Invalidi-cebelarji. Dne 25. februarja 1916 je v zdtavilišcu Vorderbriihl pri Modlingu na frižje-Avstrijskem imel c. kr. višji računski svetnik Adolf Wohlrab na tamošnje invalide sledeč zanimiv nagovor: Junaki! Vi ste se darovali za splošnost in ta splošnost ima sedaj t-udi dolžnost, da Vam gre na roko da dobite primeren zaslužek, zakar se je že s po~ močjo preskrbovalnih mest in posebej po nameravanih domovih za bojevnike, tla do dobra pripravilo. Od dveb glavnib pridoMtvenili panog, poljedelstva in industrije, pač po vojski industrija dolovne sile, ki bodo drvele na-zaj, ne bo mogla takoj docela sprejeti, ker bo še precej časa trajalo, predno bo industrija dovolj s surovinami preskrbljena, do6im bo naše poljedelstvo moglo takoj vse razpoložljivo sile sprejeti, da bo tako ustvarilo zopet vrednosli, s katerimi bo vsled vojskie omajano financno ravnotežje v državi izravnano. Prva naloga obstoji v tem, da dokažemo, da se morejo invalidi z uspehom posvetiti p o 1 j e d e 1 s t v u. Samoumevno je, da se od invalidov ne more zahtevati, da bi opravljali težka dela, vendar je toliko vrst dela, posebno v reji malih živali (kuacev, perotnine, čebel in sviloprejk) in pri sadjarstvu, kjer se ne zahteva posebnih telesnih moči. V teh-le sirokiah se bodo invalidi mogli uporabljati z najboljšim uspebom. Razložiti bočein, kako bi invalidi delovali n. pr. v čebelarstvu. Pred vsem pride tukaj v poštev vprašanje, ali nam more čebelarstvo nuditi novih pridobitnih možnosti? Star čebelar, župnik Oettl, pravi o tem v svoji Ijudski knjigi ,,Klaus : ,,Cebelarstvo se v malem lahko na deželi po tisočih in tisocih izvršuje in sicer od takih, ki imajo svoja navadna oprajvila doma in imajo dnrgace z ozirom na Klrajevne razmere dovolj priložnosti za to. Cebelarstvo ne zahteva kake posebne začetne glavnice in delo pri čebelah se lahko odloži na proste predpoldanske ure ter na nedelje in praz- nike. Etelo pri eebelah služi le nekako za teatenje 6asa in odpocitek. Vse -druge domače živaii zabtevajo več truda pri oskrbovanju nego čebele. One si same donaSado svojo hrano in radi tega se Cebe arstvo veliko boli izplača kot vsaka druga poljedelska paiioga, a.sev«aa le todaj, ako se umno goji." Mnotri pa opravljajo uebelarsivo tudi koi g 1 a v n i P r i d o bi t.e k. Na Nižje-Avstrijskeni ifflamo uekaj čcbelarjev, ki se žive žo več let samo od svojib čebelio. Jaz sam sem pred 20 lcli prfeel s čebelarstvom in Se lahko kljub nekaterim slabhn ietinaon sklicujem na denarni uspeh, dasiravno se s čebelieanii morein pe&ati samo v svokjih skromnih prostih urah. Ako se pečate s čebelarstvom, si tako sam sebi koristite z vzgojevanjem čebeliiib panjev in rojev, a poleg t-ega j a pi-ižiobivato tudi strd in vosek. Vi pa koristite s tera tudi poljedelst.-u, sadjarstvu in vrtnarstvu: kajti čebolarstvo je izvanredno dobra pomoč, s kateru so prenaža cvetni prašek z rastline na rastlino, kar se pri aas še vse premalo upošteva. Po p r «?n a š a n j u cvetnega praška, j e r o d o v i t n o s t sadja in raznih poljskih prideikov mnogo večja. Prenašanj«-cvetnega praškaj pa ne prlpomore samo do bogatejših sadežev, aJiipak tudi semenja se na različnih rastlmah na ta način vec nastavi. Kakih 200 rastlinskih vrst jc gledo oplodit\ e semenja v prvi vrsti navezanih na prenašanje cvetnega praška po čebelioah. Nadalje se s prenašanjem cvetnih praškov pospeši domača vzgoja rastlin in prepreči propad domačih vrst rastlin. Cebelarstvo ne igra v našera narodnem gospodarstvu zadnje uloge. V Avstriji }e približno 1 milijon čebelnih panjev, na Ogrskem pol milijona. Cebelioe iz teh pa,njev pridelajo na leto povpreeno 18 milijonov kg strdi, t. j. 1800 železniških vozov! Brez čebelic bi se ta velijca množina sfrdi na ovetkah usušila in šla v zgubo. Ker se na leto v nažfi kraje uvaža kakih 1% milijona kg tuje stfdi, t. j. 150 vagonov, tako sprevidite, da še doraača potreba z domaCim blagom ni krita ih da je raogoče pri m.o5nejšem fiebielarstvn spraviti še vec strdi in voska v denar.