE: Koper 2013 18, Jeruzalem Ormož 10 minut.
Ormožani so v Koper odpotovali brez posebnih pričakovanj o osvojitvi točk, saj je kakovostna razlika med ekipama z vrha in dna lestvice vendarle velika. Še bolj kot kakovost igralcev pa skrbi slaba serija Ormožanov (in posledično pomanjkanje samozavesti), ki nikakor ne najdejo poti iz rezultat-ske krize, kakršna še ni pretresala ormoškega rokometa.
Tudi Koprčani v tej sezoni niso optimalni, predvsem so slabo začeli prvenstvo, ko so zaradi najtežjega možnega razporeda izgubili štiri tekme zapored (Celje, Maribor, Ribnica, Gorenje), prvo točko so vpisali šele v 5. krogu (Trebnje). Od takrat dalje se je njihova krivu-
Nogomet • NK Drava Dakinda, novinci se predstavljajo - 2
Odlično delo na treningih mora obroditi sadove
Samuel Nelson, Žiga Goljat, Nemanja Ivanov, Rok Zorko in Jasmin Dedič
Ekipa Drave je v zimskem prestopnem roku doživela ogromno sprememb, več kot vse ekipe v 2. ligi. Novincev je veliko, nekateri so povratniki na Ptuj, druge je prinesel izziv igranja v 2. slovenski ligi, tretje ... Povprašali smo jih o njihovih vtisih in ciljih po prihodu na Ptuj.
Samuel Nelson: »Na Ptuj sem prišel iz Belgije (iz Liersa, op. a.), tukaj pa bom dal vse od sebe za svojo novo ekipo. Prišel sem v dobro ekipo, v kateri je veliko mladih, a zelo talentiranih igralcev. Prav zaradi tega vidim pred Dravo svetlo prihodnost, kaj nam bo ta dejansko prinesla, pa bomo seveda morali počakati nekaj časa.«
Žiga Goljat: »Doslej sem igral za Tehnotim Pesnico (3. liga, op. a.), zato se mi zdi Drava v tem trenutki odlična iztočnica, vedno pa obstaja upanje na nadaljnji napredek. Soigralci so odlični in se med seboj dobro razumemo, odlično so me sprejeli medse. Treningi so izjemno kvalitetni, imamo pa še dva tedna časa za zaključne priprave, po katerih verjamem, da bomo dobro pripravljeni pričakali prvenstvo. Od sebe kot napadalca pričakujem, da bom zabijal zadetke in ekipi pomagal do kar najboljših rezultatov.«
Nemanja Ivanov: »Zelo sem srečen, da sem prišel v to okolje. Delamo zelo naporno, dopoldan in popoldan, sedaj je že za nami
najnapornejši del fizičnih priprav in se začenja del taktičnih priprav. Zaradi napornega dela upamo, da se bo to pokazalo tudi v prvenstvu. Sedaj sem že dodobra spoznal soigralce, veliko je mlajših, a lahko igrajo tudi na višjem nivoju. Ko se bomo dokončno uigrali, bo slika zagotovo lepša.«
Rok Zorko: »Sprva sem nameraval ostati v Avstriji, a me je klic s Ptuja prepričal. Vseeno se tukaj igra 2. liga, nogomet se igra na resnejšem nivoju in mi predstavlja velik izziv. Tudi ekipa je zelo kvalitetna, kar pa bomo seveda morali potrditi na preostalih prijateljskih in kasneje na prvenstvenih tekmah. Ekipa je zelo mlada, a je v njej precej potenciala, zato obstanek v ligi sploh ni vprašljiv.
Prijateljska tekma:
Varaždin - Drava Dakinda Ptuj 2:0 (0:0)
DRAVA DAKINDA PTUJ: Hrastnik, Rešek, Mate, Ivanov, Martic, Nelson, Dedič, Rogina, Lovenjak, Marciuš, Zorko. Igrali so še: Cajn-ko, Martinčevic, Branilovic, Pšajd, N. Vajda, J. Vajda, Goljat. Trener: Nikola Jaroš.
Nogometaši Drave so v soboto odigrali prijateljsko tekmo s hrvaškim drugoligašem Varaždinom. Kljub porazu - zadetka so prejeli v zadnjih desetih minutah dvoboja - je bilo v igri Ptujčanov vidnih nekaj dobrih stvari. Zaradi mlade zasedbe in dejstva, da je ekipa zvečine na novo sestavljena, je nihanj v igri še veliko, a je do začetka prvenstva v 2. ligi še dva tedna časa za njihovo odpravo.
JM
1. ASRL(m)
REZULTAT119. KROGA: Gorenje Velenje - Urbanscape Loka 32:23 (17:14), Maribor Branik - Dol TKI Hrastnik 31:15 (14:7), Koper 2013 - Jeruzalem Ormož 27:19 (16:8), Riko Ribnica - Trimo Trebnje 29:26 (17:13), Dobova - Krka 26:27 (13:15).
lja dvignila in so trenutno na mestih, ki vodijo v Ligo za prvaka.
Sam začetek tekme na Bonifiki je minil v dokaj izenačeni predstavi, a je ta trajala le do 10. minute (4:3). Nekaj zgrešenih zaključnih strelov in izgubljenih žog je bilo dovolj, da je prednost Kopra v petih minutah narasla na +5 (8:3). Pri rezultatu 10:4 so gostje za nameček zapravili še dve 7-metrovki, zato je bil visok zaostanek ob polčasu neizbežen (16:8).
Varovanci domačega trenerja Uroša Rapotca so medlo odprli drugi polčas, kar so gostje z boljšo igro izkoristili za prepolovitev zaostanka (18:14 v 39. minuti). Pri gostiteljih je bilo prisotne veliko
1. CELJE PIVO. LAŠKO	19	17	0	2	34
2. RIKO RIBNICA	19	14	3	2	31
3. GORENJE VELENJE	19	13	2	4	28
4. MARIBOR BRANIK	19	10	3	6	23
5. KOPER 2013	19	9	3	7	21
6. URBANSCAPELOKA	19	10	0	9	20
8. KRKA	19	9	1	9	19
7. TRIMO TREBNJE	19	7	4	8	18
9. DOBOVA	19	6	0	13	12
10. JERUZALEM ORMOŽ	19	5	1	13	11
11. DOL TKI HRASTNIK	19	3	1	15	7
12. SVIŠIVANČNA GORICA	19	2	0	17	4
nervoze, zato sta jim sodnika					Mi-
ran Štrigl in Drago Ocvirk dosojala številne izključitve - skupaj so jih na tekmi zbrali za 20 minut. Ormožani so tako držali korak z gostitelji do 48. minute, ko je bil njihov zaostanek še vedno -4 (20:16). Sledila je tretja izključitev Jureta Kocbeka in posledično diskvalifikacija, brez pomembnega člena obrambe pa je ormoški obrambni zid postajal vedno manj trden. Koper je nato rutinirano tekmo pripeljal v mirne vode in se z zmago povzpel na 5. mesto lestvice.
Ormožani so v četrti tekmi drugega dela sezone prvič prejeli manj kot 30 zadetkov (in to proti najboljši ekipi), kar je morda prvi znak, da se bo njihova krivulja obrnila navzgor.
Najboljši strelec iz vrst trenerja Saša Prapotnika je bil tokrat Mar-
Foto: Črtomir Goznik
Matej Niedorfer (Jeruzalem Ormož)
tin Hebar, ki je dosegel šest zadetkov, medtem ko so domačini izjemno omejili strelski učinek trojice Žuran-Čudič-Kosi. Pri domačinih je bil najučinkovitejši Gregor Krečič
(6), zanimivo pa je, da so Koprčani vse zadetke dosegli iz igre, saj niso imeli na voljo nobene sedemme-trovke.
JM
V sredo s Celjani v Ljutomeru
Rokometaši Ormoža bodo naslednjo tekmo odigrali že v sredo, 27. februarja, ko bodo v Ljutomeru gostili večkratne državne prvake in udeležence evropske Lige prvakov Celje Pivovarno Laško. Celjani so v tem tekmovanju v nedeljo v svojem Zlatorogu gostili zvezdniški Paris SG ter klonili z rezultatom 32:36 (17:17).
Tekma med »vinarji« in »pivovarji« bo odigrana v ljutomerski dvorani Šic, saj Hardek še zmeraj ni nared za uporabo.
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Ključna je bila odlična obramba
Foto: Črtomir Goznik
Zanimivo je, da sem v tej ekipi med najbolj izkušenimi, sploh zato, ker sem eden redkih, ki je že igral v 1. ligi. Tega nisem navajen, saj sem bil doslej v vseh ekipah med mlajšimi, a se vseeno veselim te vloge.«
Jasmin Dedič: »Pri Dravi sem bil že pri kadetih in mladincih, tudi s člani sem že treniral, tako da so mi stvari poznane. Ekipa je razmeroma mlada, a je znotraj nje tudi precej konkurence. Zaradi tega se bo treba za mesto v začetni ena-jsterici močno boriti, a se izziva ne bojim. Želimo si izboriti mesto v zgornji polovici lestvice, po možnosti čim bližje vrhu. Kondici-jsko smo zelo dobro pripravljeni, to bo naš močan adut.«
Jože Mohorič
ŽRK Velenje-ŽRK Ptuj 24:26 (10:12)
ŽRK PTUJ: Peric, Varga; Kac 3, Kreft 2, Šauperl-llič 4, Bolcar 3, Škrinjar 2, Bedrač, Puž, Marčič, Ko-rotaj 7(4), Kolenko 5, Luknjar. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMMETROVKE: ŽRK Velenje 8/7, ŽRK Ptuj 5/4.
IZKLJUČITVE: ŽRK Velenje 6 minut, ŽRK Ptuj 8 minut.
V Velenju sta se pomerili ekipi, ki sta precej primerljivi glede igralske kvalitete in obe kažeta dobro formo (remi Velenja s Koprom, zmaga Ptuja z Ljubljano). V ptujskem taboru so se zavedali, da jih prav zaradi tega čaka zahtevna naloga, nanjo pa so bili dobro pripravljeni.
To se je na začetku tekme kazalo v odlični obrambi, saj so domačinke v prvi polovici polčasa, do 15. minute, dosegle le štiri zadetke (4:7). Na drugi strani je v tem delu dobro deloval tudi napad, Tajana Šauperl llič in Neža Škrinjar sta zabili po dva zadetka.
Potem se je varovankam trenerja Ivana Hrupiča povsem ustavilo, napake pri podajah so se kar vrstile in domačinke so v pičlih šestih
1. A SRL (ž)
REZULTATI 15. KROGA: Velenje - Ptuj 24:26 (10:12), Mlinotest - Ljubljana 31:26 (16:12), Krka - Zelene doline Žalec 21:20 (12:6). Tekma Ž.U.R.D. Koper - Krim Mercator bo odigrana naknadno.
1.	KRIM MERCATOR 13 13 0 0 26
2.	KRKA	13 8 2 3 18
3.	ZELENE DOLINE ŽALEC 12 8 1 3 17
4.	MLINOTEST	13 6 3 4 15
5.	Z'DEŽELE	13 6 2 5 14
6.	PTUJ	12 4 1 7 9
7.	Ž.U.R.D. KOPER 13 4 1 8 9
8.	LJUBLJANA	13 2 1 10 5
9.	VELENJE	14 1 1 12 3
Foto: Črtomir Goznik
Minea Kolenko (ZRK Ptuj) je v odločilnih zadnjih šestih minutah tekme v Velenju dosegla kar štiri zadetke.
minutah s serijo 6:0 v 21. minuti prešle v vodstvo 10:7. Po minuti odmora so se gostje zbrale in ponovno prevzele pobudo na igrišču. Do konca polčasa niso prejele niti enega zadetka, same so jih zabile pet (10:12).
Tekma je bila izjemno izenačena tudi v drugem polčasu, saj si nobena ekipa ni priigrala več kot dva zadetka prednosti. Domačim varovankam trenerke Snežane Rodič je to uspelo v 51. minuti (20:18). Od te
točke naprej je bila rahla pobuda na strani gostij, a sta ekipi v zaključek odšli poravnani: v 58. minuti je bil rezultat 23:23. Na veliko sceno je takrat odločno stopila Minea Kolenko, dosegla dva zaporedna zadetka, piko na i zmagi gostujoče vrste pa je v zadnji minuti postavila Tea Kac.
Za Ptujčanke je to pomenilo četrto zmago v sezoni, z njo pa se vzpenjajo po lestvici.
JM
Ivan Hrupič, trener ŽRK Ptuj: »Maksimalno pripravljenost smo tokrat pokazali predvsem v obrambi, ki je zares delovala odlično. Ustavili smo vse njihove najboljše igralke, tega pa nismo docela izkoristili v napadu, kjer je bilo napak vendarle preveč. V zadnjih desetih minutah smo z rotacijami in izjemno disciplino prišli do odločilne prednosti. Domači obrambni postavitvi 4:2, s katero so poskušali ustaviti naše zunanje igralke, smo se odlično zoperstavili, predvsem sta svoje delo odlično opravili Minea Kolenko in Nuša Puž, svoje je dodala tudi Tea Kac. Za takšen način protiigre so morale sodelovati vse igralke in to so opravile zares odlično.«
torek • 26. februarja 2019
Šport
Štajerski	15
Atletika • Zimsko DP v metih na Ptuju
Čeh že v uvodu sezone krepko čez 60 metrov
Zimsko prvenstvo Slovenije v metih za članski in mlajše mladinski kategoriji ima v zadnjih letih ob koncu februarja ali v začetku marca domicil na Ptuju. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko je Atletski klub Ptuj izvedel tekmovanja v metu kopja, kladiva in diska. Ob koncu tekmovanja so dodali še miting v suvanju krogle.
Na Mestnem stadionu na Ptuju se je zbralo v vseh disciplinah in kategorijah okrog 70 atletov iz 19 slovenskih klubov in društev. Med tekmovalci so največ pokazali Kristjan Čeh v metu diska (60,58 m), Matija Krajnc v metu kopja (71,82 m), Nejc Pleško v metu kladiva (70,66 m) in Barbara Špiler v metu kladiva (66,37 m).
Po končanem tekmovanju je predsednik AK Ptuj Aleksander Lorenčič povedal: »Kot prvo bi rad izpostavil naše sodnike in preostale člane kluba, ki so pomagali, da je to tekmovanje dobro uspelo. Kot drugo pa me veseli, da so na tekmovanje prišli nekateri najboljši slovenski metalci in da je našemu Kristjanu Čehu že na začetku sezone uspel odličen rezultat.«
Zlati medalji za Čeha in Cunkovo
AK Ptuj je imel na startni listi štiri tekmovalce, ki so skupno osvojili tri medalje. Nedvomno je bil prvo ime Kristjan Čeh, saj je že v uvodu v novo sezono pokazal dobro
Kristjan Čeh: »Vesel sem vsakega rekorda in tudi ta mi veliko pomeni. Vesel sem tudi, da sem na prvi tekmi vrgel disk čez 60 metrov in da sem že sedaj dokazal svojo dobro pripravljenost. To bom skušal čez sezono še nadgraditi in izvesti še boljše, predvsem pa daljše mete.«
Gorazd Rajher, trener v AK Ptuj: »Z rezultati in najdaljšo Čehovo znamko sem zadovoljen, nisem pa najbolj zadovoljen s samo tehniko metov. Ta tokrat ni bila najboljša, saj je na treningih pred prvenstvom naredil iz tehničnega vidika kar nekaj veliko boljših metov.«
pripravljenost. Zabeležil je pet veljavnih metov (58,88 m, 56,71 m, 57,76 m, 60,58 m in 54,77 m) in prestop. 20-letni atlet je v četrti seriji dvekilogramsko orodje vrgel najdlje 60,58 metra, kar je tudi nov državni mlajše članski rekord, ki ga je pred tem leta 2017 postavil Nace Pleško (54,85 m).
V ptujskem klubu se je ob Čehu zlate medalje veselila tudi Zala Cunk. V metu diska je sicer malo zaostala za osebnim rekordom, vendar je zanesljivo slavila med mlajšimi mladinkami z izidom 33 metrov.
Tretjo medaljo je iz ptujskega kluba osvojil Jurček Korpič Lesjak v metu kladiva. 7,26-kilogramsko člansko orodje je za srebrno medaljo najdlje vrgel v zadnji seriji, in sicer 57,63 metra.
V metu kladiva je med članicami tekmovala tudi Sara Serdinšek, ki je štirikilogramsko kladivo najdlje vrgla 39,70 metra, kar ji je na koncu prineslo zelo solidno 5. mesto.
David Breznik
Rokomet • 1. B SRL (m), 17. krog
Drava napolnila mrežo Črnomlja
Črnomelj - Drava Ptuj 24:39 (14:20)
DRAVA PTUJ: Belec, Godicelj, Mlač-Černe 1, Gregorc, Grobelnik 5, Hrupič 4, Zupanc 7, Bedrač 3, Rožman 5, Žunič 2, M. Žuran, Bra-čič, Sivka 9 (1). Trener: Vladimir Vujovič.
SEDEMMETROVKE: Črnomelj 1/3, Drava Ptuj 1/2.
IZKLJUČITVE: Črnomelj 14 minut, Drava Ptuj 14 minut.
Rokometaši Drave so v skladu s pričakovanji prišli do novega para točk in so dodobra napolnili mrežo Črnomlja. Domačini niso nudili resnejšega odpora, tako da so Ptujča-ni konstantno višali prednost in na koncu je na semaforju pisalo 24:39.
Pred približno 100 gledalci so igralci Črnomlja prvih petnajst minut, ko je bil rezultat 7:10, še nekako držali stik z Dravo, vendar jim nikakor niso mogli parirati. Trener ptujskih rokometašev Vladimir Vujovic' je postavil obrambno postavitev 6:0, ki so jo Dolenjci težko
prebijali, a je bila še daleč od idealne in bi jo ekipe z vrha prvenstvene lestvice z lahkoto prebijale. Ekipa z dna prvenstvene lestvice je ni mogla, ob tem je nekaj obramb nanizal vratar Boštjan Belec (bil je edini ptujski vratar tokrat na tekmi), tako da je ob uspešno izvedenih napadih ob polčasu prednost narasla na šest zadetkov. Zadnje tri zadetke v prvem delu je dal Denis Hrupič, sicer pa so bili na tekmi v napadu nekateri igralci še uspešnejši od njega, predvsem Jan Sivka z devetimi zadetki ter Gašper Zupanc s sedmimi zadetki. Gre za oba krilna igralca, ki sta kar nekaj zadetkov zabila iz hitrih protinapadov.
Z njimi in z dobro izpeljanimi akcijami v napadu je Drava že v 45. minuti tekme pobegnila na 20:30 ter si je do konca tekme priigrala kar 15 zadetkov naskoka. Za takšno razliko in kar 39 doseženih zadetkov je v prvi vrsti kriva slaba obramba Črnomlja in nerazpolože-ni vratarji, ki so ubranili le peščico žog.
Foto: Črtomir Goznik
Kristjan Čeh (AK Ptuj, z diskom)
Strelstvo • ISSF WC New Delhi 2019
Urška Kuharic v boju za olimpijske kvote v prvi polovici uvrščenih
Rokometaši Drave bodo naslednjo tekmo odigrali že v petek, ko se bodo predvidoma ob 19. uri v športni dvorani Ljudski vrt pomerili s Škofljico.
David Breznik
1. B SRL (m)
REZULTATI 17. KROGA: Črnomelj
-	Drava Ptuj 24:39, Ajdovščina -Krško 22:25, Mokerc-Kig - Radeče papir nova 37:33, Škofljica pekarna Pečjak - LL Grosist Slovan 22:22, Butan plin Izola - Brežice 35:22, Rudar - Herz Šmartno 34:23, Pomurje
-	Slovenj Gradec 2011 25:37.
1.	SLOVENJ GRADEC 2011 17	15	0 2	30
2.	KRŠKO	17	13	2 2	28
3.	LL GROSIST SLOVAN	17	13	13	27
4.	BUTAN PLIN IZOLA	17	13	13	27
5.	DRAVA PTUJ	17	9	1 7	19
6.	RUDAR	17	9	1 7	19
7.	MOKERC-KIG	17	9	0 8	18
8.	ŠKOFLJICA PEČJAK	17	7	3 7	17
9.	HERZ ŠMARTNO	17	7	2 8	16
10.	RADEČE PAPIR NOVA	17	6 1	10 13
11.	BREŽICE	17	4	2	11 10
12.	ČRNOMELJ	17	2	3	12	7
13.	AJDOVŠČINA	17	2	2	13	6
14.	POMURJE	17	0 1	16 1
Indijska 20-miIijonska metropola New Delhi je po marcu 2017 znova prizorišče ISSF svetovnega pokala s puško in pištolo. V indijski prestolnici je od minule srede, 20. 2., tudi slovenska strelska reprezentanca, ki s tremi najboljšimi strelci v Sloveniji, z Rajmondom Debevcem, Živo Dvoršak in Urško Kuharič, poskuša doseči dober rezultat, uvrstitev v finale in morebitno osvojitev oIimpijske vstopnice - t. i. kvote za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu 2020. Najboljši sIovenski streIki bosta nastopiIi v dvojnem programu - z zračno in maIokaIibrsko puško.
Dvoršakova in Kuharičeva z zračno puško do 25. in 45. mesta
V	soboto sta nastopiIi z zračno puško na 10 m. Boljša od obeh je biIa Živa Dvoršak, ki je pokazaIa dobro streljanje in s 626,1 kroga (103,9; 104,8; 103,5; 105,7; 104,5; 103,7), med 101 nastopajočo strelko osvojila visoko 25. mesto. Za uvrstitvijo v želeni finale je zaosta-Ia za dva kroga.
V	prvi boj za olimpijske kvote v Ietu 2019 se je podaIa tudi ormoška streIka Urška Kuharič, ki je v Ietoš-nji sezoni dosegaIa visoko povprečje rezultatov s 625,2 kroga na najzahtevnejših mednarodnih tekmo-
vanjih in v 1. A državni ligi. V indijski prestoInici je zaostaIa za povprečnim dosežkom v sezoni in s 621,9 kroga (103,0; 103,1; 103,7; 104,1; 104,0; 104,0) osvojiIa 45. mesto in izenačiIa svojo drugo najboIjšo uvrstitev na svetovnih pokalih. Kuharičeva je imela veliko smolo pred odhodom na svetovni pokaI, saj je močno zbolela in je morala izpustiti zadnje pripravIjaIno tekmovanje. K sreči se je njeno zdravstveno stanje toIiko izboIjšaIo, da je z ekipo Iahko odpotovaIa v New DeIhi, a njeno počutje in strelska priprav-Ijenost še zdaIeč nista biIi optimaI-ni za uresničitev tako ambicioznih načrtov, kot je uvrstitev v finaIe in osvojitev oIimpijske kvote.
KIjub temu je Kuharičeva stisni-Ia zobe in pokazaIa dobro in zeIo konstantno streIjanje, ki daje upanje preboja še višje na naslednjih treh svetovnih pokalih v Pekingu, Munchnu in Riu de Janeiru ter uvrstitev, podobno tisti z Ianske-ga svetovnega prvenstva v juž-nokorejskem Changwonu, kjer je osvojiIa visoko 22. mesto s 625,2 kroga in ji je do preboja v finaIe kot osmi najboljši Evropejki zmanjkalo Ie 1,8 kroga. V kvaIifikacijah je novi svetovni rekord postaviIa odIična Kitajka Ruozhu Zhao s 634,0 kroga, sIednjo pa je v finaIu v izjemno bučni navijaški kuIisi premagaIa domačinka Apurvi Chandela, ki je na koncu postaviIa nov finaIni svetovni rekord s 252,9 kroga. Kitajski
Rezultati, zračna puška 10 m:
1.	Apurvi Chandela, IND 629.3 + 252.9 SR
2.	Ruozhu Zhao, CHN 634.0 + 251.8 SR v Q
3.	Hong Xu, CHN	628.1 + 230.4 25. Živa Dvoršak, SLO 626.1 45. Urška Kuharič, SLO 621.9
strelki na 2. in 3. mestu pa sta osvojili obe olimpijski kvoti.
V boju za olimpijske kvote znova tudi Rajmond Debevec
Rajmond Debevec je v soboto uspešno nastopil v eliminacijah z malokalibrsko puško v trojnem položaju na 50 m in se s 1.160 krogi v zahtevnih vremenskih pogojih uvrstil na nedeljske kvalifikacije, kjer pa je nato dosegel še pet krogov boljši rezultat in s 1.165 krogi, kleče 387, leže 398 in stoje 380 krogov, osvojil 35. mesto, kar je zelo vzpodbuden začetek sezone za našega zlatega olimpionika. Debe-vec je v lovu na deveto uvrstitev na olimpijske igre za finalisti zaostal za 13 krogov. Najboljši v kvalifikacijah je bil Norvežan Simon Claussen s 1.182 krogi, finalne zmage pa se je s pičlo desetinko prednosti pred aktualnim svetovnim prvakom z zračno puško, Rusom Kamenskim, veselil odlični mladi Madžar Istvan Peni.
Simeon Gonc
TO;"-^
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ormožanka Urška Kuharič (levo) si je v indijskem New Delhiju pristreljala svojo drugo najboljšo uvrstitev na ISSF svetovnih pokalih in v svojem prvem nastopu z zračno puško na 10 m osvojila 45. mesto.
16 Štajerski
Šport, šolski šport
torek • 26. februarja 2019
Futsal • 2. SFL, 17. krog

Proti Kixu tokrat brez kiksa, Tomaž pred zadnjo stopnico
FC Hiša daril Ptuj - Kix Ajdovščina 9:1 (2:0)
fc hiša daril ptuj: Stepi-šnik, Domjan, Vindiš, U. Senekovič, Katan, Tušek, Pihler, Kotnik, Ramadani, M. Senekovič, Klemenčič, Vrabel. Trener: Dejan Kraut.
STRELCI: 1:0 Vrabel (5.), 2:0 Klemenčič (19.), 3:0 Vrabel (26.), 4:0 Klemenčič (27.), 5:0 U. Senekovič (29.), 6:0 Vrabel (35.), 7:0 U. Senekovič (36.), 8:0 U. Senekovič (37.), 9:0 Pihler (37.), 9:1 Bajc (40).
Ptujski futsalerji so v petek odigrali zadnjo domačo tekmo rednega dela sezone v 2. ligi, gostili pa so svoje velike dolžnike iz Ajdovščine. Primorci so namreč poleg Tomaža edini, ki so v tej sezoni ugnali Ptu-jčane - v Ajdovščini je bilo 6:3. Prav ta poraz bo ptujsko ekipo najverjetneje vodil v dodatne kvalifikacije za napredovanje namesto neposredno v 1. ligo.
Tudi drugi medsebojni štajer-sko-primorski obračun je bil na začetku izenačen, domači varovanci trenerja Dejana Krauta so sicer hitro povedli, nato pa to minimalno vodstvo povečali šele tik pred odhodom na odmor.
Dokončno je bil odpor gostov zlomljen v 26. minuti, ko je Aleš Vrabel s svojim drugim zadetkom na tekmi naredil odločilno razliko. Domačini se pri tem niso ustavili, ampak so v enakomernem ritmu zadevali vse do konca. Po trikrat sta v polno zadela Vrabel in Urban Senekovič. Gostje so častni zadetek vpisali ob koncu tekme.
Velika razlika v derbiju kroga še najbolje ponazarja razmerje moči v letošnji sezoni, ko Tomaž in Ptuj močno odstopata od preostalih ekip.
Odbojka • 1. B DOL (ž), 17. krog
S porazom izgubile možnosti za napredovanje
ŽOK Triglav Kranj -ŽOK SETO Ptuj 3:1 (22, 19, -22, 15)
ŽOK SETO PTUJ: Stavbar, Sako-vič, Oancea, Pignar, K. Milošič, Horvat, Tomanič, N. Milošič, Gajser, N. Fišer, T. Fišer. Trener: Bojan Novak.
Ženski odbojkarski klub SETO iz Ptuja je z močno oslabljeno postavo odšel na zahtevno gostovanje v Kranj, saj v dvorani Zlato polje nista zaigrali dve članici prve šesterice. Eva Vedlin Gojčič si je na enem izmed zadnjih treningov poškodovala prst na nogi, medtem ko je Lena Pučnik manjkala zaradi študijskih obveznosti. Ti dve igralki sta pomemben člen v mozaiku ptujske ekipe trenerja Bojana Novaka in ju je zelo pogrešal ...
Oslabljeni ptujski ekipi je prišla na pomoč Nastja Gajser, ki je zaigrala na mestu libera, medtem ko je na mestu korektorja tokrat zaigrala Nika Fišer. Slednja se počasi vrača po poškodbi, vendar še ni na želenem nivoju in od nje lahko v prihodnosti pričakujemo boljše predstave. Prav tako lahko bolje, kot sta tokrat igrali v Kranju, igrata obe blokerki Ana Horvat in Klara
Milošič, ki sta v bloku bili še dokaj solidni, medtem ko so manjkale njune točke v napadu. V tem delu je bila standardno najboljša Sara Sakovič, na mestu korektorja pa je tokrat solidno odigrala tudi mlada Nika Milošič. Glede na vse je nekaj »zmanjkalo« za ugodnejši izid, ki sta ga dodobra usmerila tudi sodnika, saj sta Ptujčankam vzela nekaj ključnih žog.
Sodniške napake so bile najbolj vidne v prvem nizu, v katerem so gostje že vodile za šest točk, a so nato zaigrale slabše, nekaj spornih točk so izgubile zaradi sodnikov, kar je bilo dovolj, da so Kranjčanke naredile preobrat za dobljen niz s 25:22. Te sodniške odločitve so precej razburile ptujske igralke in kapetanka Urška Stavbar je pre-cejkrat protestirala, vendar neuspešno.
Ptujčanke so zaradi vsega izgubile ritem in so drugi niz odigrale slabo, predvsem so imele zelo slab sprejem. Niz se je končal s 25:19. V tretjem nizu so se zbrale, saj so izboljšale sprejem, dobro so igrale v polju in konstantno servirale (prav servis je bil njihov najboljši element na tekmi, op. a.). Plod vsega je bil dobljen niz z 22:25. To jih je neko-
2T»
Miklavž - Tomaž ŠIC bar 4:10 (2:4)
TOMAŽ ŠIC BAR: Caf, Klanjšek, Kos, Gašparič, Marot, Miklašič, Dragosavac, Krajnc. Trener: Bojan Cunk.
STRELCI: 0:1 Klanjšek (5.), 1:1 Škoflič (8.), 1:2 Dragosavac (10.), 1:3 Dragosavac (11.), 1:4 Marot (18.), 2:4 Kolar Robnik (19.), 2:5 Kos (24.), 2:6 Krajnc (26.), 3:6 Kolar Robnik (28.), 3:7 Klanjšek (31.), 3:8 Dragosavac (34.), 4:8 Bobič (37.), 4:9 Dragosavac (37.), 4:10 Marot (39.).
Kljub temu da je vodilni Tomaž ŠIC bar na gostovanje v Maribor odpotoval brez Davida in Urbana Goričana ter Domna Školibra, proti Miklavžu ni imel težav in je zabeležil 15. zmago. Krog pred koncem prvenstva je prleška ekipa zadržala prvo mesto, ki neposredno vodi v 1. slovensko futsal ligo.

Foto: Črtomir Goznik
Igralci ekipe FC Hiša daril Ptuj (na fotografiji Urban Senekovič) so uspešno opravili zadnjo preizkušnjo rednega dela sezone pred domačimi navijači.
Ekipa Miklavža je bila dostojen nasprotnik predvsem v prvem polčasu, vendar ji več kot do izenačenja v 8. minuti ni uspelo priti. Izkušeni gostje - na čelu z Alešem Marotom - so nadzirali potek dvoboja in po zaslugi znova izjemno strelsko razpoloženega Darija Dra-gosavca prišli do zmage, ki jim odpira vrata do naslova. Dragosavac je tokrat dosegel štiri zadetke in si je praktično že zagotovil naslov najboljšega strelca 2. slovenske futsal lige. Doslej je zabil 40 zadetkov, devet več od Bojana Kle-menčič (Hiša daril Ptuj) na drugem mestu.
»Tudi predzadnjo preizkušnjo smo opravili z odliko. Čestitke eki-
pi, ki je pokazala karakter. Pred nami je še zadnja tekma sezone, ki jo moramo vzeti resno, saj v Ljutomer prihajajo Mlinše, ki so nam v prvem delu sezone prizadejale kar nekaj težav, v drugem delu prvenstva pa prav tako igrajo odlično. Mlinše so že osvojile 3. mesto, zato prihajajo prihodnji petek, 8. marca, v Prlekijo povsem neobremenjeno. Takšne ekipe so najbolj nevarne, zato bomo morali dati za končni uspeh vse od sebe,« je pred zadnjo tekmo prvenstva dejal vodja ekipe Tomaž ŠIC bar Matej Vrbančič, ki pričakuje na dvoboju proti Mlinšam znova bučno podporo s tribun.
JM, MŠ
2. SFL
REZULTATI 17. KROGA: KMN
Velike Lašče - Futsal klub Dobre-polje 3:4, FC Hiša daril Ptuj - Kix Ajdovščina 9:1, ŠD Mlinše - Dlan Logatec 10:5, KMN Miklavž - KMN Tomaž ŠIC Bar 4:10. Tekma Futsal klub Kebelj - Extrem Sodražica bo odigrana 1. 3.
1.	KMN TOMAŽ ŠIC BAR 17 15 11 46
2.	FC HIŠA DARIL PTUJ 17 15 0 2 45
3. SD MLINSE
17 10 3 4 33
4.	KIX AJDOVŠČINA	17	8	1	8	25
5.	FK DOBREPOLJE	17	6	4	7	22
6.	DLAN LOGATEC	17	6	2	9	20
7.	KMN VELIKE LAŠČE	17	5	4	8	19
8.	KMN MIKLAVŽ	17	5	2	10	17
9.	EXTREM SODRAŽICA	16	3	2	11	11
10.	FUTSAL KLUB KEBELJ	16	1	1	14	4
1. B DOL (ž)
REZULTATI 17. KROGA: Swa-tycomet Zreče - Prevalje 3:2, ŽOK Triglav Kranj - ŽOK SETO Ptuj 3:1, Piran - ATK Grosuplje 0:3, Vital Ljubljana - Nova KBM Branik II 3:1, OD Krim - Mozirje 3:1.
1.	ATK GROSUPLJE 17 15 2 46:9 44
2.	SWATYC. ZREČE 17 14 3 46:18 42
3.	ŽOK SETO PTUJ 17 13 4 43:19 38
4.	TRIGLAV KRANJ 17 12 5 41:26 35
5.	OD KRIM	17 11 6 38:24 33
6.	MOZIRJE	17 8 9 30:34 25
7.	PREVALJE 17 6 11 26:37 20
8.	VITAL LJUBLJANA 17 4 13 16:45 10
9.	NKBM BRANIK II 17 2 15 16:47 7
10.	PIRAN	17 0 17 8:51 1
liko dvignilo, a so držale korak z motiviranimi Kranjčankami le do desete točke, nakar je znova sledila kopica napak gostij in slab odpor do konca tekme, ki se je zaključila z rezultatom 25:15.
Po dveh zaporednih porazih so članice ŽOK SETO iz Ptuja izgubile možnosti, da bi igrale v ligi za preboj v 1. A-ligo in bodo igrale v nadaljevanju prvenstva še naprej v 1. B-ligi, kjer jih pred končnico čaka še ena zahtevna preizkušnja, saj bodo v gosteh igrale proti vodilni ekipi ATK Grosuplje.
David Breznik
Šolski šport • Košarka, dekleta
Markovčanke pred Majšperčankami
V športni dvorani OŠ Majšperk je potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za mlajše učenke letnika 2006 in mlajše. Med tremi ekipami sta se za zmago borili ekipi OŠ Markovci in OŠ Majšperk, daljšo pa so tokrat potegnile gostje iz Markovcev. Dve prvouvrščeni ekipi sta se uvrstili na območno tekmovanje.
Rezultati: Majšperk - Markovci 6:9, Markovci Olga Meglič 40:1, Olga Meglič - Majšperk 0:32. Vrstni red:
1.	OŠ Markovci
2.	OŠ Majšperk
3.	OŠ Olge Meglič
Zmagovalna ekipa medobčinskega tekmovanja v košarki: OŠ Markovci
torek • 26. februarja 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Ptuj • Etno Fest - otvoritvena povorka 59. Kurentovanja
Zazvonilo več kot 4000 zvoncev
Na Mestni hiši na Ptuju so 23. februarja izobesili štiri zastave: zastavo FECC, karnevalsko jubilejno ob 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih virih in prinčevsko.
Tako je mesto tudi z zastavami ob predaji oblasti v roke 17. princa karnevala Jakoba Zekela Videm-skega oznanilo, da je prišel najbolj nori čas v letu, 'peti letni čas', ko bo princ vladal modro, povezovalno in pravično ter skrbel za ohranjanje pustne dediščine in izvirnosti. Kurentovanje v jubilejnem letu prvič poteka pod pokroviteljstvom Unesca. Ptuj je postal uradna pustna prestolnica Slovenije in tega dela Evrope ter vabi vse, ki jim pustna tradicija nekaj pomeni, da do 5. marca obiščejo mesto in njegovo okolico, saj skorajda ni več kraja na Ptujskem, ki ne bi živel s to
tradicijo in vabil s fašenki. Obvezna----------------------------- ------- -----f^st crtomir Goznik
„vstopnica" pa je seveda maska. V etno pouorki je sodelovalo 1850 različnih izvirnih pustnih likov in mask, največ, okrog 800 pa je bilo kurentov.
BRALCI IN POSLUSALCI Radia-Tednika Ptuj,
pridružite se naši družbi in naj vas očara
DOŽIVETJE V

TOSKANI
2 dni, odhod 30. marca 2019
y
Na dvodnevnem izletu vas bo osupnila veličastna arhitektura Firenc - rojstni kraj renesanse. Utrli si bomo pot do mogočne katedrale, katere večbarvni zvonik, se povzdiguje 85 m visoko. Naslednji dan nas bo očaral sloviti Trg čudes, ki se ponaša z mogočno baziliko in znamenitim poševnim stolpom Piso, od tam pa bomo nadaljevali pot v mestece Lucco, kjer bomo v lokalni slaščičarni poskusili njihovo tipično sladico »Buccellatc
VKLJUČUJE: prevoz z udobnim turističnim avtobusom,
nastanitev v dvoposteljnih sobah v hotelu ***, 1 x polpenzion, pokušino »Buccellato«, zunanje oglede po programu, turistično pristojbino, vodenje in organizacija izleta, prijavnino.
Štajerski TEDNIK (j^AOloPTUJ jJ
SONČEK
pm	(W)
Odhod iz Ptuja in Maribora. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju,
02 749 32 82!
Foto: Črtomir Goznik
V najstarejšem slovenskem mestu, pustni prestolnici Slovenije in tega dela Evrope, je oblast od ptujske županje Nuške Gajšek prevzel 17. princ ptujskega karnevala, Darko Cafuta, baron Jakob Zekel Videmski.
Ptujska županja Nuška Gajšek, ki je šele kratek čas na oblasti, jo je hočeš nočeš morala predati pustu. Prireditev, za katero Ptuj živi in ki nas dela posebne, moramo negovati, jo čuvati, zato moramo tudi mi verjeti, da smo posebni, ne da nam drugi vedno govorijo, kakšno bogastvo imamo, je poudarila. Princ je s prevzemom ključa Mestne hiše dobil nalogo, da skupaj s svojo gardo, kurenti in vsemi pustnimi veseljaki tako dobro orje, da bo kašča ob koncu pustnih dni polna, čeprav mu je županja predala prazno.
Ptuj z okolico je v pustnem času največji muzej etnografske nesnovne kulturne dediščine na prostem v Evropi. Na otvoritveni etno povorki 59. Kurentovanja so nastopili tradicionalni pustni liki in maske iz Hrvaške, Makedonije, Romunije, Bolgarije, Turčije, Italije in Slovenije - bilo jih je 1850. Največ je bilo kurentov, okrog 800, in poplesavali so z več kot 4000 zvonci, tujih mask pa je bilo 300. Pri Unescu zaščitenemu kurentu so se letos pridružili tudi zvončarji, petaračke buše in sourvakarji, tako da so na
letošnji otvoritveni povorki sodelovali štirje tradicionalni pustni liki, vpisani v Unescov register nesnovne kulturne dediščine.
V lepem, sončnem, sicer nekoliko hladnejšem dnevu so obiskovalci uživali ob pogledu na izjemne maske, pričevalce preteklosti, ki so še danes zelo žive s svojo sporočilnostjo. Ob tem je mesto vabilo tudi s kulinaričnimi in drugimi dobrotami tega okolja.
Tudi napovedi za osrednjo pustno povorko so lepe, skupaj naj bi nastopilo okrog 2500 mask iz osmih držav. Na Ptuju bomo ob tej priložnosti poleg častnega pokrovitelja 59. Kurentovanja, predsednika RS Boruta Pahorja, pozdravili tudi novega predsednika FECC Larsa Angella, je povedal predsednik letošnjega Kurentovanja in generalni sekretar FECC Branko Brumen. Njegov obisk je nadvse pomemben, saj se bodo že pogovarjali o gostovanjih skupin na 60. Kurentovanju v letu 2020. FECC--ovo izmenjavo pustnih skupin v tem letu bodo dorekli na rednem letnem kongresu v Yalovi v Turčiji.
MG
. .-o-..'.. • •• Ú
~''' - v J®í ;• :
'-i
; ' : Črtomir Goznik
S starimi turškimi vojaškimi plesi se je prvič na Ptuju predstavila skupina Yafem iz Yalove v Turčiji.


Foto: Črtomir Goznik
Znameniti Zvončarji iz Matuljev na Hrvaškem
18 Štajerski
Šport, šolski šport
torek • 26. februarja 2019
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - ANSAMBEL MAJ
Malo drugačen pogled
Člani ansambla Maj, ki ima sedež v Logatcu, prihajajo z različnih koncev Slovenije. Na slovenski narodno-zabavni sceni so prisotni od leta 2006. Vodja ansambla in pevec Andrej Logar je iz Logatca, pevka Jana Benči-na prihaja s Cola nad Ajdovščino, harmonikar Štefan Arh je iz Preddvora, basist Simon Koz-jek, ki se je ansamblu pridružil zadnji, je iz Polhovega Gradca, kitarist Suvad Bečic pa živi v Ljubljani. Zato radi rečejo, da so »vseslovenska naveza«, pove vodja ansambla.
Svoj prvi nastop so imeli v maju, in ker takrat še niso imeli imena, so sklenili, da se bodo poimenovali kar po mesecu mladosti in ljubezni. Igrajo narodno-zabav-no in zabavno glasbo. V 'domačem' repertoarju prevladujejo pesmi ansambla Franca Miheliča in Petra Finka, ne manjkajo pa niti Slakove in Avsenikove skladbe, nastop pa popestrijo tudi s kakšno modernejšo, novejšo. Tudi zabavni repertoar je precej mešan, za vsak okus. Besedila jim pišejo Matjaž Vrh, Bernard Miklavc, Matej Kocjančič, za narečno skladbo pa jim ga je napisal Silvan Praček -Max. Pod glasbo za nekaj posnetih skladb sta se podpisala Igor Podpečan in Peter Fink, največkrat pa je tako besedilo kot glasba delo članov ansambla. V ustvarjalne vode se največkrat spusti
je bila položena že v zibko, saj prihajajo iz glasbenih družin, Suvad pa se je zanjo navdušil v svojih najstniških letih, ko je prišel živet v Slovenijo.
Težko je oceniti, ali gre razvoj na področju narodno-zabavne glasbe v pravo smer ali ne, pravijo. Zagotovo je drugačna kot v preteklih letih, ampak to ne pomeni, da je v tem kaj narobe. Narodno--zabavna glasba se je v zadnjih letih zelo približala mladim, veliko je novih, mladih ansamblov, zato so tudi pesmi nekoliko modernejše, drugačne od tistih, ki smo jih vajeni. Prav je, da se glasba razvija. Zagotovo pa mladi še vedno poznajo Avsenikovo in Slakovo glasbo, ki sta temelja slovenske naro-dno-zabavne glasbe, predstavljajo člani ansambla Maj pogled na razvoj in stanje v narodno-zabavni glasbi v Sloveniji.
„Festivali so lahko lepa odskočna deska za mlade, neuveljavljene ansamble. Res pa je, da v zadnjih letih izgubljajo svojo vrednost. Vzrok za to so tudi socialna omrežja, kjer si lahko na ogled precej večjemu številu gledalcev in poslušalcev. Ansambli izgubljajo zaupanje v festivale in ocenjevanje na njih. Včasih so morali festivali zavračati ansamble zaradi prevelikega števila prijav, sedaj pa se iz leta v leto ta številka niža," pove Andrej Logar.
Prednostna naloga ansambla Maj v tem obdobju je čim krajše in čim kvalitetnejše uigravanje glede na spremembe v zasedbi. Čim prej pa si želijo tudi izdati drugo zgoščenko, za katero imajo posnetih že dvanajst skladb; nekatere doslej še niti niso bile objavljene.
MG
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Maj
pevec in vodja ansambla Andrej Logar, pri instrumentalnih delih se dopolnjujeta s harmonikarjem Štefanom, pri piljenju posameznih skladb do končne oblike pa sodelujejo vsi člani ansambla.
Na njihov malce drugačni zven oz. stil verjetno vpliva tudi to, da so nekateri člani v preteklosti delovali v zabavnih skupinah in na narodno-zabavno glasbo gledajo z malo drugačnimi očmi. Vsak njihov nastop je zgodba zase, vsak je pomemben, kot je pomemben
repertoar, s katerim želijo očarati občinstvo, a ga morajo najprej tudi sami začutiti, pravijo. Zagotovo je eden njihovih pomembnejših nastopov festival Slovenska polka in valček 2016, kjer so s polko Frizerski salon dosegli 3. mesto med polkami. „To je bil svojevrsten izziv, poseben užitek in neponovljiva izkušnja. Saj veste, prvega ne pozabiš nikoli," v imenu ansambla pove Andrej Logar. Narodno-zabavna glasba jim pomeni zelo veliko, večini članov
50 let ptujskega festivala
Vračamo se h koreninam!
Najstarejši festival slovenske narodno-zabavne glasbe od nekdaj velja za enega najeminentnejših tovrstnih festivalov. Letos, ko mesto Ptuj obeležuje 1950 let, praznuje 50 let! V ta namen so se priprave na to slavje začele že takoj po koncu nadvse uspešnega festivalskega dogajanja lani.
Ob pripravah na veliko slavje sta nas vodila predvsem zgodovina tega festivala in dejstvo, da je ptujski festival od nekdaj veljal za enega največjih praznikov slovenskosti in glasbe.
V vsej zgodovini ptujskega festivala, ki je le malo mlajša kot sama zgodovina temeljev slovenske na-rodno-zabavne glasbe, bi težko našli ansambel, ki na tem festivalu ni nastopil v tekmovalnem ali re-vijalnem smislu. Rečeno drugače, skoraj ga ni ansambla, ki bi prispeval v zakladnico slovenske glasbe, pa tega ne bi storil tudi skozi okno Festivala Ptuj.
Dogajanje ob Festivalu Ptuj je bilo pred desetletji še bolj živo kot danes. Kar tri dni so se ansambli mudili v najstarejšem slovenskem mestu. Tekmovali so, se zabavali v gostilnah, igrali po trgih in se v nedeljo s komisijo odkrito pogovarjali o možnostih napredka ter izboljšav. Ljudje, ki so obiskali koncert, so si »ugvantali« najbolj pražnja oblačila, saj je dogodek veljal za enega bolj kulturnih v mestu ob Dravi in širše.
Vse to želimo letos ob obletnici festivala obuditi!
Vračamo se h koreninam, zato pripravljamo tridnevno slavje, ki bo novejšim festivalom podobno
manj, prvotnim pa, upamo, zelo. Ptujski festival se bo tokrat oglašal tri dni: 9., 10. in 11. avgusta. V petek pripravljamo še zadnji festivalski
večer znotraj izbora Odštevamo do abrahama. V tem večeru bodo nastopili ansambli z nagrajenimi skladbami zadnjega desetletja festivala.
Ob tem v revijalnem delu pripravljamo prav posebno presenečenje. Za izbor melodije desetletja tako kot lani tudi letos načrtujemo številne
radijske lestvice po vsej Sloveniji. Izbor najboljšega s pomočjo radijskih glasov bo ponovno štel polovično ob končni oceni, dokončno jo bodo pomagali določiti obiskovalci petkove prireditve.
Na tem mestu je treba nujno omeniti, da bodo vse prireditve v sklopu festivalskega dogajanja brez vstopnine.
V sobotnem večeru, ko bodo znani še zadnji najboljši iz zadnjega desetletja festivala, sledi revijalni koncertni dogodek, kot ga v Sloveniji v vsej zgodovini glasbe še ni bilo. Takrat namreč pripravljamo glasbeni večer, na katerem bo slišati 20 najboljših skladb iz celotnega 50-letnega obdobja ptujskega fe-
stivala. Štiri najbolj monumentalne in nagrajene skladbe iz vsakega desetletja bomo postavili na oder pred Mestno hišo na osrednjem mestnem trgu. Na tem trgu je festival doživel največ vrhuncev, ravno zato pa se vračamo tja. Sobotni večer bo ekskluziven, čaroben. S kar 20 najboljšimi ansambli iz vse zgodovine festivala bomo dokazali, zakaj je ravno ptujski festival tisti, ki je za slovensko domačo glasbo nepogrešljiv, in kako pomembno je vplival na ohranjanje slovenske nesnovne kulturne dediščine.
Nedelja bo prinesla pomemben dopoldanski dogodek, kjer bo na javni okrogli mizi skozi besede izbranih posameznikov, ki so odločilno vplivali na proces razvoja tovrstne glasbe, slišati kako naprej. Ali sploh še naprej? Svoje bodo povedali tudi ansambli, kajti njihovo glasbo je festival kar 50 let posredoval poslušalcem.
Opoldne pa spet h koreninam: h kulinariki v domačih gostilnah, k odlični pijači, ki je na teh koncih ne manjka, in k igranju ansamblov v živo na vseh koncih ptujskega jedra.
To bo tridnevje, kot ga že dolgo ni bilo! Tridnevje, ki si ga Festival Ptuj zagotovo zasluži!
Domen Hren
Foto: CG
Foto: CG
torek • 26. februarja 2019
Kmetijstvo
Kaj bomo danes jedli
Štajerski	19
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^¿nJ	NEDELJA	PONEDELJEK
krompirjeva omaka,	segedin golaž, kruho-	kuhano meso iz raz-	čebulna juha, ocvrt	špargljeva kremna	goveja juha z rezan-	želodčkova kisla
hrenovke, ajdova pita	vi cmoki, kompot	sola, krompirjeva so-	oslič, tatarska oma-	juha, narastek z mle-	ci, puranji zrezki v	juha, ponozrnat kruh,
		lata, jabolčni zavitek	ka, pražen krompir,	tim mesom, pire, zele-	omaki, krompirjevi	zapečene skutne pa-
			orehova rulada	na solata, sadje	svaljki, motovilec, čokoladni kipnik	lačinke
Ajdova pita
Sestavine (za okrogel pekač s premerom 30 cm): za krhko testo: 15 dag masla, 2 jajci, pol žličke soli, 36 dag moke (1/4 bele in 3/4 ajdove), pol pecilnega praška, 2 žlici kisle smetane; nadev: 1/2 kg skute, 3 žlice smetane, 1 jajce, pol žličke soli; po želji dodamo naribano jabolko ali 10 dag mletih orehov.
Iz navedenih sestavin zamesimo krhko testo. Damo ga počivat na hladno za pol ure. Nekaj testa odvzamemo, da bomo iz njega naredili mrežo za zgornji del pite, preostalo testo razvaljamo v velikosti pekača. Pekač obložimo s papirjem za peko (ali ga namažemo z maslom in potresemo z moko) in vanj položimo razvaljano testo. Skuto zmešamo s smetano, jajcem, soljo, po želji dodamo naribano jabolko ali orehe in dobro premešamo. Namažemo testo v pekaču, po vrhu pa iz ostanka testa naredimo mrežico (nam je ostalo skoraj premalo testa, tako da je mreža bolj redka). Pečemo slabe pol ure pri 180 stopinjah. Preden postrežemo, potresemo s sladkorjem v prahu po okusu (pita je sicer pripravljena brez sladkorja!).
Narastek z mletim mesom
Sestavine: 500 g mletega mesa, 2 čebuli, 1 strok česna, 400 g poljubne mešane zelenjave (bučke, korenček, cveta-ča, brokoli, koleraba - kar najdete v hladilniku ali zamrzovalniku), 4 žlice paradižnikove omake, 2 papriki, 4 žlice olja, sol, poper, bazilika, 60 g masla, 4 dl kisle smetane, 3 jajca, sir za potresanje.
V ponvi segrejemo 2 žlici olja in na njem prepražimo narezano zelenjavo. Nato dodamo še paradižnike, solimo in popramo. (Mi smo namesto paradižnika in paprike uporabili vloženo omako iz paprike in paradižnika, ki smo si jo pripravili pozno poleti iz presežkov pridelka na vrtu in jo zamrznili). Malo pokuhamo, nato pa dodamo sesekljano baziliko. Na preostalih 2 žlicah olja prepražimo sesekljano čebulo in strt česen, dodamo mleto meso, popražimo, solimo in popramo. V posodi zmešamo kislo smetano in jajca ter vmešamo še polovico nastrganega sira. Meso in zelenjavo razporedimo po pekaču, prelijemo z jajčno mešanico in potresemo s preostalim sirom. Pečemo 40 minut pri 180 stopinjah.
Zeleni nasveti
Čebula iz semena
Še vedno je pretoplo za ta čas. Zato kar na vrt. Posadite česen, posejte bob in grah, pa seveda tudi čebulček. Nekateri ste morda bolj raziskovalni in vas zanima, ali to gre. Tudi ceneje je seveda, če čebulo pridelamo iz semena.
Zakaj setev, ne čebulček
Dva, morda celo trije razlogi so, zakaj čebulo sejemo in je ne pridelamo iz čebulčka. Najbolj pride prav setev čebule pozno poleti za zgodnjo spomladansko pridelavo mlade čebule. Čebula, tudi dovolj velik čebulček je preobraženo, odebeljeno steblo. Da se iz nje v resnici razvije steblo, je potrebno obdobje nizkih temperatur, to pa seveda pri jesenskem sajenju ni problem. Zato nam potem spomladi polovico grede čebule, pridelane iz jeseni saje-nega čebulčka, zacveti. Čebula, vzgojena iz semena, spomladi ne bo cvetela in lahko počakamo tudi na povsem odebeljeno, zrelo čebulo.
V letih 2011 in 2012 ste mnogi zaman iskali čebulček najboljše slovenske sorte čebule ptujska rdeča, mnogi ljubitelji starih slovenskih sort pa ste prikrajšani za pridelovanje še ene odlične slovenske sorte čebule, belokranjke. Prav tako nimamo nikoli na voljo čebulčka hibridov. Te lahko pridelujemo samo, če kupimo seme ali sadike. Rešitev za vse te težave je pridelovanje čebule iz semena.
Seme lahko posejemo direktno na stalno mesto
Predvsem na večjih površinah seveda ne vzgajamo sadik ali presajamo kasneje puljenih sadik, ampak seme kar posejemo na stalno mesto. V ta namen je treba zemljo dobro pripraviti, po možnosti 10 do 14 dni prej, da prvi pleveli vzkalijo pred čebulo in jih lahko uničimo še pri zadnji pripravi zemlje pred setvijo. Nekaj pa je treba vedeti: če želimo kvaliteten, visok pridelek čebule, ki se bo tudi dobro skladiščila, je treba čebulo posejati zelo zgodaj, po možnosti do konca marca. Samo v kratkem dnevu in hladnih nočeh čebula razvija koreninski sistem, dokler je hladno, pa tudi listje; kakor hitro se segreje, dan pa podaljša, se prične čebula de-
Foto: Miša Pušenjak
beliti, korenine in listje ne rastejo več. To pa nujno vodi k nižjemu pridelku čebule. Zato je treba gredice ali njive za spomladanske setve čebule pripraviti jeseni, spomladi pa jih samo ponovno prerahljati in čebulo posejati čim prej. Sejemo zelo plitvo, tik po površino zemlje, oziroma seme samo deloma pokrijemo z zemljo. Čebula v temi slabo kali, zato setev ne sme biti globoka. Setev pokrijemo z agrokopreno, če je le mogoče, da v setveni plasti ohranimo čim več vlage. Sejemo v vrstice na razdaljo najmanj 30 cm, v vrsti pa dokaj na gosto, saj spomladanske setve kalijo počasi, ne vzkali vse seme, raje potem kasneje po potrebi redčimo na 5 cm. Kasnejša nega pa seveda poteka enako, kakor da bi pridelovali čebulo iz čebulčka.
Poleti sejemo običajno bele sorte čebule, lahko pa tudi druge, in to v sredini avgusta. Velja enako kakor pri spomladanskih setvah, le za vlago je seveda treba še bolj poskrbeti. Ravno zato poletne setve po potrebi pokrijemo s poletno (tanjšo) agrokopreno.
Pridelava čebule iz semena preko sadik
Tak način se mi zdi za vrtičkarje najprimernejši, moram pa povedati tistim, ki ne verjamejo v uspeh tega, da smo lani na Ptujskem polju na tak način pridelovali tudi ptujski luk na več hektarjih. Pridelovanje čebule iz sadik je primernejše predvsem za spomladanska sajenja, saj lahko čebulo posejemo že zelo zgodaj, že v januarju. A tudi zdaj še ni prepozno. Do vznika naj bo temperatura okoli 20 oč, tako bo seme zelo hitro vzkalilo. Kakor hitro se pojavi prvi pravi list, lahko rastlinjak celo prenehamo ogrevati oziroma moramo ponoči zniževati temperaturo na samo nekaj stopinj nad ničlo. Podnevi, dokler bo tako lepo in sončno vreme, rastlinjak odpremo. Le tako se bo razvijal močan, gost koreninski sistem. Ogrevanje ponoči bo pomenilo slabše sadike. Dalj časa bo tudi trajalo, da korenine prerastejo grudico, to pa je bistvo sadik. Se vedno bomo zgodnejši kakor pri direktni setvi na prosto. Če imate rastlinjak, priporočam vzgojo sadik s koreninsko grudo - v lončkih. Seveda ne vzamemo jogurtovih lončkov, bili bi dosti preveliki, pač pa vzamemo setvene plošče, ki imajo celice premer dva, največ tri centimetre. V vsako celico posejemo eno seme, nič pa ne bo narobe, če padeta tudi dve. Kasneje boste rastlini preprosto razdelili. Nujno pa je, da so nočne temperature vsaj 7 oč nižje od dnevnih v času vzgoje in da vsaj 14 dni pred presajanjem sadike prestavimo na prosto in jih tudi ponoči puščamo na mrzlem. Presajamo, ko lahko sadike izpulimo iz lončka tako, da koreninska gruda ne razpade. Čebula ne pomrzne (če je sadika dobro utrjena), zato lahko povsem brez strahu presajamo vse od konca marca naprej.
V avgustu lahko sejemo tudi na gredico, kasneje pa razsadimo puljene sadike. To je bolje kakor direktna setev na stalno mesto, saj v času vznika in v začetku rasti lažje nadziramo plevele. Setveno mesto dobro pripravimo, večer pred setvijo zalijemo. Seme posejemo na gosto, saj boste kasneje sadike izpulili in razsadili. Treba je paziti, da ob vzniku ne zmanjka vlage. Konec septembra in vse do sredine oktobra je čas, da sadike potem presadite na stalno mesto. Takrat naj bo v vrsti razdalja med njimi 5 cm. Spomladi, še pred naletom čebulne muhe, posevek okopljite, nato pa pokrijete z agrokopreno. Prekrivanje preko zime ni potrebno, razen če ste bili s presajanjem prepozni ali pa ste presajali slabo razvite sadike. Videli boste, da boste s pridelkom mlade čebule veliko bolj zadovoljni.
Miša Pušenjak
20 Štajerski
Šport, šolski šport
torek • 26. februarja 2019
Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 25. del
Vetrovni dan
Še vedno sva bila v Luderitzu, kjer sva ugotavljala, da sva kar pogrešala kakšno manjše mestece. Windhoek, glavno mesto Namibije, ni neko velemesto, kjub temu pa nešteto avtomobilov in celodnevni hrup ne vpliva prav blagodejno na človeka. V manjšem mestu pa imaš malo več miru in vseeno še veliko stvari na dosegu roke.
Ker sva nekako upala, da dopoldne še ne bo preveč pihalo, sva se odločila odpeljati malo v divjino, tja do rta Diaz, kot se reče tistemu delu obale. Posvečen je bil Bartolomeu Diazu, portugalskemu pomorščaku, ki naj bi prvi pristal v tem zalivu. Poleg tega sva upala, da bova po daljšem času znova srečala flaminge in še kakšno drugo živalco. Cesta je bila znova makadamska, vendar velikokrat vožena, pokrajina pa je bila čisto pusta. Ko se včasih takole voziš brez nekih pričakovanj, se kaj lahko zgodi, da boš vsake toliko časa naletel na kaj zanimivega. In tako je bilo tudi tukaj. Že čez nekaj kilometrov sva v daljavi zagledala nekaj rdečega, ki je med ostalo pokrajino seveda zelo izstopalo. Ko sva prišla bliže, sva zagledala dve rdeči jezerci, ki sta barvo dobili zaradi velike vsebnosti soli. Takšna jezerca so v obalnem delu puščave dokaj pogost pojav, pravijo pa jim slane lagune. Krasen prizor je
malce pokvaril zgolj veter, ki je počasi začel pihati.
Vedno bolj sva se bližala obali, pokrajina pa se ni nič spreminjala.
V nekem zalivčku sva opazila, da ni
preveč vetra, zato sva si privoščila doma pripravljeno kavo. Drugje je že precej pihalo, čeprav je bila ura še
zgodaj dopoldne. V tem zalivu naju je čakalo drugo presenečenje, saj se je tam pred vetrom skrivalo nekaj fla-mingov, ki se niso dali preveč motiti. Vse je bilo mirno, le te krasne ptice so čofotale po vodi in prav zabavno jih je bilo opazovati. Tukaj bi še kar ostala, pa sva si rekla, da če sva prija-hala že tako daleč, bova pa šla še do konca, do tega svetilnika.
Čez kakšne četrt ure sva že v daljavi zagledala mogočen svetilnik, kamor bi človek šel kar malce raziskovat, vendar je pihalo kot za stavo. Avto sem postavil v zavetje med skale, kolikor se je le dalo, da bi čim bolj mirno izstopila iz avta. Vse lepo
Flamingi se ne dajo motiti.
Foto: Dani Zorko
Edini kraj v Namibiji, kjer Štajerca ne vleče v gostilno.
Foto: Dani Zorko
in prav, a sva sama naredila usodno napako, ko sva oba hkrati odprla vrata in je veter v hipu napolnil avto s peskom. Naj se gredo solit, vrata je skoraj odtrgalo. Kljub temu sva trmasto naredila še en sprehod, ker bi v brezvetrju pokrajina izgledala precej idilično. Presenečena pa sva bila, ko sva nedaleč od svetilnika zagledala še eno gostilnico, pred katero je stal avto - jasen znak, da oštarija obratuje. Prav res bi se pasalo malce usesti v zavetrju, a ko sva se znova nabasala v avto, sva se družno odločila, da po tem vetru ne bova več ko-lovratila. Če se dva Štajerca odločita, da ne gresta v edino gostilno v krogu 20 km, potem veste, da je res pihalo.
Kolmanskop
Skoraj dvesto let nazaj so na tem območju našli diamante, kar je povzročilo val priseljevanja, ki je na koncu rezultiral v manjšem mestecu. Bera dragocene rudnine je bila tako velika, da so svoje čase do sem zgradili celo železniško progo. Kakor seje vse to pojavilo, tako hitro je tudi izginilo in ostale so samo zapuščene zgradbe - mesto duhov.
Ker tudi ob ostalem delu obale ni bilo nič bolje, sva se obrnila proti notranjosti. Ko prečkaš zadnji hrib pred obalo v nasprotni smeri, se vreme veliko bolj umiri. Na tem predelu je zapuščeno mestece ali naselbina Kolmanskop.
Lepo sva se pripeljala do odcepa za mestece, naprej pa z avtom nisva mogla, ker je bila cesta znova zasuta s peskom. Nekaj domačinov, ki so vozili terence, se je pogumno spustilo na pot proti mestu, ostali pa smo do tja kar pešačili. Vsaj tukaj sva imela srečo, da tiste pol ure ni preveč pihalo. Zanimivo je bilo, da so za vstop z avtom zaračunavali vstopnino, midva pa sva se tega nehote izognila, ker sva prišla peš in s čisto druge strani. To sva nekako opazila šele ne koncu ogleda, ker pa je znova začelo pihati, se nama res ni dalo vračati plačevat tistih nekaj centov.
Najino bivališče je bilo obdano z visokim zidom, kar je pomenilo, da sva si končno lahko oddahnila od vetra. Ker sva za naslednji dan načrtovala spet ves dan v avtu, sva mirno okolje izkoristila za to, da sva avto od znotraj dobro očistila. Lastnica prenočišča naju je le čudno gledala, saj sva bila verjetno prva gosta, ki sta si izposodila sesalnik.
^ ' I	1 ^ ^ , y1-";- ML
' - s ** i-'* '-¿X *
'■V-v
EPITEL - plast celic na površini kože, MONTREAL - mesto v Kanadi v provinci Quebec, REUNION - francoski otok v Maskarenih v Indijskem oceanu
Foto: Dani Zorko
Kolmanskop. Te zgradbe so pustili in iz njih naredili turistično atrakcijo, tudi z vodenimi ogledi. Poleg trgovin, pošte in drugih nujnih institucij so imeli tudi igralnico, kaznilnico in bolnišnico.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat,
Mojca Vtič, Vida Božičko
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30,
Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 26. februarja 2019
Za kratek čas
Štajerski	21
99 let Srečka Ježovnika
Za šankom
Ptuj - (p)EPK-ova prestolnica
Slovenci imamo o neumnosti in neumnežih kar nekaj zanimivih pregovorov in rekov, pa tudi pametni posamezniki so o tem imeli kaj (pametnega) povedati: »Osel gre le enkrat na led; Kadar imajo neumni denar, pametni tržijo; Pametni drugače mislil danes bo kot včeraj, a bedak enake misli bo imel kot zmeraj; Lotevati se neke stvari na vedno enak način in obenem pričakovati vsakič drugačne rezultate, je najzanesljivejši znak norosti (Albert Einstein); Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost, ampak za vesolje nisem povsem prepričan (Albert Einstein - drugič); Nihče ne more dvakrat stopiti v isto reko (Heraklit; naš pripis: Ptujčani očitno lahko!); Morali bi biti dve Sonci, da bi osvetlili dno človeške neumnosti (Jean Paul Sartre)« ...
Na vse to sem se spomnil oni dan ob moških pogovorih v domači gostilni. Ki so se vrteli okrog novih
4
4
ptujskih načrtov, da bi čez nekaj let radi bili evropska prestolnica kulture. Kajti ob zadnjem tovrstnem partnerstvu z Mariborom so bili premalo nategnjeni. No, ker tisti dan nismo bili v mestu, bi nam moralo biti pravzaprav za ta EPK »šecko jedno«, je pa lepo, če se lahko človek posmeje neumnostim pri sosedih. Čeprav: ali je to z EPK res samo stvar sosedov? Ker na nedavnem shodu spo-dnjepodravskih županov so bili vsi za Epeka. Ko pa si ZA nekaj, te to udari po najbolj boleči točki: po žepu
Seveda si lahko mestjanarji izmišljajo marsikaj, da jim ni dolgčas takrat, ko se mi na kmetih ukvarjamo s svojimi njivami, vrtič-
kom, ohišnico ... (pri njih to pač storijo občinske službe, oni pa jih opazujejo z balkona, ali so storile vse po predpisih), ampak da bi šel EPK-osel še enkrat na led - se vam zdi normalno? (Čeprav ... Pavček je zapisal: »Osel gre le enkrat na led. / Baš v tem je oslovstvo. / Modrec ve: danes sem padel, / jutri bom plesal po njem.«) Konec koncev: veliki projekt iz prejšnjega Epekaja - posodobitev dominikanskega samostana - še dolgo ne bo končan. Tudi kakšno cvetlično me-ga-korito, okrancljano z napisom »Evropska prestolnica kulture«, je še ostalo in bo dobro služilo tudi ob naslednjem prestolovanju (če seveda ne bodo vseh zamenjali s cvetličnimi kahlami, kakršne so v Prešernovi ulici), vso drugo kulturo pa bodo itak pripravili tisti, ki se s tem ukvarjajo že danes. Povečini brezplačno. Ker nekaj pa amaterski »kulturni neumneži« imajo/imamo: navdušenje za brezplačno delo. V mestu in na vasi. In se nam zdi zelo lepo, če s(m)o za to pohvaljeni. Ker pohvalne besede občinskega proračuna nič ne stanejo. Plačano je samo tisto svetniško besedičenje.
Pa lep pozdrav
odP-EPK-a
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
2	9					8		7
4			9		2	6		
				8				
3					1		6	
6				9				8
	4		6					5
				1				
		3	4		6			9
5		2					7	6
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©©	€	OO
Bik	¥¥	©©©	€€	OOO
Dvojčka	¥¥¥	©	€	OO
Rak	¥	©©©	€€€	O
Lev	¥¥	©©	€	OOO
Devica	¥¥	©©©	€	OO
Tehtnica	¥¥¥	©	€€€	O
Škorpijon	¥	©©	€€	OOO
Strelec	¥	©	€€€	00
Kozorog	¥¥	©©	€	OOO
Vodnar	¥¥	©	€€€	0
Rib.	¥¥	©©©		OOO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 26. februarja do 4. marca 2019 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Srečko Ježovnik je letos 6. januarja praznoval 99 let svojega skromnega in nadvse plodnega življenja. Rojen v Mariboru je s svojimi vrstniki preživljal otroška leta v delavski družini in se izučil za avtomehanika.
Vojna vihra je na njem pustila svojevrstni pečat, saj je kot zaveden Slovenec od 9. aprila 1941 pa vse do 24. aprila 1942 prestajal vojno ujetništvo. Po naključju se je izvil iz krempljev okupatorja ter postal aktivist Osvobodilne fronte, nato se je priključil partizanski vojski. Od 14. septembra do 30. novembra 1944 je deloval kot borec Lackovega odreda na Pohorju in Kozjaku, nato do 31. januarja 1945 v Lackovi četi in bil borec še v Šer-cerjevi brigadi vse do osvoboditve.
Kot avtomehanik-šofer je opravljal v takratnem času številne naloge zlasti kot poveljujoči »zalednik« na področju vojaških transportov in logistike in bil demobiliziran šele leta 1946 kot podporočnik takratne Jugoslovanske ljudske armade. V Zvezo borcev je bil sprejet leta 1949.
Bogate izkušnje iz vojnega časa je prenesel v številne akcije povojne obnove in graditve porušene domovine. Zaposlil se je v Tovarni avtomobilov Maribor in ji ostal zvest polnih 40 let. Želja po osebnostni rasti ga je vzpodbudila, da se je vpisal na mojstrsko šolo kovinske stroke in jo uspešno končal. Prav zato mu je bilo zaupano delo vodje, najprej orodjarne, nato pa še montaže v TAM-u.
Ob vsem odgovornem delu v poklicu se je nenehno izobraževal tudi na političnem področju. Izkušnje iz NOB, predvsem pa delo med ljudmi (ne z ljudmi in sodelavci!) je postalo njegovo notranje geslo in zaveza. Ljudje na delovnih mestih in občani so ga imeli radi. Zato ni čudno, da je bil izvoljen v Zbor združenega dela mariborske občinske skupščine, po preoblikovanju takratne velike občine Maribor pa še za predsednika Skupščine občine Maribor-Tezno.
Naključje je hotelo, da si je leta 1979 na Ptuju postavil dom in se preselil iz Maribora v najstarejše mesto ob Dravi. Takoj je navezal stike s takratnim odborom ZB. Njegov prihod na Ptuj je popestril delo v borčevski organizaciji, tudi v krajevni organizaciji na Bregu, kjer je leta 1980 prevzel njeno vodenje. Pa ne samo to, kar pet mandatnih dob je bil član izvršilnega odbora območnega združenja, vmes pa še član statutarne komisije in tovariškega razsodišča. Njegova posebna zasluga je, da je v tistem času ponovno oživil delo borčevskih organizacij, zlasti na Dravskem polju in v Halozah. Pri tem je posebno pozornost posvečal mlajšim -zagovornikom vrednot NOB.
Za svoja dejanja sicer ne želi kakršnihkoli lovorik, saj je celo preveč skromen, Poleg številnih delovnih priznanj in odlikovanj je prejemnik srebrne plakete ZZB za vrednote NOB Slovenije, častni član ptujske borčevske organizacije in prejemnik listine ob 70-letnici ustanovitve ZB. Takšen, kot je še danes, je bil v vsem svojem življenju, vseh 99 let.
Stanko Lepej
Z GLASBO DO SRCA
Bodite ti Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednik.si
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 4. marca. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je:
Valentina Brumen, Starše.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
v
Foto: ČG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 22. februarja 2019
Z GLASBO DO SRCA
%oncert v s^opu dneva žena in materinska dne
Nedelja, 24. marca 2019,
ob 16.00
VEČNAMENSKA DVORANA MARKOVCI
Cena vstopnice: 10 €. Predprodaja vstopnic: trgovina in bar Špic Markovci, gostilna Ribek Stojnci, Bar Sandra Spuhlja in tajništvo Radia-Tednika Ptuj.
Informacije na tel. 02 749 34 10.
I /I
n	„\ m
Štajerski
radioPTUI

ri
vM
H
m < !
f "i
AH®1 i/"
V /
NATALIJA verboten

NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade.
Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli tri čudovite nagrade:
Štajerski
70 let
radioPTUJ
55 let
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.

Športna vetrovka
s kapuco
(velikosti: M, L, XL, XXL, barva: modra)
NAROCILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
Želena velikost vetrovke: HUJE!»]
S podpisom potrjujem naročilo štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bll/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Otroška flis odeja z medvedkom
(120x80 cm)
Flis odeja
(150 x 120 cm)
IITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:
• 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti t • 20-OdStotni po'puStprLjaaročilu manfrOglasov v_Štajerskem tedniku
Postati naročnik štajerskega tednika se resnično splača!
* i jfjjjjf" _
Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah7 praktična darila za nove in obstoječe naročnike
petek • 22. februarja 2019
Oglasi in objave
Štajerski	, 23
08:00 Zaigraj ta ni buri ca 2019 ¡0:00 Gostilna pr' Francet' H :0il Oddaja iz preteklosti 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 1 H:00 Končen glasbene skupine Gemaj 20:00 Sc šc spomnile? 22:00 Zaigraj tamburica 2019 23:00 Video strani
SP
programski napovednik
več rta spletni strani www.siptv.si
08:00 Martinova maša na Hajdini 10:00 Kronika iz občine Starše 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Tamburaški večer v Staršah 20:00 Kronika iz občine Hajdina 2 ] :00 Martinova masa na Itajdini 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
08:00 Oddaja \7. občine Domava 10:30 Ljudski pcvci sc predstavijo 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Se Se spomnite? 20:00 Oddaja iz občine Domava 21:00 vaše zdravje - v živo
22:00 Utrip iz Oimoža	,, „ „ „„„„ , „
v	Uredništvo: Donava 11 Od, 2252 DORNAVA: ¡nio@siptv.si
¿S:\JO Video strani	kontakt: 02 764 00 3:3: 041 018 044: vAv.vsiptvsi
Marketing: Megamarkeling d.0.04 02 749 34 27: 031 627 340
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
ZGODBATEDNA
Zakaj ne funkcionira javno zobozdravstvo INTERVJU Jerca Korče: poslanka LMŠ o Šarcu in kraji sendviča AFERA
Madež na križu: žrtve spolnih zlorab v Cerkvi INTERVJU
Mitja Ferenc: zgodovinar ob 10. obletnici Hude jame
Februarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
Kristina Toplak
in dve leti in pol, odkar nas je zapustil dragi oče
Stanislav Toplak
IZ STOGOVCEV 1A
■ £ ^ LL
a.i
Mali oglasi
STORITVE
KUPIM gozd v okolici Ptuj-Ormož-To-maž. Telefon 041 388 214.
PRODAM odojke. Tel. 051 219 567.
NEPREMIČNINE
Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima prižigate svečke.
Vsi njuni
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
ODKUPUJEMO hlodovino jelše. Možno na panju. Odkupujemo tudi češnjo, javor, jesen in oreh. Dodatne informacije na 041 610 210 ali na info@gozd-bioles.si, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234.
			
Umrli so	\ *	k_	
SREDAJE DAN
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM pšenico, 0,16 evra za kg. Tel. 031 274 626.
KUPIM traktor in dobro ohranjen trosilnik gnoja Tehnostroj od 4- do 5-tonski. Vse ponudbe na tel. 031 284 917.
PRODAM prašiče, težke od 130 do 160 kg, mesnate pasme. Tel. 041 370 954.
Emil Kogovšek, Majšperk 64, roj. 1930 - umrl 13. februarja 2019; Terezija Sever, roj. Volaj, Šalovci 42, roj. 1937 - umrla 15. februarja 2019; Kristina Podgoršek, Strmec pri Leskovcu 27, roj. 1929 - umrla 13. februarja 2019; Marija Sakelšek, roj. Zajšek, Dolena 46, roj. 1940 - umrla 15. februarja 2019; Štefanija Petrovič, roj. Bombek, Belski Vrh 94, roj. 1932 - umrla 17. februarja 2019; Slavko Vamberger, Ptuj, Ob železnici 8, roj. 1947 - umrl 16. februarja 2019; Janez Šprah, Kidričevo, Ob gozdu 5, roj. 1935 - umrl 16. februarja 2019; Jožef Hergula, Zamušani 19, roj. 1949 - umrl 15. februarja 2019; Ivan Meško, Ptuj, Kraigherjeva ulica 4, roj. 1933- umrl 16. februarja 2019; Jožefa Miško, roj. Veselič, Goričak 10, roj. 1942 - umrla 17. februarja 2019; Jožef Emeršič, Skorišnjak 33, roj. 1947 - umrl 18. februarja 2019; Elizabeta Štebih, roj. Kokol, Belavšek 30, roj. 1949 - umrla 19. februarja 2019; Julijana Mihelič, Dragovič 8, roj. 1930 - umrla 19. februarja 2019; Stojan Berčič, Sela 39a, roj.1962 - umrl 19. februarja 2019; Štefanija Majcen, Ptuj, Panonska ulica 5, roj. 1928 -umrla 15. februarja 2019; Mirko Kovačič, Ptuj, Orešje 24, roj. 1942 - umrl 15. februarja 2019; Jelka Tement, roj. Šemberger, Hrvaška, Bečka 58, Virovitica, roj. 1960 - umrla 20. februarja 2019; Emilija Kostanjevec, roj. Potočnik, Ptuj, Potrčeva cesta 50, roj. 1943 - umrla 15. februarja 2019.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Na voljo novi mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik
za iOS in Android naprave
' I' . . ,	M
V AppStore I ►■Googlep

Lepi spomini ne bledijo!


SOC'H'JTlCr»!
Ctowt ti ir«iq ntvfri n* [Itn Ti Kilttn« »«Silit, imam » fcrM 4) lirapnf« nhmotyt Pristan (man 7)
Kulturni daevUH/in 91 Duaiduaibtiiii a nimm (Urw 1«
PETO BRIGADIRSKO POlETJiV OSClNI PTUJ
Za zdravo pitno J^ vodo v Halozah
Milan Kneževič kandidat za
sveta ZKS Maribor
$ StA KQWTEJA W ZKS ¡TJJ
Premalo dogovarjanja
sistema!
n' n^f	*	»"mi 1"

Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše Mižnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku,
znancu'.
Ker temelji prikodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
cn
'c
~u
®
Mihovce, Ptuj • Rotvajnu leto in štiri mesece zapora
Krvavo in silovito pretepel soseda
Miran Rotvajn iz Mihovc v občini Kidričevo je pred letom dni fizično obračunal s sosedom Stanislavom Medvedom in ga pri tem hudo telesno poškodoval: imel je poškodovano glavo, zlomljena rebra in ključnico, podplutbe...
Medtem ko je Medved v hlevu kidal živini, se mu je Rotvajn približal za hrbtom in ga s težkim predmetom udaril. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe so policisti Rotvajna 15. marca lani priprli, iz pripora pa so ga izpustili sredi junija. Ker naj bi kljub prepovedi približevanja septembra še enkrat dvignil roko nad soseda, mu je bila ponovno odvzeta prostost.
Izvedenec medicinske stroke je ocenil, da je bil storilec v času izvršitve kaznivega dejanja prišteven, prav tako nima psihičnih motenj. Minuli četrtek je marčevski nasilni napad na sodišču dočakal epilog. Po neformalnem dogovoru med tožilstvom in obdolženim je ta krivdo priznal. Sodišče je dogovor upoštevalo in Rotvajnu naložilo leto in štiri mesece zaporne kazni. Prestajal jo bo na odprtem oddelku mariborskega zapora v Rogozi. Za tovrstno kaznivo dejanje je sicer z zakonom določena kazen do pet let zapora. „Kaznivo dejanje
obžalujem, zaprošam za milo kazen, doslej nisem bil še nikoli kaznovan," je v svoj zagovor povedal Rotvajn.
Oškodovanemu Medvedu se je sicer predlagana zaporna kazen zdela nizka, na sodišču pa je tudi povedal, da mu doma grozi Rotvajnova partnerica. „Govori, da ko bo prišel iz zapora, bomo vsi trije mrtvi (v mislih je imel svojo družino, op. a.). To je prejšnji teden govorila sosedu, pred kakšnim mesecem dni pa tudi meni. Bojim se za svoje življenje," je dejal. Tožilka Klementina Prejac je te besede vzela resno in bo v skladu z Medvedovim soglasjem sum storitve kaznivega dejanja Rotvajnove partnerice naznanila policiji.
Na epiloga čaka še drugi domnevni incident
Sodba zoper Rotvajna ni pravnomočna, a sta se tožilstvo in Za marčevski pretep soseda bo Rotvajn v zaporu do avgusta.
obramba odpovedala pravici do pritožbe. Rotvajn je tudi izrazil željo, da bi ga iz pripora v Mariboru čim prej premestili v zapor v Rogozi. Glede na to, da je v priporu dobrih osem mesecev, bo odsedel še slabega pol leta in bo iz zapora izpuščen. Ker je brezposeln in nima premoženja, bo stroške kazenskega postopka krila država. O odškodninskem zahtevku, ki ga je vložil oškodovani Medved (23.000 evrov), tričlanski sodni senat, ki ga je vodil sodnik Marjan Strelec, ni odločal; sodnik je Medveda napotil na civilno tožbo. Je pa vprašanje, ali bo lahko kaj iztožil, saj je Rotvajn brez premoženja, oba s partnerico sta prejemnika denarne socialne pomoči, preživljata pa tudi sina, ki je študent.
S sodbo okrožnega sodišča kazenski postopki zoper Mirana Rotvajna niso končani. Pred okrajnim sodiščem poteka še postopek za septembrski fizični obračun, a tega obdolženi ne priznava.
Mojca Zemljarič
Ptuj • V Ulici heroja Lacka prava proizvodnja prepovedane droge
Policisti sredi mesta zasegli 238 sadik konoplje
Policisti postaje Ptuj so minuli četrtek zgodaj zjutraj v Ulici heroja Lacka zasegli večjo količino prepovedane droge konoplje.
Storilci so imeli v enem izmed stanovanj urejeno gojišče s prilagojeno svetlobo in toploto. »Policisti so na podlagi odredbe sodišča opravili preiskavo stanovanja pri 25-letnem Ptujčanu. Odkrili so tri prostore, posebej prirejene za gojenje prepovedane droge kono-pije. V stanovanju so našli in zasegli 238 svežih rastlin konoplje, velikih med 35 in 100 cm, 25 posušenih rastlin konoplje, okoli 50 g posušenih vršičkov konoplje in okoli 2,5 ml konopljinega ekstrakta. Zoper osumljenca bodo zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami na okrožno državno tožilstvo na Ptuju podali kazensko ovadbo.« (mz)
V stari meščanski hiši v Ulici heroja Lacka v starem delu Ptuja so gojili konopljo.
Podravje • Zaradi suhega vremena veliko požarov v naravi
Prepovedano kurjenje
Zadnje dni imajo gasilci precej dela s požari v naravi. Na Upravi za zaščito in reševanje so razglasili veliko požarno ogroženost naravnega okolja. Opozarjajo, daje požiganje v naravnem okolju prepovedano.
Foto: Črtomir Goznik
Uprava RS za zaščito in reševanje svari, da daljše obdobje suhega in nadpovprečno toplega vremena povzroča ugodne razmere za nastanek in širjenje požarov v naravnem okolju na območju celotne države. Število požarov je višje tudi zaradi spomladanskega čiščenja oziroma odstranjevanja suhih ostankov rastlin z vrtov, njiv, travnikov in iz gozdov ter kurjenja in požiganja teh materialov. Gasilci imajo s požari na prostem v zadnjih dneh polne roke dela. Na spletni strani Spin so jih konec tedna dnevno zabeležili več deset. Gorelo je v Ljutomeru, Šentilju, Sevnici, Krškem, Lendavi ...
Uprava je že razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja - od 23. februarja na Primorskem, od 25. februarja pa za območje celotne države. »V času razglašene velike požarne ogroženosti je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, kuriti kresove, poži-gati na območjih ob infrastruk-turnih objektih, zunaj pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, ter izvajati ognjemete,« še opozarjajo. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter policija bosta izvajala poostren nadzor.
MH
S *
Ve?
-VO
50 * V ^ a
4
e?
o
**
t C?
* :'(?• O
Rojstva: Tadeja Kerže, Cesta zmage 2, Slovenska Bistrica - deček Gregor; Bijanka Ciglar, Zabovci 83, Markovci - deček Lukas; Tina Očkerl, Selnica ob Muri 161, Ceršak -deklica Mia; Sandra Cajnko, Bresnica 85b, Podgorci - deček Lan; Darinka Vodnik - deček Gal; Mirela Jurič - deklica Julija; Nina Finžgar - deklica; Anna Arbeiter - deček Aleksej; Anica Kozel - deček David
*
C
<0**
* t C? *
o
v
*

Kadar Matija zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje.
Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Predvsem v severni in severovzhodni Sloveniji bo pihal veter severnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 0, ob morju 5, najvišje dnevne od 12 do 17 °C. V sredo in četrtek bo pretežno jasno. V sredo bo pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek	Sreda	Četrtek	| Petek
26.02.2019	27.02.2019	28.02.2019	
	S	#	
-1	-1	-1	2
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
19	14	21	14
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
A		V	V
Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s
Foto: MZ
Vir: ARSO