Listek.
379
Izvestja muzejskega društva prinašajo v svojem 2. sešitku to-le vsebino : y. Pečnik popisuje izkopine na Gori pod cerkvijo Sv. Magdalene pri Smariji, kar se jih je našlo v zadnjih dveh mesecih; S Rutar objavlja novo zbirko jako lepih besed za nemško-slovensko starinoslovsko terminologijo; y. Scheinigg nadaljuje razpravo o slovenskih osebnih imenih v starih listinah; A. Koblar spopolnjuje članek prof. J. Vrhovca o zgodovini pošte na Kranjskem (glej »Ljublj. Zvon« 1888.) in razglaša potem drobtine iz furlanskih arhivov; končno pa S. Robic opisuje 45 vrst kranjskih listnatih mahov. V »Malih zapiskih« čitamo poročilo iz Italije o starinoslovski in zgodovinski znanosti v Rimu {S, Rutar), člančič o stolpu ljubljanskega Gradu (A. Koblar) in beležke: »Kranjski del ljubljanske škofije leta 1605.«, »Darovanje sveč v ljubljauski stolnici leta 1597.«, »Slovstvo o domoznanstvu slovenskih dežel«, »Ptiči v tivolskem gozdu pri Ljubljani« in »Starinske najdbe pri mestu Kranji«. Naposled priobčujejo »Izvestja« darove deželnemu muzeju leta 1893. ter zapisnik knjig in časopisov, kar so jih poslala zvezna društva od dne" 21, junija 1892. do dne" 23 januvarja 1893. leta. - Vsem prijateljem domo-znanstva priporočamo  »Izvestja muzejskega društva«  kar najtopleje.              A.  Kaspret.
Postojna, sloveča postojnska jama in njena okolica. Pomnožena izdaja s črtežem in dvaindvajsetimi podobami jame, Postojne in njene okolice. Po raznih virih spisal y. B. Postojna, Tiskal in založil Rihard Seber. 1893. Str. 62 Cena 25 kr. —¦ Knjižico je treba pohvaliti zaradi lične zunanjosti in vrlo pogojenih slik ; opisovanje je točno in zanesljivo, tako da bode delce prijalo vsakomur, kdor si ogleda postojinsko jamo. V jezikovnem in stilistiškem oziru pa bi potrebovala knjižica uprav korenitih poprav.
Grammatica della lingua slovena. Knjigarna Patronato v Vidmu naznanja, da je izdala italijausko-slo vensko slovnico, katero je po tretji izdaji dr. Sketove nemško-slovenske slovnice priredil prof. dr, yožef Loschi. Knjiga obseza 490 stranij v mali osmerki ter ima na konci slovensko italijanski in italijanskoslovenski slovar. Vezan izvod velja štiri lire. Naročila vzprejema Libreria Patronato,  via della  Posta,   15, Udine.
Koncert »Glasbene Matice«. (Konec.) »Stabat Mater« obseza deset samostojnih toček, izmed katerih razodeva vsaka zase moč genija. V kratkem uvodu (H-mol) se glasi skozi osem taktov v vsem orkestru le jeden ton, s katerega se vzpenjajo posamični glasovi drug za drugim v oktavah, slikaje veličastno in pretresujočo situvacijo: Kristus visi na križi, in njega mati, potrta od prevelike bolesti, stoji pod križem. Ti posamični kvišku kipeči glasovi v zvezi z izraznim glavnim motivom, ki se polagoma oglaša v celotnem orkestru, izražajo srčno žalost in tožne poglede objokane matere na svojega sina. Glavni motiv (»Stabat Mater«) se stopnjuje od najudanejšega mirnega izraza do najmogočnejšega dramatiškega in srce pretresujočega ff-učinka vsega orkestra. Že sam kroma-tiški glavni motiv — zakladni kamen, na katerem je postavljena vsa stavba prvega dela — povišuje v značilni svoji plastiki s padajočo zmerjo in izrazovito kromatiko muzikališki izraz bolesti. Koutrapunktiško izvajanje glavnega motiva, široke, v plemenitem klasiškem duhu izvedene modulacije, tematiško barveno slikanje, katero doseza skladatelj, prestav-ljaje motiv iz tožnega, potrtega H-mola v jasni, živejši D-dur, in ritmika, ki se ziblje sedaj mirno in jednostavno, sedaj zopet živahneje in mnogovrstneje, končno neprisiljeno tekoča melodika in genijalnost muzikalnih mislij — vsa ta klasiško-temeljita izobraženost in genijalno-velikauska tvorna sila Dvofakova, spojena z vsemi pridobitvami novodobne tehnike v harmoniji in instrumentaciji, vsi ti bistveni znaki Dvorakovega skladanja dičijo že prvo številko njegovega dela Kontrapuuktiški zapletki v uvodu, ožinoma vojeni, v vsakem glasu za dva takta pozneje vstopajoči motivi se izvajajo v pevskem in orkestralnem   delu,   izraz se stopnjuje v melodiških   sekvencah vedno   silneje do mogočnega,