------    222    ____
Naši dopisi.
V Gorici 6. jul. — „Post tot discrimina rerum"... iejte me spet tu! — Huda ura, vihar, toča .... to je preveč za plašnega človeka, kakor sem jez; za tega voljo sem bil celi pretekli mesec skrčil roge, stisnil se pod streho v kot in čakal lepega vremena. In, ko se je bilo neb6 razvedrilo, čakal sem še nekaj dni in potem šel ogledavat polje. Našel sem drevesa polomljena, veje po tleh, listja vse polno skošenega.... Hudourniki so nanesli cele kape kamenja; po mestih so mlake nastale itd. Nikdar pa ne mislite, da je to tisti vihar, ki je tulil v petek po noči in po katerem je prišel zaželeni dež in hlad po nenavadno hudi vročici prejšnjih 10 — 14 dni; vihar, kateremu sem se jez umaknil, je nas duševni, volitveni vihar preteklega junija. — Ve „Novice" ste se takktno vedle ves ta čas; raje ste molčale in domačim prepustile „domači prepir", kakor da bile bi še olja ulivale v hudi ogenj. — Danes ima tukajšnji dr. Valussi-ev organ, „L' Eco" , članek „la frase", v katerem g. V. dokazuje, kako moč ima časnikarska fraza ali agitacijski povdarek pri tistih, ki jemljejo pamet na posodo, kedar hočejo misliti. Ke-dar tedaj kak tak prežvekovavec puhlih fraz kaj piše, je neumnost že gotova. Mikavna pa bi morala biti vsa-kako preiskava, kje je v tacih spisih ali dopisih meja med nevednostjo in tendencioznostjo. Toda — punktum! Et meminisse juvat. — Zdaj naj se lotim spet navadne kronike. Žal mi je, da je za mesec junij moja kronika piškava. — „Soča" tedaj ne izhaja več, in „Slogo" je menda tudi volitveni vihar razrušil. Bomo videli, kak feniks vstane iz njunega pepela. — Grof Coronini-a so slovenski trgi 2. dne t. m. volili enoglasno in so se povsod vsi voiilci volitve udeležili; Lahi pa ne tako. V Gorici, vKarminu, v Gradišči itd.se je
primeroma le malo volilcev udeležilo. Je li to pomanjkanje zavednosti? Ali je kaj druzega vmes? Znabiti, ako smemo soditi po našem „Isonzo,'u. Pri grof Co-ronini-evem očetu v St. Petru se je napravil nam* reč odbor za velikoposeatveno volitev in postavil za kandidata deželnega glavarja dr. Pajer-ja. Ta pa je „Isonzo"-vcem trn v peti, in, ker ne morejo tolči konja, tolčejo sedlo: ne le da Pajer-ja črnijo in ga pri Slovencih in „klerikalcih(< denuncujejo, temveč so se indi-rektno nad očetom grofom Coroaini-em maščevali s tem, da so svojim privržencem odsvetovali glasovati za sinu. „Isonzov" kandidat je prejšnji poslanec Vicen-tini. Ginljivo je brati zdaj v „Is.'' „i nostri slo-veni" (zakaj ne naravnost „nostri fratelli"?). Tako se nam namreč prilizujejo, da bi naši veliki posestniki glasovali za Vicentini-a.
Doljni Zemon na Notranjskem 6. julija. —  Vsled
mokre spomladi je delo pri nas jako zaostalo in zarad tega ni lahko delavcev dobiti; dnina je tako visoka, da kdor sam ne dela, mu ne bo nič ostalo, marveč še gotovo zgubo bo imel. Sena bo pri nas nenavadno obilo, ker tolike trave nihče ne pomni, a sen6 bo slabo, ker je debelo, pa tudi cen6 bo; zdaj ga nekateri, prodajajo (konjsko) po 40 kr. stari cent. Kosci pa dobivajo pa 50 do 60 kr* zraven hrane! — Sadja ne bo nobenega prav nič; ako ga je kaj ostalo, so hudobni rilčkarji vsega odjedli; v enem samem jabelku sem naštel nad 50 luknjic. Sploh je letos vseh mrčesov obilo, samo ptic malo, pa še te hudobni pastirji zatirajo. Te dni jo je pa tu; eden skupil. Ko namreč vgleda gnjezdo v grmu, po grmu pa ptico se jaditi, seže v gnjezdo , v gnjezdu je pa bila kača in ga pikne v prst. Ker si je hitro rana izrezal in drgnil s kamnom v vodi, mu je bilo le nekoliko dni zatečeno. — Za nekim hudim kašljem^ je mnogo otr6k tudi pri nas pomrlo.                               Skrljev.
Iz Mirne peci na Dolenjskem 5. julija. (Sviloreja na
Dolenjskem.) Letos so naši svilorejci v novomeški okolici še precej srečno dovršili svoj posel s sviloprejkami. Tako sta pridelala učitelja gosp. Fiorijan Kaliger v Mirnipeči, in pa gosp. Ferd. Kaliger na Toplicah l1/^ centa lepih in zdravih kokonov, ki so tudi za seme dobri, ker so črviči bili skozi in skozi zdravi. Ravno tako dobro so sponesle se sviloprejke pri gosp. Mahu na Slatniku; on ima murbovce in hrastovce v ogromni množini. Pa tudi še več drugih posestnikov je tukajr ki se pečajo s svilorejo. Pridelali so letos veliko zdravih kokonov, in bi jih radi prodali, a kupca ni. Naši svilorejci bodo morali svoje zdrave, za seme dobre ko-kone pomoriti, ako kupca za nje kmalu ne dobijo. Torajr drage „Novice", nasvetujte našim dolenjskim svilorejcem kupca za kokone, da svojo robo vsaj za primerno ceno prodajo ia tako dobijo večji pogum, več veselja in ljubezni do koristne sviloreje. *)
Iz Bovca na Goriškem 6. jul. {Narodna naša čitalnica) napravi 13. dne t. m. v goatilnici „pri pošti" veliko in zanimivo „besedo" s plesom. Na to veselico uljudno vabi                                                       odbor.
Iz Ljubljane. — O volitvah za državni zbor ostaja nam še poročati o volitvi velikih posestnikov, ki volijo 2 poslanca. Obe stranki: konservativna, kateri voditelj je bil grof Hohenwart sam, in ustavaška, katero vodi bar. Oton Apfaltrern — imeli ste prejšoji dan (2. julija) vsaka svoj shod za določbo svojih kandidatov. Naših s pooblastnicami vred prišlo je le 34 (nekateri so izostali, da ne vemo, zakaj?) nasprotnikov pa je bilo s pooblastnicami vred 60.— V shodu ustavakov, ko je baron Apfaltrern (dosmrtni ud zbornice gosposke drž. zbora) pozval pričujoče, naj
*) Glejte 1. stran današnjega lista.                    Vred.
223
se oglasi, kdor želi poslanec biti, se oglasi pl. L a tiger in predlaga, naj se za odškodovanje (als Eot-acbaiigung) njunega propada v mestnih volitvah volita Dežman in Vesteneck. Drag druzega pogledajo, H[ — vai molčijo. Potem se je pričela volitev za po-skušnjo po listkih. Ali je Dežman dobil kak glas, se ne spominjamo prav, to pa vemo, da jih je Vesteneck dobil tako ubogo malo, da mu je upadel ves pogum, ponujati se še dalje za kandidata. Bila sta potem izbrana za kandidata ustavovercev baron Taufferer in baron Žvegel, ker tudi minister baron Ho rs t, katerega je Schraerlingov „prvi kavalir avstrijski" knez Auersperg nasvetoval ustavoverni stranki, ni bil od nje sprejet. Drugi dan — 3. julija — bila je skupna volitev obeh strank, in ker ustavoverci, po številu glasov svoje zmage gotovi, niso hoteli odobriti od konservativne stranke ponujanega kompromisa, to je, naj vsaka stranka voli enega po3ianca, sta bila Taufferer in Žvegel s 60 glasovi voljena proti 34 glasom konservativne stranke, ki je volila kneza H. Windisch-gratza in barona Ho rs ta. — Ta izid volitve, ki je kazal, da tudi bolj zmeroa večina ustavovercev ne mara z& Dežmana in Vestenecka, ni naše stranke ce!6 nič potrl, kajti baron Taufferer ni strasten nam nasprotnik, vsaj v deželnem zboru se ni nikoli oglasil, in baron Žvegel, na katerega so mislili ce!6 nekateri naših, je pisal dr. Bleiweisu: ,,naj tistim gospodom, ki so na nj mislili, za to zaupanje objavi prisrčno in odkritosrčno zahvalo, ter naj sprejmejo zagotovilo, da mu bo v vseh okoliščinah blagor predrage njegove domovine prav zelo pri srcu in da si bo, kolikor je v njegovi moči, zmirom in povsod prizadeval pospeševati interese njene." — Po takem pismu, po katerem smemo upati, da ostane baron Žvegel mož beseda, nimamo vzroka, da bi no bili zadovoljni tudi s poslanstvom njegovim. In tako smemo jako zadovoljni biti s celim izidom naših volitev, s kakoršnim v vseh skupinah se ne more ponašati nobena druga dežela in ki je popolnem enak oni sijajni zmagi leta 1867., ko so bili tudi prav vsi oni poslanci od prvega do zadnjega v deželni zbor kranjski na kmetih, trgih in mestih izvoljeni, ki jih je volilcam nasvetoval ta-danji narodni centralni volilni odbor. V kmetskih občinah dobili so namreč narodni kandidatje nad 1230 glasov, nemčurji pa le 115, in izvoljeni so bili: dr. Blei-weis, Trpinec, dekan Toman, župnik Lovro Pintar, baron Anton Zois, dr. Costa, Koren, dekan Grabrijan, Zagorec (takrat naš), Santo Treo, grof Barbo, župnik Tavčar, Peter Kozler, Luka Svetec, Kapele in Kramarič, — v mestih in trgih pa: dr. Toman in dr. Klua (takrat nas) v Ljubljani proti vitezu dr. Kalteneggerju in pi. dr. Wurzbachu, — v Tržiču dr. Preveč, —v Postojni baron Schloissnig, — v Idriji vitez Anton Gariboldi (takrat naš) proti Dežmanu, — v Novo-meatu Lud. Ravnikar, — v Kočevji Franc Sovan, v Kranji vitez Hoffern. — Tak6 zmaga povsod naša! Veliki posestniki so pa tudi takrat kakor zdaj po svoje volili in g. Dežmana milostljivo med se vzeli; gospoda dr. Zupan in Kromer pa nista hotela sprejeti velitve velikih posestnikov. — In kaj nam kaže tako sijajni izid volitev leta 1867? Kaj druaega kot to,
da mi zmagamo povsod in vselej, če ees, uradniki iieutralni ostanejo in se ne vtikujejo v volitev zastop^ov, v katerih ima vlada slišati glas naroda. Se le po takratni sijajni narodni zmagi je tadanji ces. namestnik baron Bach organiziral nemčurski klub, ki ima še danes svoje gnjezdo v kazini.
Iz tega gnjezda raznašajo po „Tagbiattu" in enacih dunajskih časnikih besni nasprotniki mini in sprave nesramne laži  in  grde psovke na posamesne častitljive
može naše   stranke   ter  s tem   le   svetu  kažejo,   kako strašno  jih  je potrl njih popolni politiški bankrot.    Za take surovosti  nemčurske  koterije nimamo druzega kot besedo:   ,,pej ,   sram   Vas bodi!"    Ia kakor se za tako divjo ustavaško rohnenje dalje ne brigamo, tako moramo izrecno protestovati zoper to,   da  oni ,,Tagblattovi" fanatiki narodno stranko dolžijo  žara d neugnanosti nekaterih vinjenih ponočnjakov.   —   Ce hočete vedeti, ustavoverci,   zakaj ste padli pri volitvah,   berite v ,,Lai-bacherici" pridigo, ki jo vam dela „Fremdenblatt".    „Vi Bami ste krivi — piše ta list — da vam ljudstvo ne zaupa, vsaj je vaše delovanje po vse jalovo bilo; upili ste veliko,   storili nič;   državni zastop,   v   katerem   ste   vi ustavoverci gospodovali,  je   bil enak   mlinu,   katerega klopotanje se je krog in krog slišalo, iz katerega pa se ni moke nič dobilo." — Pojte zdaj rakom žvižgat!
—   Grrof Hohenwart se je drugi dan po volitvah, pozdravljan na kolodvoru od narodnega volilnega odbora, odpeljal na Dunaj, po vse zadovoljen s sijajnim izidom naših volitev.
—   C. kr. deželni predsednik vitez Kal lina je 2. dne t. m. prejel diplomo častnega meščanstva krškega v krasnem zavitku in pa diplomo tamošnje meščanske garde.
—    (Iz seje deželnega odbora 6. junija.) Dopis c. k. predsedstva, da je Njih Veličanstvo izreklo svoje priznanje deželnemu odboru za njegovo prizadevanje v pomoč družinam ob času mobilizacije k vojaški službi poklicanih reservistov in v podporo bolnih in ranjenih vojakov, je bil na znanje vzet. —Sklenilo se je, poslati vsem županstvom okrožnico v poduk o izvrševanji deželne postave zarad plemenskih bikov. — Vsled nehaaja najdenišnice v Trstu 1. julija t. 1. se je Tržaškemu magistratu pisalo, da se revnim nezakonskim materam iz Kranjskega, katere v Tržaški porodišnici porodi, pri izstopu z otrokom vred iz porodišnice daje po 5 do 15 gold. podpore iz deželnega zaklada. — Na podlagi poročil dotičnih županstev o davkovskihekse-kutorjih se je deželni odbor obrnil na deželno vlado zarad tega, da bi se plačevanje davkov kolikor mogoče olajšalo in eksekucijski stroški znižali. — Načrt statutov za dekliško sirotišnico na spodnjih Poljanah, kateremu je deželna vlada večinoma pritrdila, poslal seje vodstvu sirotišnice nazaj z dostavkom, naj neko malo premembo naredi in potem statute v konečno pritrjenje predloži. — Na dopis c. k. dež. vlade o ustanovitvi še 2 c. k. okrajnih živinskih zdravnikov za Kranjsko, je deželni odbor sklenil, izreči zahvalo za to pridobitev in pritrditi mnenju c. k. deželne vlade , da se odločijo Novomesto, Kočevje in Postojna za uradni sedež teh zdravnikov; glede sistemizacije še enega živinskega zdravnika za Gorenjsko na deželne stroške se pa deželni vladi odgovori, da o tem more le deželni zbor odločiti.
—   (Iz seje družbe kmetijske 6. dne julija) nam je došlo sledeče poročilo: Po želji si. deželnega odbora se s toplim priporočilom potrebnega sodelovanja pošlje vsem družbinim podružnicam okrožnica, v kateri deželni odbor županstva naše dežele kliče na delo, da se, kolikor mogoče , hitro in dobro izvrši deželi silno potrebna postava o plemenskih juncih, ki naj si jih omislijo vse občiae naše dežele; — nasvetom podružnice postojnske o letošnji razstavi in premiranji govedine v Postojni se večinoma pritrdi in 6. dan oktobra za to razstavo odloči, ako ne bi podružnica kakega tehtnega ugovora zoper ta dan imela; — županstvu v Trnovem poleg Bistrice se podaljša naprošeni obrok za napravo vodnjaka z dostavkom, da to je vsa-kako zadnji podaljšek; — učitelj Franc Cerar v Blagovici se naprosi, naj začasno sprejme namesti umrlega
------   224   ------
g. (3 o z sani-a predstojništvopodpeske podružnice in učini vse, kar treba, da podružnica po družbinih pravilih si izvoli predstojnika; — podružnicam vinorejskih naših krajev se razpošljejo programi in oglasnice za vin* sko razstavo, ki ima letos v jeseni biti na D u-»aji; — načrt odbornika gosp. Vičelj-a o novem razpisu državnih premij za marljivo nasadbo gozdnega drevja in napravo živih plotov se odobri; — vodstvu ljudskih šol na Prvemu, v Ve le so vem, v Št. Ju rji pri ,Kranji in v Š m ar j i in pa gosp. župniku na Selih pri Sumbregu se za darila šolski mladini, ki je posebno marljivo lovila škodljive metulje in hrošče, dovoli po 10 gold.
—  (Družba zdravnikov) je zborovala 30. dne u. m. Med drugim je bil zboru predložen dopis župana ljubljanskega, v katerem se družba prosi, naj namesti dr. Eisl-a in dr. Valen te, ki sta se odpovedala ljubljanskemu zdravstvenemu svetu, voli dva druga zdravnika. Dr. Val en t a poprime besedo in izstop svoj in izstop svojega tovariša dr. Eisl-a opravičevaje po-vdarja, da zdravstvena komisija more le tedaj glavnemu mestu na korist delovati, ako je stalna komisija. Po govoru dr. Valen te razlaga dr. Keesbacher zgodovino navedenega zdravstvenega sveta bolj na drobno, rekši, da je v seji mestnega odbora 19* dne u. m. padei predlog o stalnem zdravstvenem svetu, ker je po predlogu odbornika Dežmana 12 odbornikov glasovalo zoper stalnost zdravstvenega sveta in le tudi 12 za-nj; zdaj je menda nalog zdravniški družbi, da izreče, da ne bode izmed sebe nobenih delegatov poslala več v zdravstveni svet, dokler mestni odbor stoji na stališči 19. junija. — Dr. Karol Bleiweis pritrdi govoru dr. Keesbacherjevemu in nasvetuje sledečo resolucijo: „Gledč na to, da je tukajšnji mestni zastop s svojim sklepom kazal, da ne ceni očitne koristi stalnega zdravstvenega sveta, ki se hoče brez sebičnosti žrtovati zdravstvenemu blagru našega mesta, zato objavlja skupščina zdravniške družbe, da postopanje svojih delegatov popolnem odobruje, da v tacih razmerah noče na novo več voliti in se v obče nobenih mestnih zdravstvenih komisij tako dolgo ne udeležiti, dokler se ne kaže , da ima mestni odbor drugačno in boljo misel o zdravstvenem svetu, kakor dozdaj." Ta Bklep je bil enoglasno sprejet z dostavkom, da se objavi mestnemu magistratu.
—  „Das befreite Bosnien. Dem Volke erzahlt von P. v. Radics" se zove nova nemška knjiga, posvečena vojskovodji baronu Josipu Filipoviču, ki je ravnokar na svitlo prišla, okinčana s sliko Sarajeva, glavnega mesta Bosne, in sliko Mostara, glavnega mesta Hercegovine, — z dvema slikama, ki kažete obraze Bošnjakov in Hercegovcev in noš njo njihovo, — s podobo princa Evgena, ki je leta 1697. v Bosni Turke pobijal, — s podobo Lav d ona, ki je leta 1788. isto ponovil, — s podobo Filipovica, ki je leta 1878. Turkom vzel Bosno in Hercegovino, — s podobami fzm. vojvode Virtemberškega, fml. grofa Szaparva in fml. Jovanovica, ki so bili zapoved-niki posameznim vojskinim oddelkom, — s sliko boja pri Žepčah in pri Sarajevu, ki se je 19. avgusta končal s tem, da je naša armada vzela Sarajevo. — Kakor so lične slike, tako zanimiv je zgodovinski popis vsega, kar slike kažejo, kateremu na čelu stoji popis dežele Bosne in Hercegovine in pa prebivalcev njinib. Ker je znano, da pl. Radics, kar pripoveduje, mikavno pripoveduje, ni treba se posebno povdarjati, da tudi s to knjigo, ki nam živo pred oči stavi „osvo-bojeno Bosno", bode jako zadovoljen vsak čitatelj, kogar zanimajo „Land und Leute"  Bosne in Herce-
govine,   ki   bi  ji  nemčurji   in  magjaroni  raji v žlici vode potopili,   da ne bi  pomnožili slovanstva v Avstriji. — Založil je knjigo, kateri cena je le 80 kr. knji-gar Karol Prohaska v Tešenu.
— (Veselica v SiŠJci), ki jo je napravila ondašnja čitalnica v nedeljo popoldne na slavo blagoslovljenja nove zastave, se mora po pravici imenovati velika narodna veselica, kajti zbralo se je na tisuče ljudstva.. Vršilo se je vse v najlepšem redu; gosp. K lun, državni poslanec okolice ljubljanske, je v lepem govoru razložil pomen zastave in dolžnosti rodoljubja. Mi pa vrlemu odboru čitalničnemu izrekamo javno zahvalo, da tako iskreno dela na probujo narodne zavesti.