likala vsak Četrtek. Cena mn ]• S K na leto. (Za Nemiljo 3 K 60 », •a Ameriko In druge tuje drt»i ( I H0 lil — Splet In dopisi ee po tlljajo i Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana. Kopitarjeve ulice itev. a. Naročnina, reklamacije In Inseratl aai Upravnlttvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopltarleve ulice It. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
nseratl >e ■prejemajo po sle deJIh cenah i Enostopna petltvrsts liestlna „DomolJubove" ilrlne 3« mm) stane ea enkrat 30 v. Pri kratnem objavljenju primeren » auat po dogovoru. Poaamea* številk* se prodajajo po 10 v. C. tovnl promet poitnc-hranllnltnet ■rada itav. 824,797.-----
Steu. 49.
V llabllonl, dni 6 decembra 1906,
Leto xix.
Liberalni učitelj od Sole proč.
Z liberalnimi učitelji imamo danes besedo. Ti ljudje so zelo hudi na Domoljuba, kar nas prisrčno veseli. Skrbeli bomo, da ne bodo dobili priložnosti ga hvaliti, dokler bodo rili v svojem liberalstvu. Dnč 15. novembra so imeli liberalci v Ljubljani za upni shod; veljal je samo za Kranjsko, toda izvenkranjski liberalci se drže popolnoma tistih načel kakor kranjski. Soča je za Goriško to odkrito povedala. Na tistem shodu so bili tudi učitelji. Črnagoj z barja je izpovedal, da stoje učitelji v ogromni večini v narodno-napredni stranki.
Zaupni shod je sprejel med stvarmi, ki se hoče zanje potezati liberalna stranka, tudi to, da se mora ločiti cerkev od države in šole. Za danes nas briga samo prvo. Mimogrede naj povemo, da so se zaupnega shoda z dežele udeležili večinoma samo liberalni krčmarji, ki ravno od svoje strani najbolj zlorabljajo cerkev in cerkveno življenje v svoje dobičkarske namene. ,Jroti cerkvi zabavlja tak človek, kot )aje-k na muhe pa preži na ljudi, ko odijo v cerkev in vse pobožnosti, - redne in izredne, — izkorišča za
svoj žep. Takim liberalnim krčmarjem bi bilo dobro povedati, da bodo ljudje prej ločili cerkev in cerkveno življenje od liberalnih krčem, nego se bo začela ločevati cerkev od države.
A danes se nam ne gre za libe ralne krčmarje, marveč za liberalne učitelje. Ti torej hočejo ločiti šolo od cerkve. Po kranjsko rečeno se to pravi, (Ja noben duhovnik ne bi smel prestopiti praga šole, da bi se v šoli krščanski nauk sploh več ne učil in da bi se vse, kar spominja na vero, izločilo iz šole. K nam se hočejo prenesti francoske razmere. Da se za to ogrevajo liberalni advo-katje in pisači, nas ne briga Ti naj poračunajo te stvari s svojo vestjo. Pri liberalnih učiteljih je. pa stvar drugačna. Ti imajo svoje prevzete, zaprisežene dolžnosti, ki jih morajo zvrševati, ker so tudi plačani za to. Kdor jih plačuje, mora tudi gledati nanje. Rekli smo, da so zapriseženi.
V svoji prisegi se zaveže vsak učitelj, da bo izpolnjeval šolske zakone. Med temi stoji tudi določba, da se šola mora truditi za nravnover-sko vzgojo. Učitelj torej priseže, da bo njegovo delovanje v šoli v nravno verskem duhu. Naš liberalen učitelj pa pripada stranki, katera hoče ločiti cerkev od šole. Prej se je
posamni liberalni učitelj lahko izgovarjal, češ jaz sicer držim z liberalci, toda za to pa nisem. Odslej se ne more več. Stranka je sprejela imenovano zahtevo v svoj program, in kdor spada v stranko, mora ta program sprejeti.
Liberalni učitelj ima torej zdaj dve dolžnosti, ki si druga drugi bijeta v lice. Po svoji prisegi mora vzgajati nravno-versko, potemtakem mora delovati v sog'asju z duhovnikom in z verskimi nauki; po svojem strankarstvu pa mora delovati popolnoma nasprotno: duhovnika iz šole ven, z vero ven! Tako naj toraj liberalni učitelj nosi dve duši v sebi, eno versko-nravno, kot je prisegel, drugo liberalno, kakor jo zahteva stranka. Čudno bitje! Na dve plati pa učiteljevo delo ne gre. Po naši sodbi je nemogoče, da bi liberalni učitelj mogel zvrševati svojo prisego, hkrati. pa svojo strankarsko dolžnost. Vprašanje je, kam se bo nagnil, kaj bo raje prelomil, prisego ali liberaistvo. In v tem oziru bodi vsem liberalnim učiteljem na ves glas povedano, da naše ljudstvo krivoprisežnikov ne bo trpelo med vzgojevatelji svoje mladine. Poskrbelo bo, da tisti učitelji, kateri nočejo zvrševati svoje prisege, tudi v šoli ne bodo imeli nič r praviti.
tem oziru se ne da prav nič gli-hati. Učitelj, ki misli po zahtevi liberalne stranke iztisniti veronauk in duhovnika iz šol, naj si poišče drugega kruha, pri naši mladini nima ničesar opraviti. Učitelj Crnagoj je na liberalnem shodu pravil, da se bo pri prihodnjih rodovih poznalo delo liberalnih učiteljev. Naj si zapiše za uho, da bo slovensko ljudstvo temeljito poskrbelo, da še pred prihodnjimi rodovi izgine vrsta takih mož, ki hočejo odpraviti vero iz šole, izmed učiteljstva.
Zavpili bodo, da jih preganjamo, in da jim žugamo s krutostmi. S čim pa nam oni žugajo, to naj pomislijo. Mi ne mislimo preganjati nikogar, marveč samo mirno in v zavesti svojih dolžnosti pravimo, da hočemo braniti svojo mladino takega vpliva, ki ga je v imenu učiteljev pri zaupnem shodu napovedal učitelj Crnagoj, Kdor hoče biti pameten, prav! kdor noče, tudi prav! Posledice naj si pa sam pripiše!
Izobrazbi.
Kako naj si predstavljamo božje stvarjenje sveta?
Ta že ne zna svetega pisma, si bo mislil kdo, ko bo prebral naslov. Notri v knjige svetega pisma naj pogleda, pa bo vedel. Počasi, prijatelj! Človek je silno radovedna stvar, in če mu kako reč še bolj natanko razložiš, bo imel vedno še s:o vprašanj na jeziku. Sveto pismo pa omenja stvarjenje sveta precej na kratko iz lahko umevnih razlogov, ker Bog ni hotel, da bi bilo sv. pismo učna knjiga zvez-doslovja za visoke šole, kjer bi se pisalo o stvareh, ki z našim izveličanjem niso v nikaki ožji zvezi. Mi bi torei raje kaj bolj natančnega slišali o postanku sveta. Razun tega pa jc znano, da se nahajajo na svetu mnogi učeni ljudje, katerim sta vera in Bog deveta briga, in ti radi sejelo ljuliko med pšenico, tako da je treba ž njimi računati. Ako se izkaže, da se nauk znanosti vjema s svetim pismom, bomo s tem globokejšim prepričanjem verovali v njegov božji izvor. Poglejno torej, kaj pravi znanost, in primerjajmo potem to s svetim pismom!
Sveto pismo začne pripovedovanje o stvarjenju tako: V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Znanost nas uči. da je bila v začetku samo neka pljnastaLStjov, iz katere se je razvijala zemlja In vse zvezde, in ta snov je imela v sebi moči, da se je iz nje zamoglo vse razviti. Tej snovi pravimo prasnov. Razprostirala se je po celem vsemirskem prostoru, a je bila silno redka. Vsled privlačne sile, ki jo je imela tudi ta prasnov, se je začela na posameznih mestih zgoščevati in se zbirati v kroglje, iz katerih so pozneje postali svetovi. Prasnov za naše solnce in njega planete se je zbrala tudi v veliko krogljo, ki i", segala dalje v vsemir, kakor so najoddaljenejši pla-
neti od solnca. Ko se je ta prasnov začela zgoščevati, se je začela iz gotovih vzrokov vrteti okoli osi, in sicer tem hitreje, čim bolj se je krčila. To vrtenje postalo je sčasoma tako hitro, da sc je na površju vsled velike sredobežne sile odtrgalo nekaj prvotne snovi od ostale kroglje in se je ta odtrgana snov začela samostojno vrteti okoli prvotne kroglje, ker jo ta vsled privlačnosti ni pustila od-leteti naprei v vsemir. To odtrgavanje se jc zfodilo večkrat, seveda v dolgili presledkih. Oddaljena snov se jc sklonila zopet v kroglje in iz teli krogelj so nastali solnčni planeti. Pozabili smo omeniti, da se je od že ločenih krogelj zopet odtrgalo nekaj snovi, iz katere so postali meseci planetov. Za to ločevanje planetov od prvotne kroglje govori dejstvo, da se gibljejo vsi planeti okoli svoje osi in meseci ravno tako obletavaio svoje planete v isti smeri, v kateri sc njih planeti sučelo okoli osi. To gotovo ni le slučajno, ampak ima vzrok v prvotni skupnosti prasnovi. S krčenjem snovi sc je začela razvijati vročina, ki Je postajala tem večja, čim bolj se je kroglja manjšala, tako da so bili v neki dobi vsi planeti našega in drugih solne v tem stanju, kot ie solnce dandanes. A vročina ni ostala v planetih,temveč se je počasi izgubljala v ledeno mrzli vsemir, v katerem Jc še dandanes, kakor smo že povedali, sto ali še več stopinj mraza. Vsled ohlajevanja so se izpremenili plini v tekočine in nazadnje, ko je planet izgubil zadosti toplote, se je napravila na njem tenka trda skorja, ki je postajala počasi debelejša, a v sredini Je bilo vsled toplote še vedno vse raztopljeno. To vidimo pri zemlji še dandanes, kajti ognjeniki bruhajo iz sebe raztopljeno kamenje in druge snovi. To nam dokazuje, da je sredina naše zemlje tako vroča, da je vsak kamen notri v tekočem stanju. Voda, ki se je nahajala takrat na zemlji, jc bila vsled velike vročine, prihajajoče skozi tanko skorjo iz sredine zemlje, izpremenjena večinoma vsa v pare, ki so tvorile tako goste in visoko segajoče oblake, da niti en žarek solnca ni prodrl do površja zemlje. Odslej naprei bomo opazovali samo razvoj zemlje. Ta je bila torei obdana z gostimi oblaki, da je vladala na njeni površini neprestana tema.
Ali ne stoji vse dosedaj povedano v nasprotju s svetim pismom? Ne, ampak v soglasju. Sveto pismo sploh vsega tega razvijanja ne omenja. Videli smo. da Bog ni neposredno ustvaril zemlie. ampak snov, a kot sveto pismo, lahko rečemo, da jo je res On ustvaril, ker se je ves razvoj vršil po njegovi volji. Ce pravimo: Bog je ustvaril zemljo, je to samo krajši izraz za resnico: Bog le ustva rii prasnov in ji dal moči, da se je iz nje razvila zemlja. Saj pravimo v vsakdanjem govoru n. pr.: Lavdon je premagal Turke, dasi vemo, da so iih premagali njegovi vojaki, katere je tako dobro vodil, da so zmagali. Sveto pismo ne omenja tudi nič, koliko časa se je razvijanje godilo. Trajalo je to razvijanje precej_mjIijon.Qv.Jet. predno so se planeti ločili od skupne kroglje in se je na njih površju napravila trda skorja. O vsej tej dolgi dobi molči sveto pismo in začne z opisovanjem zemlje, ko je bila na njej že trda skorja na površju in se ie bilo sesedlo tudi že nekaj vode po celi površini, medtem ko so gosti oblaki delali noč. Na zemlji takrat še ni bilo hribov in dolin, kot dandanes, vse je bilo popolnoma gladko in zato jo je pokrivala povsod voda. Sv. pismo nravi, da je bila pusta in prazna, tema ie vladala na njej in vode so jo pokrivale. Omeniti moram na tem mestu.da pisatelj svetega pisma opisuie vse tako, kot bi bili videli ljudje, ako bi bili že takrat na zemlji, in za-
molči, česar bi se ne bilo videlo. Počasi so se začeli nepredirni oblaki zgoščevati v vodo, ali — po domače rečeno deževalo je, da jc moglo priti nekaj svetlobe do površja zemlje, a oblaki, ki so se seveda vedno znova delali, so bili še tako gosti, du se solnce samo iu mesec nista videla skozi nje. Svetloba je bila nekako taka, kot jc dandanes ob deževnih dneh. Sveto pismo nam pripoveduje to tako, da je Bog rekel: Hodi svetloba, sc torej vjema, ker so seveda po božji volji jjostali oblaki redkejši. Sedaj so se začeli menjavati žc dnevi in noči. Pod izrazom svetega pisma: In bil Jc večer iu jutro, prvi dan, ni treba misliti, da se jc vse godilo v času 24tih ur, ampak po nauku razlagalcev svetega pisma pomenja ta dan neko nedoločeno dobo, lahko več tisoč ali milijonov let, v katerih se je na zemlji razvilo eno stanje v drugo.
V drugi taki dobi so se vzdignili oblaki, ki so segali do površja zemlje, do sedanje visočine, seveda vse po božji volji, in to razlaga tudi sveto pismo. Suhega sveta se takrat še ni videlo. Ker sc je zemlja neprestano ohlajala, se je tudi vedno bolj debelila trda skorja. Znano pa je, da zavzemajo raztopljene snovi večji prostor, kakor če so v trdem stanju. Ker se je zemlja strjala, so morale nastati proti sredini luknje in votel prostor, in površje se je nagubančilo. Na nekaterih krajih se jc sesedlo, nastale so doline na drugih krajih se nekoliko dvignilo, to so h *ibi. Da rabimo malo smešno primero: To je ravno tako, kakor ko se človek postara. Prej i na obraz lepo okrogel in gladek, kakor je bila tudi naša zemlja včasih čisto ravna, ko pa se človek postara, dobi gube in brazde po obrazu. In podobno so sc na zemlji naredili nribi in doline. Vsled tega je voda odtekla v nižave in se je prikazala suha zemlja, kar nam pripoveduje tudi sveto pismo. Suha zemlja je torej bila, svetloba tudi že. dasi slaba, a rastlo še ni ničesar na površju. Tedaj je Bog ustvaril prve rastline, travo in drevje. Da bi pa rastline mogle uspešno rasti, je bilo treba, da je včasih posijalo solnce. To se je zgodilo, ko so se prejšnji gosti oblaki še bolj zredčiii in se je pokazalo na posameznih mestih jasno nebo. Tedaj so prvič pozdravili solnčni žarki šc mlado zemlio. Sveto pismo pripoveduje to tako, kot bi bil Bog solnce, mesec in zvezde šele takrat ustvaril. To je umeti tako, da jih je takrat prvič pokazal in bi jih bili ljudje, ako bi bili takrat že živeli, prvikrat videli. Poprej jih takorekoč na zemljo ni bilo, ker se niso videli zaradi gostih oblakov. Zato se šele tako pozno omenja njih ustvarjenje. Izrečno pravi sveto pismo, da jih je Bog ustvaril, da bi Izraelci ne začeli teh božjih stvari častiti kot bo gove, kakor so to delali drugi narodi. Za nekatere planete je solnce še dandanes nevidno, ker jih obdajajo nepretrgano oblaki in jim nikoli ni mogoče videti površja.
Nato se je vršilo stvarjenje dalje. Najprej je Bog poklical v življenje živali vseh različnih vrst, da bi tako pripravil na zemlji ugodna tla za človeka. Ko je bilo vse pripravljeno, je ustvaril še njega in mu izročil vlado nad vsem. S tem bi bila dovršena naša naloga. Ce še enkrat gremo nazaj, vidimo, da se stvarjenje, kot ga popisuje sveto pismo, res lepo'vjema s tem, kar je spoznala posvetna veda za resnično. Pravzaprav ne moremo reči: za resnično, ker nimamo neposrednih dokazov, da se res vse tako vršilo, kot sni:> mi opisali. A opazovanje današnjega stanja zemlje, meseca, solnca in drugih planetov nas privede do tega zaključka, je torej samo velika verjetnost, da se je vse zgodilo tako. kot smo opisali.
Pri razlaganju svetopisemskega popisovanja se nam je ozirati posebno na dve točki: da sveto pismo govori z verskega stališča in da je namenjeno neizobraženim Izraelcem, (log bi bil lahko navdihnil pisatelja, da bi bil popisal natanko, kako je On ustvaril vse reči, a natančnejše razlskavanje je rajši prepustil ljudem. Pred vsem je hotel vtisniti Izraelcem v spomin, da je vse stvarstvo njegovo delo. Zato st vedno ponavlja, da je ustvaril to in to. Ni pa treba ravno misliti, da je Bog vsako eč neposredno ustvaril, ampak jc gotovo dal ■rvotni snovi moči, kot jih ima sploh snov Šc dandanes, da se po njih razvije, in ob enem hotel, da se to nadalje tako razvija, kakor se razvilo, da je nastala iz prasnovi zemlja v sedanji obliki, solnce in zvezde. To velja za razvoj zemlje iz prasnovi. Moči, da bi začele rasti rastline, pa mrtvi snovi ni dal, ker jo dandanes tudi nima, ampak te so nastale po izrečni Njegovi volji. Istotako živali in človek. Je tudi veliko bolj dostojno njegove vsemogočnosti, če si mislimo, da je dal že pri stvarjenju prasnovi moči, ki so delovale pri razvijanju vscniira, in da mu ni bilo tre-ia naprej in naprej posegati v njegov razvoj.
Izraelci so bili prvotno pastirji in so bili želo malo izobraženi. Da so razumeli, jc bilo ireba čisto priprosto pisati, vsako učenost iz-imščati. Oni bi ne bili niogli pojmiti, kako jc i. pr. nastalo vsemirje, ako bi bilo vse popisano, in bi jim bilo sveto pismo knjiga s sed-nimi pečati, kar je zvezdoslovje še dandanes •ečini ljudi.
Političen pregled.
DELEGACIJE.
Naš cesar se imenuje s pravim naslovom Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo«. On je namreč cesar avstrijski in iralj ogrski in hrvaški. Od leta 1867 imajo Dgri in Hrvati v Budimpešti svoj državni ;bor, ki ima za Ogrsko in Hrvaško ravno :ake pravice, kakor naš državni zbor na Du-laju za naše avstrijske dežele. Vendar imamo i Ogri in Hrvati precej skupnih stvari. Najprej e skupen vladar Franc Jožef. Ta ima oblast iez Avstrijo in Ogrsko in Hrvaško. Tudi vo-aki so skupni. Sicer se poznajo ogrski vojaki ler so »špičkarji«, toda ravno tako so cesar-iki kakor naši in nekateri ogrski ali hrvaški egimenti so pri nas v Avstriji, naši pa neka-eri na Ogrskem. Seveda so skupni potem udi stroški za vojaščino. Z Ogri in Hrvati mamo skupaj tudi »ministrstvo za zunanje itvari.« Ta minister ima namreč nalogo, da [leda, da se dobro razumemo z drugimi državami, kakor so Nemčija, Rusija, Angleška in lrtige. Pod njegovim vodstvom so tudi kon-iuli. Konzuli so namreč zastopniki države v uiih večjih mestih. Kdor je bil kaj po svetu, e gotovo imel tudi s konzuli opraviti. In še ickaj imamo skupnega z Ogri in Hrvati, in ifcer finančnega ministra. Skupni minister za 'oiaščino in oni za zunanje stvari potrebujeta lamreč precej denarja in za ta denar mora skrbeti skupni finančni minister. Denar dobi leloma iz davkov, deloma pa iz carine. Carina '•i »col« imenujemo namreč tisti denar, ki sc nora plačati na meji države, če se kaka stvar 'elje čez mejo.
. Seveda morajo kakor drugi ministri tudi 1 trije vsako leto poročati poslancem, zakaj » denar porabili in povedati, koliko ga ho-•eio za drugo leto. Ker bi pa bilo vse poslance kupaj spravljati le preveč zamudno, zato iz-'oli naš in ogrski državni zbor izmed sebe lekaj poslancev, pred katerimi potem govore
ministri ju ki se posvetujejo o skupnih zadevah. Ti od poslancev izvoljeni poslanci se imenujejo delegatje in vsi skupaj delegacija. Slovenski se namreč pravi delegat — poslanec.
CESAR V DELEGACIJAH.
Vsako leto se snideta avstrijska in ogrska delegacija in sicer enkrat na Dunaju in drugič pa v Budimpešti. Vsako leto pride tudi cesar k prvemu sestanku delegacij. Tam pove glav ne stvari, kako je razmerje naše države do tujih držav, dalje pove, koliko se bo potrebovalo za vojaščino in take stvari. Skupni ministri pa morajo predložiti svoje račune za prihodnje leto. Potem gre navadno cesar okoli poslancev in skoro vse nagovori. Posebno za nimivi so bili letošnji cesarjevi nagovori. Opa žilo se je namreč popolnoma jasno, da je cesar sam naglašal potrebo nove volivne pravice. S tistimi poslanci, ki so nasprotniki splošne in enake volivne pravice, je cesar zelo malo go voril in tudi proti njim je naglašal, da je nova volivna pravica potrebna za državo. Popar jeni so bili najbolj različni grofje in baroni, da jih je ccsar skoro prezrl in da je z navadnimi, kmečkimi in delavskimi poslanci veliko govoril. Dobesedno zapišemo pogovor med cesarjem in dr. Šusteršičem, ki zastopa Kranjce in tudi vse Slovence v delegaciji, ker štajerski, koroški, goriški in tržaški Slovenci do sedaj nimajo svojega zastopnika. Ko je cesar prišel do dr. Šusteršiča mu je najprej rekel, da ga veseli, da ga zopet vidi in potem pristavil: »Pač že dolgo niste bili doma?« Dr. Šuster-šič jc odgovoril: »Veličanstvo, letos se nam v tem oziru slabo godi, veselimo se že vsi na Božič, ko bomo zopet enkrat videli družino.« Cesar je nato spravi! pogovor na razmere v kranjskem deželnem zboru in odločno izrazil svojo željo, da se tam povrnejo dobre razmere, obžalujoč, da se to ni zgodilo že pri zadnji seji. Dr. Susteršič je odgovoril, da se bodo po prihodnjih volitvah zboljšale razmere tudi v kranjskem deželnem zboru in je po-vdarial, da je tričetrtinska večina tudi sedaj že pripravljena razmere urediti. Cesar je ponovil odločno željo, da pride v kranjskem deželnem zboru do rednega dela. Tudi z drugimi ljudskimi poslanci je cesar prijazno govoril in odločno povedal, da on želi, da se uvede volivna pravica.
SKUPNI PRORAČUN.
Skupni ministri so v delegacijah predložili proračun za svoje potrebe za prihodnje leto. Skupni vojaški minister zahteva 305 milijonov kron in sicer izmed tega 32 mihionov kron za nove topove, 3 milijone kron za nove trdnjave ob meji, drugo bodo pa pojedli vojaki. Razven tega potrebuje vojna mornarica za nove bojne iadije in za pomorske vojake 45 milijonov kron. Vsega skupaj bo torej sne-dla vojaščina drugo letos 350 milijonov kron. To je precej drago plačan »oborožen mir«. Ministrstvo za zunanje stvari potrebuje drugo leto 12 in pol milijona kron, da plača syoje konzule, pisarne itd. Še posebej bo treba dati /a vojaško upravo Bjsne in Hercegovine sedem in pol milijona kron. — Kaj pa skupni finančni minister? Kje bo dobil ta denar? 130 milijonov kron bo prinesla carina ah col. drugo bo pa treba pokriti z davki. Veliko bol
DRŽAVNI ZBOR.
V državnem zboru se nadaljuje obravnava o novi volivni praviH. Zopet je bila enkrat nevarnost, rta nasprotniki volivne pravice zmagalo. Sof-ekli so se namreč >»ehi in N"inci zaradi razdelitve volivnih okrajev na Češkem. Na Češkem je namreč izmed vsakih 100 prebivalcev 63 Cehov in 37 Nemcev.
Po tem razmerju bi morali Cehi dobiti — ker pride na vse Češko 130 poslancev — 82 čeških poslancev in 48 nemških. Znana je vsem nemška požrešnost in nenasltljivost. Ker imajo sedaj še moč v državnem zboru, hočejo vse po svoje narediti. Cehi so precej odjenjali in zahtevajo samo le 78 poslancev in za Nemce 55. Nemci pa v svoji požrešnosti zahtevajo celo, da bi dobili Cehi le 75 poslancev, Ncnici pa 58. Boj je bil tukaj in bati sc je bilo, da se ob tem razbije cela volivna preosnova, ker Cehi in Nemci so dovojj močni, da se jim drugi ne morejo ustaviti pri glasovanju. Posredovali so naši poslanci in našim so se pridružili še Poljaki. Naši poslanci so rekli: »Mi vemo, da se godi Cehom krivica, ker ne dobe toliko poslancev kakor jim jih gre po številu, toda sedaj je nemogoče pomagati. Nemci imajo večino in če ti nočejo sprejeti tega predloga, bo splošna in enaka volivna pravica šla po vodi. Zato bomo mi glasovali tako, da ue bo obveljal ne eden in ne drug prediog. Cehi naj dobe 75 poslanccv, Nernci pa 55. To je tudi obveljalo. Na ta način se je rešila ta pre-porna točka, ki je delala toliko skrbi ministrom in poslancem. Ta teden je prišlo na vrsto glasovanje o Koroški, Štajerski, Kranjski in Istri.
»DELO ZA LJUDSTVO.«
2e parkrat smo poročali, kako se obnašajo nekateri poslanci, ki hočejo na vsak način preprečiti volivno pravico. Danes navedemo zopet malo stvari, ki bodo vse zanimale. Kakor smo že rekli, so eni izmed glavnih nasprotnikov splošne in enake volivne pravice različni grofi, baroni in sploh bogataši. Ti si kar misliti ne morejo, da bi imeli pri volitvah le en glas, kakor ga bo imel kmet in delavec. Zato nagajajo, kar le morejo. Včasih so malodane cesarju pete lizali, sedaj pa, ko je cesar sam rekel, da je tudi on za novo volivno pravico, se pa repenčijo in uganjajo neumnosti. Cesar jim je zato tudi pokazal, da se zmeni zanje toliko kot za lanski sneg. Vidi sc pa tem gospodom, da jim je. za cesarja le takrat, kadar se gre za njihove pravice. Ce jim pn. malo na prste stopi, pa malo manjka, da bi naredili kak upor.
Drugi pa ropotajo in zabavljajo v državnem zboru, kakor barabe. Pretekli teden je pa v petek nastal v zbornici popoln pretep. Vzrok so bili največ Nemci, ki so stavili prenapete zahteve in so se raztogotili, ko ni prodrl neki predlog Skočili so skupaj nekateri posebno hudi Cehi in Nemci in se začeli ru-vati, lasati in metati tintnike drug v druzega. Kar naenkrat jih je bilo kakih 30 skupaj in so se tepli in vpili kot bi bil sodnji dan. Drugi so seveda mirili, bolj plašni so pa gledali od strani. Cehi so bili posebno hudi na predsednika, ker so mislili, da jih je on goljufal in ni prav štel glasove. Več Cehov je zato planilo na predsednika in komaj so ga rešili iz njihovih rok. Postavil se je posebno poslanec Pro-haska, ki je kar po vrsti metal pretepače v stran. Ko se mu je predsednik zahvalil in Izrazil začudenje o njegovi moči, je ta vzel goldinar iz žepa in ga skupaj zvil. — Mislimo, da po vpeljavi nove volivne pravice ne bodo več prišli taki pretepači med poslance ampak razumni možje.
ZATIRANJE POLJAKOV POD PRUSKO VLADO.
Zc parkrat smo poročali čitateljem »Do-moljubovim« o krivicah, ki jih uganja nemško nasilstvo med Poljaki, ki se morajo uklanjati nemškemu gospodstvu. Da bodemo položaj, v katerem so Poljaki še bolj spoznali, ne bo škodovalo, če izpregovorimo še nekoliko o njihovih razmerah. Poljaki pod prusko vlado
imajo samo nemške šole, samo veronauk se je vedno učil v materinskem jeziku in molilo se je v šoli po poljsko. Veronauk v šoli ne poučujejo duhovniki, ampak učitelji. Ti so se hoteli pruski vladi prikupiti in zato so začeli učiti tudi veronauk v nemškem jeziku. To Je na jako razburilo vse poljsko prebivalstvo. Da bi mirnim potom prišli nazaj do svojih pravic, obrnili so se Poljaki s prošnjo do vlade, do samega nemškega cesarja, toda povsod so bili surovo zavrnjeni. Ko so uvideli Poljaki, kako silnim potom jih hočejo ponemčiti, vzbudila se je v njih narodna zavednost in povsod, kjer biva poljsko ljudstvo, so se vršili shodi in posvetovanja, kako bi dosegli nazai to mrvico pravic, katere jim hoče vlada s silo vzeti. In kaj se je zgodilo? Kar naenkrat se je raznesel glas. da so v neki šoli začeli otroci štrajkati in niso hoteli moliti in odgovarjati veronauka v nemškem jeziku. Kakor blisk se je to razširilo po celi deželi in kmalu so začeli po vsej deželi poljski otroci štraikati, tako, da ie sedaj število štrajkuločih otrok že skoro 100 tisoč. Da pa se je štraik tako hitro razširil po celi deželi, ie bilo zato mogoče, ker je o vseh teh dogodkih kaj podrobno pisalo ljudsko ča-sopisie ki ie na Poznaniskem iako razširjeno. — Neki poliuden list štele 67.000 naročnikov, drugi pa 40 000. — Ta štraik šolskih otrok je popolnoma zmedel račune pruski vladi in kakor se kaže. ne bo druzeea izhoda zanjo, kakor da se uda poliskim otrokom. S tem štraj-kom je v zvezi tudi narodno probujenie Poljakov. Pokazalo se je. da so se kraji, kateri so se šteli ž.e med izgubljene za Pollake, s tem štraikom vzbudili in da so tudi po teh kraiih začeli štraikati. Tri ure od nemškega glavnega mesta Bero'ina se že začenjajo poljske vasi. torei imajo Nemci prav pred vratmi hudega sovražnika. Kako so hoteli zatreti Poljake. nam kaže tudi to-le: Ustanovila se jc neka nemška komisija, katera dobiva leto za letom od vlade več sto miliionov zato, da kupuje od Pollakov posestva in lih prodala Nemcem s tem namenom, da bi izpodrinili Poljake iz njihove zemHe. Ko so Poljaki to opazili, Jih je vzpodbudilo to tako. da smatralo vsakega za izdaialca domovine, kdor oroda Nemcem svoje posestvo. Da bi se zadolženim in revnim kmetem nomagalo. ustanovili so Poljaki veliko posolilnic in hranilnic, da se Jim ni treba zatekati v času sile k Nemcem.
Edino, kar so Nemci s svoiim nasilstvotn dosegli ie to. da so pokazali zopet enkrat svetu, kako znalo širiti svoio kulturo! Ali niso podobne razbere tudi pri nas!? Poglelmo na Koroško in Stalersko in videli b^mo. da niso nič boliše razmere, kakor na Poznaniskem. Slovenski otroci v nemških šolah, kier se iim vbila v glavo blažena nemška kultura v jeziku, ki ea ne raznmeio. Podobno kakor na Poznaniskem hočelo tudi nam iz rok iztrgati naša rodna tla in se utaboritl na slovenskih tleh. Tudi pri nas se mora še vzbuditi ona narodna zavest, kakršno so pokarali Pollaki nasproti svoiim zatiralcem! — Vse pollsko prehivalstvo na le presenetila vest. da |e nenadoma umrl nadškof Stablevski v Poznanju zadet od kani. ki le. kakor smo že zadnilč poročali, stopil odločno na stran svollh rolakov v boiu za svete pravice. Smrt niecovo spravljalo v zvezo z razhnrlenieni. katero mu le povzročila pruska vlada vsled štrajka poljskih šolskih otrok.
RUSIJA.
V ruski državi so se sedaj večinoma polegli viha ril. ki so tako grozovito dlvlall še pred nedavnim časom, in ki so nrinesli Rušili toliko gorifl. Le tu In tam se čule še kak odmev, ki snominla na revolnclio. vehdar se vse zopet hitro poleže. Nekal druzesra pa grozi veliki ruski državi, nova nesreča jo prihaja oblskavat, preti jI namreč letos ve-
lika lakota. V tem revolucionarnem času so se ljudje bolj malo brigali za svoja poljedelstva. tudi letina Je bila slaba in posledica tega je lakota. Najhujše je pa to, ker v kazanskeu okraju že sedaj kmetje nimajo kaj jesti, ko se šele začenja zima. in ropajo po državnih žitni-cah. Ko se bo lakota oglasila tudi po drugih kraiih, tedaj bo prišlo novo gorje nad rusko državo. —
Tudi na Kitajskem je letos huda lakota. Čez 10 milijonov ljudi trpi lakoto in umirajo gladu. Tuje oblasti so se obrnile na Evropo in na Ameriko, naj se pošlje ubogim, gladnim Kitajcem kaj podpore.
Listek.
Povest s Kozjaka.
(Napisal Marijan.)
Miha Paj in Janez Bizelj sta bila posestnika na Koziaku, to se pravi, edina posestnika, edina soseda, in nihče jima ni kratil božjega miru, če si ga sama nista. Žalibog, da sta si ga večkrat. Je že tako v slabi človeški naravi, da človek ne more živeti vedno zlepa. Ze kaj pride, kar zdazpazdaj skali čisto in jasno ozračje človeškega življenja; pa se spet zjasni in dobro je za nekaj časa.
Tako je bilo tudi na Koziaku med obema sosedoma. Cez teden sta se pričkala in prepirala za razne stvari, ko pa je prišla nedelja, sta se zbogala in šla skupaj k maši, ker fara jc bila daleč in je dolgočas človeku hoditi samemu. Po maši sta se po navadi kod ustavila, se ga malo nalezla, in začel se jc zopet govor trd in srdit in se končal s prepirčkom. Zamahovala sta drug proti drugemu toliko časa, da je eden odnehal. Eden je moral, sicer bi ga drugi pivci imeli za trmoglavca, in Kozjak bi bil prišel pri dolincih ob dobro ime, tega pa nista hotela. Kajti ljubila sta svoj Kozjak, še bolj pa njegovo dobro ime, ki jc slovelo daleč okrog po dolini. Domov sta hodila nekoliko časa skupaj, po potu drezala in suvala drug drugega, ker jima je kaplja ogrevala možgane in tudi telesu daiala moč; vselej se jc pa zgodilo, da io je eden popihal naprej. ko se le naveličal sosedovih besedij, drugi pa Jo Je krevsal počasi za nJim. kakor bi se mu nikamor ne mudilo, in sc jezil, kako vražje preDirljiveea človeka mu je Bog od-Icčil za soseda. Tako ie b?lo vedno vsako nedeljo. dasi ne od nekdaj.
Ko sta bila namreč Janez Bizell in Miha Paj šc mlada, ko nista imela še svoiih gruntov. takrat sta zapuščala včasih Koziak in ho-d!la v dolino fantovat in takrat sta se še iako dobro razumela. Bila na sta to fanta, ki nista imela para. Miha je bil malhen, pa jezičen. Brada mu le stala malo nanrej in mu nri vsaki besedi do dvakrat zamikala, v čellustih na ie imel zatakn>ene zelo redke in drobne zobe, ki so se mu Dokazali vsi od nrvetra do zadnjega, kadarkoli Je soreeovoril. Snloh le menda govoril samo z brado in zobmi, in jezik ie bil le postranski orinomoček. Janez na le. bil dolg in suh možic. tako. da so mu d^llnci rekli — sabHa. Morda ie ime tudi zaslužil, ker udava mu ie molela eotovo za meter nanrpi kakor ostali život, noče so na nolairoma rapllale in ostaiale od*ad. Tako le bil res podoben zaviti turški sablli. Oovor'1 ie malo in počasi in snremljal maloštevilne besede s novdarki svojih rok. Ne bi mu bil orisodll. da se rad pre-n»ra. na se ie Sicer se ie pa moral, ker le b!I Pni zelo nataknien človek. Čudno, pa ob
enem lepo je bilo videti, kadar sta jo prejšnja leta primahala v dolino. Janez počasi — danes enkrat — Jutri enkrat — poleg nJega pa Miha hitro kakor bi kolo vrtil. Takrat v mladosti sta se lepo razumela in živela prijetno življenje. Ko sta si pa izbrala za bodočnost boliše polovicc — ko sta se oženila in postala moža karla, se je začelo drugače. Zdaj sta gledala vsak nase, pa tudi delala vsak zase. Kakopak! Vsak je samemu sebi najbližji in vsakdo mora gledati na svoio korist, sicer se ne dd živeti. In tako jc lahko umljivo. da je bila povod nepotrebnih besedi vsaka majhna reč. Kadar sta se SDorekla. sta jmia stopili na stran tudi brhki ženici. Pajka Paiu. Bizlievka Bizlju. in jezikali so vsi vprek, dokler iim ni bilo zadosti. Drugi dan ali čez par dni je bilo zopet dobro.
Bizlieva hiša je stala v rebri, Paieva pa na vrhu griča, tako da Je Paj lahko videl, kaj dela Bizeli: Bizelj pa ie bil vedno v nevarnosti pred Pajevimi dr.obnogledimi očmi.
Enkrat so dale besedam povod kokoši, ki so si bile prišle hrane iskat na BizHev gnoj. Bizlhi se to ni dobro zdelo. Zaerrabil je na drv:h krenelce in ga zalučil za njimi, da so z glasnim kokotom odletele. Paj je slišal, ker je stal nred hišo in sc ozrl.
»Hc-ho! Kaj so ti napoti moie kokoši, štulec,« je kričal nizdoli in si oeradil tista z obema rokama, da je slas bolj odmeval.
»Ti bom že dal! Doma jim dai zobati, pa v kitrnik jih zapri, da ne bodo razkopavale po mojem.« Je odgovarjal Bizeli.
»Kal sem jih jaz zapodil na tvoje? Sem jim rekel, naj greio?
»Pazi nanje! Na mojem nimajo nič opraviti! Zapri jih v kurn.k, pravim!«
»Tebe bom! Si potreben!«
»Sebe daj! Si petelinje sorte!«
»Čakaj, štulec! Boš videl, kaj zna petelin!«
»Znaš, znaš — kavsati pa kričati 1«
»Ti bom že dal!«
Paj ie prijel preklio, skakal pred svojo hišo in pihal od jeze. Prihitela je iz veže Paika in mu nomatrala. Doli si nista upala. Tudi Bizlievka je priletela in pomagala svojemu. Pritekli so otroci — Palčki in Bizelički — in stala si je voiska oči v oči. in letele so mišice z jezikov. da se Je kar bliskalo. Hujšega ni bilo, kakor po navadi ne. Končal se je bol s tem. da sta obe voiski izginili vsaka v svojo hišo in zaloputnili vrata.
Pai je imel zadai za hišo lepe hruške. Zlahtnice so bile. Bintrljale so med listam milo in proseče, da se je oglasila mladim Bi-zellčkom v elobmah srca vroča slast no nlili slast, ki se le oblajala ■emholi. čimboll leno so Žlahtnjce blncf|lp|p in iih vaHlfi. Samo tpžkn le bilo do nllh, ker je bil pri Palevlh vedno kdo doitia Bo? vari da bi iih bil stari zasačil na nlih. Mlade B^ellčke oi bil kar po vrsti m-česnil. kakor se razčesne mlada rocovila. Pa so vendar hodili okoli hrušk in onrezovali tako dolgo, dokler iim ni b!la enkrat sreča mila. N-kocar ni bilo d<">ma. Halo. zdai na le nad n|p i Dva sta snlezala na vrh. punčka na ie ostala snodal na straži. Fantka sta obirala, ipdla. devala za sraioo in ITi se«tr|cl metala dol. ki le nroseče zrla za nl'ma Pa le kmalu minilo vse veseHe. Brž dr>l! (Voza! Pai je nribaial in že od dnipč kričal kakor žrinv. B!7.eHčki so komaj odnesli pete, Paj pa s pre-kljo za nlmi.
»Vam bom dal. ščeneta hudirleva ! -U. da bi vam eoltanci zarasli, lačnik'. nenasitni! Mole hruške bi ob'rali... TI. ti! ■•«.
Bizeli le zapazil direndaj iri skočil ven.
»Kaj jc spet?« — Otroci so bežali za hiSo m gledali, kaj bo. Bali so se očeta in bali so se tudi Paja.
»Ti boni dal, kaj je! Tebe bom, koren stiiri!«
»Ti boš ja! Kaj so ti storili?«
»Pazi nanje! — O hruške, tako lepe hruške ... požrli so mi jih!«
»Katere hruške?«
»Škodo plačaj! Veje so polomili...«
»Tvoji nikdar nič ne store, meniš?«
»Kaj moji! — Piačaj!«
»Zadnjič so mi plot podrli tvoji paglavci,« se jc pritoževal Bizclj.
»Plačaj,« se je repenčil Paj. »in vstrahuj
j;h!«
»Ti pa svoje — amen!«
Bizelj se je skril v hišo; Paj pa je še nekaj časa stopical s prekljo v roki okoli njegove hiše, godrnjal in se jezil, potem pa krenil spet na svojo ljubo Pajevino. Po poti je pobiral hruške, ki so jih poprej v strahu otroci pometali stran in pomilovalno je vsak sad po-sebe pogledal... »Uj, take lepe hruške, pa mi jili gredo obrat... Za vsako gospodo bi bile. — Se svojim jih ne privoščim, pa da bi mi jili tuji brglezi?... Pa ravno ti-le Bizljcvi?... Dal jim bom ... ne, staremu pokažem, ker jih nc vstrahujc! Lepi otroci bodo — za samo Škodo... Še kesal se boš, ker jih ne držiš kot sc spodobi!... Kdaj moji hodijo po tvojem? Plot podrli — kajpak!... Naj mu ga! Ji bil dosti prida.«
I Potem je vzel motiko — ponjo je bil prišel, a slučajno zapazil Bizeljčke — in odšel mrinraje na njivo. Tam je pravil ženki, kaj se je zgodilo, da je vse narobe, če nikogar ni doma, da hudirja Bizljevega ne bo nikdar več pogledal, da mu je samo v škodo in tako naprej, kar mu je prišlo ravno na jezik. Pajka mu je vse lepo pritrjevala in prikimavala. Seveda, žena mora tako.
Drugi dan pa je že bila Pajka doli pri Bizljevki.
»Oh, daj, daj, posodi mi malo solil«
»Kaj ste pa včeraj imeli?«
»Eh, veš kaj so otroci! Naš stari se pa tudi za vsako stvar napihne. Ni vredno... Hruške so nam obrali — žlahtnice — vaši... Daj. daj, strinja, sem čisto pozabila jo kupiti, da ne bomo jedli neslanega!«
»Saj je naš tudi tak!«
»Ti tudi veš, strinja.«
»Si ti kaj boljši?«
»Vsi smo enaki! Kozjak je Kozjak — in trkamo se drug z drugim.«
Bizljevka je dala soli in Pajka je odšla. Tako je bilo zmerom. Pri hiši je česa zmanjkalo in sosed je moral k sosedu. V hribih je . težko.
Enkrat pa je bilo skoro kar zares in par nedelj nista šla Kozjakarja skupaj k maši. Bila je čudna stvar, zato je prav, da se dene na papir.
Prišel je bil na Kozjak mlad fant popotnik 1 z brašnom na rami. Bog vedi od kod, in zavil
v prvo hišo k Bizlju. Kad bi bil prenočil. Bizclj bi ga bil vzel pod streho, pa se je bal. Izgovarjal se je, da nima prostora, da ga ne pozna i. t. d.
»Zakaj pa nisi ostal doli v dolini?«
»Se mi mudi — moram jutri naprej čez hribe.«
»Po vaseh je več ljudi, doli bi bil ložje. Kaj bo Kozjak, saj vidiš, da imam samo eno luknjo! Kam naj te denem?«
»Se bomo st.snili.« '
»Ne, ne morem, kakor bi rad. K Paju pojdi!« In zamahnil je Bizelj s svojo dolgo roko in pokazal na Pajevino. »V veži boš spal, saj ima prostor!«
Komaj se ga je odkrižal. Dasi ie bil Bizelj počasne pameti, se mu je zdel človek vseeno malo sumljiv. V očeh ni imel nobene odkritosrčnosti in gledal v ti?, kakor bi nečesa iskal. »Zakaj ni prenočil v dolini ? Cesa išče na Kozjaku? Dve hiši — pa jo krene k nam. Kaj bo hodil preko Kozjaka čez hribe, ko ima drugod bližje! E, fant, fant, ne hodiš najbrž po pravih potih ... Tam naj te ima Paj in pogovorita se kakor hočeta. Kaj me briga! Ce te ne vzame, pa pojdi odkoder si prišel!« Tako je modroval Bizclj. Vedel jc pa že naprej, da se bo Paj kregal, ker je tujca poslal k njemu.
(Konec prihodnjič.)
Razgled po domovini.
Pri občinskih volitvah v Moravčah je
zmagala sijajno »Slovenska Ljudska Stranka« z 19 odborniki^ kljub vse liberalnim spletkam in agitacijam. Čast vrlim volivcem, ki se niso dali vpreči v liberalen jarem! — Po raznih kraj.h naše dežele sc bodo v kratkem vršile občinske volitve. Opozarjamo svoje somišljenike na to. K volitvam naj pride vsak volivec, da ne pride kaka občina po brezbrižnosti katoliških mož pod liberalno komando. Liberalci, ki se potezajo za ločitev cerkve od države, za razporoko, za brezversko šolo, ne sinejo gospodovati katoliškemu ljudstvu. Slovensko ljudstvo je dolžno to preprečiti, zato vsi na volišče, kadar vas kliče dolžnost.
Najnovejše je. sprejetje volivne reforme v državnem zboru. Hudo so se trudili nasprotniki volivne reforme, v prvi vrsti slovenski liberalci Tavčar, Ferjančič in Plantan, da bi padla vsa stvar, a korenito so se zmotili. Pogoreli so na vsej črti. Z veliko večino je bila sprejeta v soboto ponoči v državnem zboru. Pri vseh ljudskih prijateljih je zavladalo veliko navdušenje, ko so se sprejele vse točke tudi še v tretjem branjn. Tavčar in Plantan sta si prizadevala pridobiti za mesta dva poslanca in ju vzeti kmetom, a ni šlo. Obveljal jc vladni predlog, po katerem dobi kmečko lindstvo deset poslancev, liberalci pa enega, i" še ta je zelo dvomljiv. Slava našim poslanem, osobito dr. Šusteršiču, ki si je znal s svojim vpl.vom pridobiti skoro vse slovanske Poslance, da so Slovencem pripomogli do tolikega števila poslancev, ki pridejo v prihodnji državni zbor.
O kočevskem nemškem mandatu piše Kraška »Tagcspost«, da bo zanj hud boj, ako kandidature ne sprejme knez Auersperg. Oglašajo se kandidati, ki pravijo, da mora ta mandat zastopati le rojen Kočevec, tako n. pr. Profesor dr. Hans T s c li i n k e 1 iz Prage m okrajni šolski nadzornik P e e r z iz Ljubjlane.
»Tagespošta« te dve kandidaturi odklanja ter se vnema za grofa Barbota. »Tagespošta« poroča, da bo stopila v boj tudi nemška krščan-skosocialna struja in da ji prideta pomagat z Dunaja dr. Gessmann in Steiner. Poroča se tudi, da nameravajo Kočevarji ponuditi poslanstvo bivšemu deželnemu glavarju G š t e-t e n h o f e r j u.
Cesar dr. Šusteršiču. Pri sprejemu avstrijske delegacije v Budimpešti, je cesar nagovoril tudi dr. Šusteršiča, izrekujoč, da ga veseli, zopet videti ga. Pristavil je: »Pač že dolgo niste bili doina?« Dr. Šusteršič: »Veličanstvo, letos se nam v tem oziru slabo godi, veselimo sc že vsi na Božič, ko bodemo zopet enkrat videli obitelj.« Cesar je nato spravil pogovor na razmere v kranjskem deželnem zboru in odločno izrazil svojo željo, da se tam povrnejo normalne razmere, obžalujoč, da se to povodom zasedanja ni posrečilo. Dr. Šusteršič je odgovoril, da se bodo pri prihodnjih volitvah zboljšale razmere tudi v kranjskem deželnem zboru in je povdarjal, da je tričetr-tinska več,na tudi že sedaj pripravljena razmere urediti. Cesar se je poslovil z odločno željo, da pride v kranjskem dežeinem zboru čimpreje do normalnega razmerja. — Liberalci so seveda zopet silno razburjeni radi tega milostnega nagovora cesarjevega na dr. Šusteršiča.	. ,
Pastirski list vseh avstrijskih škofov se je prebral po vsej Avstriji prvo adventno nedeljo raz prižnic. List jako lepo govori o nakanah nasprotnikov sv. cerkve, ki krepko in vztrajno delujejo za razporoko in svobodno šolo. Verniki naj bodo na straži in naj se po dobrem časopisju opozarjajo na gihanje sovražnikov sv vere.
Železnica Kranj-frž!č se prične v kratkem graditi. Stavbeno vodstvo stanuje v Kranju v Rosovi hiši. Leta 1907 v Jeseni se bomo že vozili po železnici v Tržič.
Duhovske spremembe o ljubljanski škofij'. Imenovan je bil preč. g. Matej K i h ar, župnik v šmartnem pri Litiji, za dekana litijske dekanije in za knezoškofijskega duhovnega svetnika. — Premeščena sta bila č. g. Andrej Zgaga, bivši kaplan v Žužemberku, v Kolovrat in č. g. I v a 11 L o 111 š e k, kaplan v Koprivniku na Kočevskem, v Stari trg pri Poljanah.
Ob grobu duhovnega svetnika č. g. Janeza Škvarče. Dne 27. t. 111. umrl je v ljubljanskem Leoiiišču g. svetnik in upokojeni župnik Janez Škvarča. Rojen jc bi! blagi ix>kojnik dne 11. maja 1845 v župniji Št. Jošt nad Polhovim gradcem v vasi Biitanjcva hiš. št. 25. Oče njegov, Jakob Škvarča, jc bil spoštovan posestnik ondi. Mati mu je bila Terezija rojena Jan-kovič. Spodnjo gimnazijo je izvrši v Ljubljani, gornjo pa v Reki I. 1866 ter napravil zrelostno preskušnjo z odliko. — Več let je bil njegov razrednik g. profesor Friderik Zakeij. Njegovi učitelji so hoteli, da bi sc posvetil profesuri, a srce ga je sililo v semenišče; v Ljubljani je slušal in dovršil bogoslovne nauke. Posvečen je bil v mašnika leta 1870 in je služboval kot duhovni pomočnik najprej v Dragi od 19. septembra 1870 do 5. septembra 1871 — potem na Igu da9. septembra 187.?, v Slavini do 24. aprila 1884 in kot kurat v B11-danjah od 25. aprila 1884 do januarja 1894; v tem času je bila kuracija Biidanje privzdignjena v samostalno župnijo; pokojnik imenovan župnikom, ostal jc potem v Budanjah do 1. 1905, ko jc prosil za stalni pokoj iti jc bila njegova prošnja tudi uslišana, ker zaradi svoje neozdravljive srčne napake in od tod izvi-rajočih stenokarditičnih napadov in splošne slabosti ni mogel več uspešno opravljati svojih stanovskih dolžnosti; a žal, lc eno leto jc užival zasluženo pokojnino. — Pokojni gospod župnik je bil vnet in goreč duhovni pa stir; v Budanjah se je pod njegovim vodstvom
t sezidala nova, krasna župna cerkev s stroški blizo 80.000 K in to vse s prostovoljnimi prispevki in darovi ter tlako župljanov; ustanovil jc za dekleta Marijino družbo, za mladeniče k s. izobraževalno društvo in vse z veliko vnemo in vzorno vodil. V priznanje njegovih zaslug podelil mu je prevzvišeni g. knezoškof 10. septembra 1899 naslov in značaj knezo-škofijskega duhovnega svetnika. — Župnija Budanje žaluje za svojim prvini župnikom, duhovniki za svojim zvestim tovarišem in dobrim svetovalcem. — Pogreb župnika je bil jako veličasten. Poleg mnogih gg. duhovnikov ga je spremljalo k Sv. Križu na pokopališče tudi odposlaništvo zvestih mu Budanjcev. — Naj počiva v miru!
Umrl je v selški župniji na Gorenjskem g. Fr. Demšar, oče g. deželnega poslanca Franca Demšarja. — V Voloski je umrl 29. novembra preč. g. monsignor dekan in župnik Z e m 1 j i č. -- Naj v miru počivata!
Živahno gibanje se je pričelo v krščansko socialni zvezi v Ljubljani. Skoro vsak večer se vrše razni poučni tečaji. Pričelo se je pred dobrim tednom tudi s telovadbo. Kako je bilo to potrebno, dokazuje veliko število mladeni-čev, ki prihajajo k telovadnim uram. Telovadne ure so se razdelile sledeče: pondeljek, starejši gospodje od 8. —10. ure; torek, člani od 8,—10. ure; četrtek, člani od 8,—10. ure; petek, naraščaj od 8.—10. ure, nedelja, vatiitelj-ski zbor od 8.—12. ure dopoldne in člani od 4.—6. ure popoldne. Gospodične, ki žele obiskovati žensko telovadbo, naj se blagovolijo zglasiti pri načelnici ženskega oddelka slov. kršč. soc. zveze, g. M a n f r e d o. Obisk vseh telovadnih ur je nepričakovano obilen, zlasti živahno je v telovadnici pri telovadnih urah članov, ob torkih in četrtkih zvečer ter v nedeljo popoldne.
Društvo »Abstinent« jc zborovalo 28. novembra v prostorih krščansko-socialne zveze v Ljubljani. Najprvo je predaval dr. K r e k o predmetu »Pijača navada«. Dokazal je, da je prazen ugovor, da je pijača potrebna radi dela, radi dušnega razpoloženja, obnebja itd. Q. tajnik Podlcsnik je poročal o delovanju društva, ki šteje že 313 članov in je prirejalo po raznih krajih dobro obiskana predavanja. Občni zbor je sklenil ta-le važni predlog: Družba sv. Mohorja se naprosi, naj bi v »Koledarju« v pregledu izdala tudi vsakoletni pregled antialkoholnega gibanja na svetu. »Abstinent« želi, da družba razpiše od časa do časa nagrade za povesti s protialkoholno tendenco. »Astineni« je pripravljen, da poskrbi družbi iz svoje zaloge članke poučne vsebine glede na prot.-.lkoholno gibanje. Občni zbor pa pohvali dražbo, ker je že izdala dokaj primernih, bodisi poučnih, bodisi slovstvenih pro-tialkoholnih spisov.
Novo ' odjetje. Josipu Lenarčiču, veleposestniku n,' Vrhniki in lastniku turnske graščine pri K.škem, je podelila kranjska deželna vlada koncesijo za izrabljenje savskega padca pod Krškim v svrho pridobivanja električne moči. Ta naj služi za razsvetljavo po celi savski dolini od Sevnice do Zagreba, ako se sklene tudi s slednjim mestom ugodna pogodba in tudi za industrijske svrhe. Kanal, ki ga v ta namen skopljcjo, se bo odcepil pod krškim mostom na levi strani Save; dolg bo približno štiri kilometre in bo pri mrtviškem brodu zopet zvezan z Savo. Med ljudstvom v savski dolini vlada veliko zanimanje za podjetje; eni se vesele dela, ki se jim odpre, drugi pa novcev, ki jih dobe za odstopljena zemljišča, druge pa zopet tare radovednost. Posavje bo pa izgubilo svoje stare zanimivosti ter jih odstopi povsod se razširjajoči elektriki in ž njo zve-v zanl valtobrtl.
Ponarejeni bankovci po 20 kron. Pred celjskimi porotniki so bili obsojeni 621etni posestnik Martin Oerm iz Dobrove na štiri leta in njegov sin Martin Germ na tri leta težke poostrene ječe, ker sta razpečavala ponarejene 20kronskc bankovce, katere sta dobila iz aine-rikanske Kerkovičeve delavnice ponarejenega avstrijskega denarja. V Žužemberku in na sejmu v Škocijanu sta obdolženca imela smolo, ki ju je privedla pred porotnike. Pri hišni preiskavi so našli v postelji Germa ml. skritih še 77 ponarejenih 20kronskih bankovcev.
Ljubljanski porotniki so obsodili na ve-šala 22 let starega hlapca Alojzija Zupevca iz Krškega, ki je umoril v bližini pokopališča pri Sv. Križu v Ljubljani v Janeževem hmelju Nežo Mlakar. Z britvijo ji je prerezal vrat in ij odnesel 18 K 40 h denarja. Župevc je prosil pomiloščenja.
Zadruga ljubljanskih gostilničarjev je sklenila, da vetja po novem letu po vseh gostilnah vrček piva 22 vinarjev, s 1. januarjem ustavijo gostilničarji prodajo smodk in sval-čic, dokler ne dobe provizije. Gospod Zaje je nasvetoval, naj bi se prihodnjo spomlad vršil shod kranjskih krčmarjev, kar se je sprejelo.
Listnica uredništva. Gospodu dopisniku iz »I« in še več drugim: Kar smo že večkrat povedali, zopet in zopet ponavljamo: Ako dopis ni že v ponedeljek zjutraj v Ljubljani, ga »Domoljub« v številki tistega tedna ne more prinesti. To v blagohotno ravnilo!
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g »Čebelica« v Mengšu obeta, da bo jako dobro delovala. Takoj prvi dan se je vložilo 134 K 48 vin. Le tako naprej!
g Iz Loke pri Mengšu. Dne 2. decembra ie priredilo izobraževalno društvo iz Mengša predavanje v Loki pri Jožefovcu. Prostorna hiša je bila natlačeno polna, tako,da so morali ljudje stati v stranski sobi in v veži. Bilo je gotovo nad 150 poslušalcev. Iz tega se vidi. kako je ljudstvo ukaželjno. Govor je bil o socialnih razmerah v rimski državi ob Kristusovem času. Ljudstvo je z zanimanjem poslušalo. Vsa čast vrlim Ločanom 1
g Iz Špitallča. —Dne 29. novembra ob 10. uri po noči je začelo goreti gospodarsko poslopje F. Pristavnika, po domače Kebliča v Starih Slemenih. — Pogorel je skedenj, hiša in svinjak. Ogenj je zapazil 40-letni Lovro Pečovnik. Kdo je zažgal, se še zdaj ne ve.
g Iz Moravč se poroča: Veselica kat. izobraževalnega društva v nedeljo, 25. novembra je izvrstno uspela. Na vsporedu je bilo petje in srečolov. Nato se je uprizorila dramatična predstava »Vaški skopuh«, ki je vzbudila mnogo zanimanja. Med igralci moramo posebno pohvaliti vaškega skopuha. Še bolj pohvalno pa se moramo izraziti o njegovem bratu Zlomku. Ta je s svojim živahnim nastopom in šaljivim obnašanjem napravil največ smeha. Navzoče občinstvo je bilo kar očarano in se strme čudilo, kako je mogoče kmečkemu fantu tako domače nastopati na gledališkem odru. Marsikdo bi bil mislil, da gleda pred sabo mestnega igralca, dasi poznamo v njegovi osebi Ant. Vidergarja, mladeniča iz moravške okolice. Tudi uloga »Jec-laj« je bila v pravih rokah. Tako je preživelo društvo zopet veseli dan in tacih mu še mnogo želimo.
Iz kranjskega okraja.
g Iz Trboj. Našo cerkev so začeli pre navijati. Eno prihodnjih nedelj se bode vr šilo slovesno blagoslovljenje novega križe vega pota, katerega je napravil kipar Aleksan der Ootzl iz Ljubljane. Tudi ostala cerkveni notranjščina se prenavlja, delo se je izročili kiparju Pucu iz bkofje Loke. — N o v ou s ta n o v 1 j e n a družba treznosti šteje vže 121 udov, med katerimi je precej ntož ir/ mlade ničev. — Predzadnji pondeljek je bil pogret Frančiške Krek - Kržič, gospodinje iz znani stare hiše.
g Naklo pri Kranju. Železnica Tržič-Kran je gotovo dejstvo. Z zgradbo se prične takoj Nova železnica bo drdrala skozi nakelsko ko tlino in bo imela v Naklem svojo postajo. 1 njo pa bo šel v zasluženi pokoj srednjeveški poštni voz, ki je skrbel za zvezo med Kranjem in Tržičem. — Šola. Jednorazrednico so sezidali 1. 1859, kjer je poučeval g. Jožef Traven dolgo dobo 40 let. V svoji oporoki se je spomnil tudi Naklancev in šole. Sedanjo dvorazred-nco vodi g. Franc Petrič, ki neumorno deluje na polju prave ljudske prosvete. L. 1908 bodo zidali novo dvorazrednico. — Predavali j e. G. Franc Pavšič je predaval »O zgodovini naklanske fare«, katero sta sestavila i, gg. Koblar in Vrhovnik ter izdala v posebni knjigi. Rojstno leto tare ni znano. Najstarejši župnik se imenuje Ortolf I. 1271. Fara je bila podložna v srednjem veku oglejskim patriarhom. Nekaj časa so jo oskrbovali goriški grofje, potem grofje ortenburški, ki so prodali vas Okroglo frizinškim škofom, potem pa celjsk grofje. Ko se je ustanovila ljubljanska škofiji je postal lastnik fare ljubljanski kapitel, ki jo tudi še dandanes oddaja. Iz turških, protestan tovskih in francoskih časov je nam ohranja marsikak zanimiv podatek. Od i. 1832 je obseg fare neizpremenjen. — Predstava, šalo-igra »Pravda« se je uprizorila dvakrat. Igralci so izvrstno igrali, posebno Lesnikar in Ore-har, ki sta se zaradi jeza toževala sedem let, naposled pa. se sprijaznila v ječi. Pri predstavi je bil navzoč državni poslanec g. Pogačnik -Bolezen. Kakor po nekaterih krajih na Gorenjskem, se širi tudi tu, zlasti med mladino vročinska bolezen. — N e s r eč a. Na Okroglem je pustila pretekli teden Sava na bregu mrtvo truplo. Ponesrečenec, o katerem ni do danes še nič znanega, je imel zlato verižico in zlata prstana. Komisija je izrekla, da so mu pri padcu v Savo počila pljuča. — Da umreti mora, vsakdo vč, ne vč pa, kdaj, kako in kje g Bralno društvo v Naklem priredi v nedeljo popoldne 9. t. m. predavanje takoj po krščanskem nauku. Predaval bo Fr. Petrič »o nekaterih pregrehah šolske mladine.«
g Iz tihega Loma. 25. listopada, na dan sv. Katarine smo cerkveni god kaj slovesno praznovali. Po preteku šestih let so fantje iz spodnje doline po stari navadi zopet darovali cerkvi sveče, letos celi stari cent. Na prostorni mizi v farovžu je bilo zvrščenih 19 sno-pičev sveč, v vsakem po 8—10 velikih, ma-njih pa po 25, lepo z širokimi svilnatimi trakovi ovitih. Malo pred sv. opravilom so pr® fantje v sporedu, potem ključarja po dotnaJe Ježovec in Godnjov imenovana, z svetilkami, za njima pa, pri taki svečanosti neobhodno potrebni godci. V sporedu so se vrnili zopet v cerkev, kjer jih je pri velikih vratih domači duhoven sprejel, jih vodil pred oltar, in od po-sameznega sveče prevzel. Potem je bila peta sv. maša z blagoslovoma, pri kateri ie ne-utrudljivi domači pevski zbor, s katerim f moremo Lomljani ponašati, pod vodstvom mladega gospodarja Franceta Megliča z izvrstnim petjem popolnil lepo slavnost. Ljudstva, tudi gospode Iz Tržič« jc bilo toliko, v
je bila naša prijazna cerkev prepolna. Popoldne so bile pete sv. Iitanije. Bilo je prav lepo, kakor že dolgo ne tako. 26. listopada pa je bil peti rekvij z biljarni in libera za pokojne dobrotnike cerkve sv. Katarine.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Dola pri Ljubljani. Pred dobrimi 14 dnevi jc zapustil našo župnijo č. g. kaplan R. Smolej, ki je tu 4 leta neumorno deloval v naš dušni blagor in marsikaj dobrega ukrenil v korist cele župnije. Po njegovem prizadevanju se je ustanovilo tukajšnje »Kat. izobraževalno društvo«, ki v sebi združuje vrle može in mladeniče, ter jih na podlagi katoliških načel izobražuje z dobrim berilom in pošteno zabavo. Tako zabavo in res nedolžno veselje nam je društvo napravilo s svojo veselico v nedeljo dne 25. novembra. Prireditev se je po naših skromnih razmerah kaj dobro obnesla. Naši mladeniči društveniki so predstavljali znano igro: »Nemški ne znajo«, ter vse uloge izborilo pogodili. Se jim pač pozna, da niso nastopili vprvič. Navzoče mnogobrojno občinstvo se je enkrat od srca nasmejalo ob slanih dovtipih Robatega, Toneta in Jožka. Petje, moški in mešani zbor. pod vodstvom našega novega organista g. Cadeža, je tudi kaj ugajalo, posebno smo lahko ponosni na čisti in ljubki sopran. Marsikje, kjer imajo večje zbore, bi ga nam zavidali. Vse je bilo z veselico zadovoljno, prireditelji njeni pa tudi z moralnim in gmotnim vspehom. — Vendar se je osnovala pri nas tudi posojilnica, in čuje se nekaj od strani, da bo z novim letom že poslovala. Ce bo res, in kako se bo obnesia že sporočimo!
g Iz Št. Vida nad Ljubljano. Prav zelo zanimivo in mnogobrojno obiskano predavanje je bilo v nedeljo v Blaž Potočnikovi čitalnici. Predaval je prečastiti gospod kanonik Ivan Sušnik iz Ljubljane o zrakoplovih, tijih sestavi in pomenu. Prihodnjo nedeljo, dne 9. t. m. bo predaval gosp. Ivan Podlesnik o zgodovini denarja in o razvoju bank. Kdor hoče nekoliko bližje spoznati »vladarja sveta« -- denar. — naj ne zamudi tega predavanja. — Napredek v kmetijstvu. Tukajšnje kmetijsko društvo jc pretekli teden dobilo bcncin-motor z gonilno silo 3 konjskih moči. Motorja društvo še ni kupilo, ima ga samo še na poskušnji, pa vse kaže, da ga bo kupilo. Mnogoteri posestniki so ga že poizkusili pri rezanju slame in vsi so veseli, da ni treba več vpregati živine in jo mučiti cel dan v gepeljnu. Motor je kar na vozu, pa se zapelje pred pod, kolesa se podlože, jermen se napelje z motorja na sla-moreznico in v treh do štirih urah se nareže toliko rezanice, kakor z živino en cel dan. To veliko pomeni za posestnika, ki živino ined tem časom lahko porabi za kaj druzega. Motor sc je dosedaj prav dobro obnesel. Ce ga bodo kupili, ga bodo rabili tudi pri mlatil-nicah. Ce bo motor dobro delal, se bo v 4 letih sam izplačal.
Dolenjske novice.
Iz ribniškega okraja.
d Kar smo slutili, se je tudi zgod lo. Dr.
Šifrer, ribniški župan, je odklonil zaupništvo v izvrševalnem odboru liberalne stranke. Saj je pa tudi nečuvenost od strani liberalcev, najprej koga neopravičeno sramotiti, pozneje ga pa vendar smatrati za svojega najiskrenejšega pristaša.	,
d Kapelo sv. Družini na čast nameravajo postaviti na »Sedlu« med Globelom in Je ov-cem v sodraški župniji. V ta namen sestavil sc je poseben odbor, ki bo skrbel za potreben
denar in gradivo pri domačinih, bodisi doma ali v Ameriki. Postaviti upajo kapelo tako prostorno in spodobno, da se bo lahko v njej maševalo in po gorečnosti odbornikov sodimo, da se jim bo to posrečilo.
d Ogenj. V soboto, dne 24. novembra je žc četrtič gorelo v ribniški dolini v zadnjih par mesecih. Sedaj je -bil ogenj v Kotu pri Ribnici. Pogorel je k sreči samo en skedenj.
d Predstava. V nedeljo, dne 25. novembra je v Ribnici izobraževalno društvo priredilo predstavo, pri kateri sta se uprizorili igri »Cašic? kave« in »Dve materi«. Igralo se jc prav izvrstno; nekateri prizori so ljudstvo kar očarali. Pohvaliti moramo društvene tam-brraše. Novi pevovodja g. Sicherl je mož na svojem mestu. Udeležba je bila tako ogromna, da mnogi niso dobili v prostorni društveni dvorani več prostora. Zato se predstava ponovi dne 9. decembra.
d Predavanje. V nedeljo, dne 2. decembra bo v izobraževalnem društvu ob 3. uri popoldne predaval g. Rožun, fotograf iz Litiie, in bo svoje predavanje poživil s slikami s skiop-tikonom. Predavanja se lahko udeleži vsak, tudi ženske. Udelžite se te novosti v obilnem številu!
t Simon Gregorčič. Letošnje poletje smo imeli v Ribnici čast, imeti več tednov v svoji sredi zamrlega dičnega pesnika Simona Gregorčiča. Zato je bila v Ribnici iz občinske hiše razobešena ob njegovi smrti črna zastava. Ribničani mu ohranijo gotovo blag Spomin!
iz litijskega okraja.
d Litija. V Mineralu, Kausas, v Ameriki se je ponesrečil pri razstrelbi v rovu Franc Kimovec iz Litije — Bolj kot lansko leto je bilo letos obiskano večno češčenje v litijski cerkvi dnč 28. nov. Zlasti sklep je bil lep.
d Kresillce. Od nas je šla pred dobrimi ■ šestimi tedni polna upov in sladkih nad v daljno Aleksandnjo služit Frančiška Kokalj. A dnč 18. nov. je tam daleč od domovine umrla v protestantovski bolnišnici previdena s svetimi zakramenti. Prej je služila v Trstu, kjer je bila vpisana v Marijino družbo. Slovenke v Egiptu »o ji darovale venec in jo spremljale na pokopališče. Drugi dan se je zanjo opravila sv. maša. N. v m. p.!
d Zagorje ob Savi. Strašna nesreča se je zgodila v sredo 21. novembra pri rudniku. Žena zavirača Kovača je šla zjutraj h g. Groharju po predujem za živež. Ko pride strojevodja Brcgar. pri katerem jc bil mož za zavirača, ob 8. s strojem od Save, šla je nesrečna žena z detetom v naročju povedat, da je predujem za živež dobila. V tem trenutku pa zapazi žena, da prihaja drugo dete za njo, ki se je je hotelo vedno držati za krilo. Ob enem pa jc drvil vlak premoga po tiru, kjer je bilo njeno dete. Gre, da bi ga rešila, a ko pride žena na tir otroku na pomoč, pahnejo vozovi ženo in spravijo vse tri podsč. Zena in dete v naročju sta bila v malo trenutkih mrtva. Drugemu otroku pa je vlak zdrobil noge in so ga poslali v bolnišnico, mrtva pa v mrtvašnico. Žalostno je to, da je mož vedno pridno delal, a jc moral beračiti za živež. Pravijo, da je prosil za poboljšano plačo in so mu jo obljubili, a ne dali. Pretresljiv je bil v petek pogreb in nagrobni govor g. kaplana. — Čujemo, da bralcem »Domoljuba« ni všeč. da imenujemo Cobala »oča« Cobal, češ, da ni podoben očetu, ki se mora noč in dan potiti in trdo delati, da preživi svojo družino, ampak brezskrbnemu fantu kateremu delavci kai tja v en dan nosijo težko prislužene kronce. Nam je prav in ga ne bomo več imenovali »oča«, ampak
failtd Primskovo. Zadnji vihar, ki je divjal po Kranjskem je tudi pri nas napravil mnego
škode; tako je razdrt vse po strehah in kozolcih, da se zdaj niti ne more vsa škoda ceniti. Tudi po sosednjih hribih je hudo gospodaril. Na Libergi je posestniku Havptmanu odkril dolg kozolec in streho lepo poveznil na zemljo da jc prav zanimivo pogledati, a za posestnika ni kratkočasen tak »špas.«
d Polšnik. Odstopil je k rajni šolski svet. Tudi gospod župnik neče več biti predsednik k rajnega šolskega sveta.
d Šmartno. Poročali smo, da je mizarja Jožefa Regalija zadela kap. A drugi spet pravijo, da so ga omamili strupeni plini. Sedaj mu je bolje. — Dne 19. popoldne je zadela kap go-s|)o Jero Rus, ženo cerkvenega ključarja in vaškega načelnika g. Janeza Rus. Umrla je 22. novembra. Čudno je pri tem to, da jo je zadela kap že pred petimi leti, a je po dolgotrajni bo|czni ozdravela. Takrat jc zdravnik rekel, da bo živela še pet let in ravno čez pet let jo je zadela kap v drugo. Pogreba so se vdeležili ognjegasci in »Zvon«. — SI. decembrom se je stara naša posojilnica preselila v svojo lastno kupljeno »Škratovo« hišo, kjer bo odslej središče društvenega življenja. Očiten božji blagoslov spremlja posojilnico in vst klevetniki ji niso mogli škoditi. Ze sedaj ima 50.000 kron več prometa kot ob tem času lansko leto. Saj pa tudi stoji na trdem temelju in vsi liberalci je ne bodo premagali. Kdor je z nami. sodeluj!
d Vače pri Litiji. Meseca oktobra se jc pri nas otvorila nova dvorazredna šola. Zidarsko delo hvali mojstra Jakoba Urbanijo iz kamniškega okraja. — Dne 7. novembra pa smo spremili k zadnjemu počitku tukajšnjega posestnika, 51 let starega Jožefa Khnca. Bil je kot vojak v Bosni in v tej vojski ranjen, večletni občinski odbornik, cerkveni in društveni pevec. Za slovo mu je domače pevsko društvo »Struna« zapelo pri pogrebu tri žalostinke. N. v m, p.!
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Št. Ruperta. Nagloma je umrla tu Marija Udovč. Ulila se ji je kri in je bila v 15 minutah mrtva. Šest mesecev zapora dobil je Anton Malenšek; ker je pred dvema mesecema sunil Jožefo Ceh, tako, da ji je odtekla kri.
d Iz Starega trga. Po odhodu nam nepozabnega gospoda kapelana Hrovata hoče od njega zasejana misel, ustanoviti pri nas kmetijsko izobraževalno društvo, menda popolnoma zaspati. To se nc sme zgoditi; že iz hvaležnosti do delavnega gospoda neutrudno delajmo gaz novemu društvu! — Kmalu za novim gospodom župnikom je prišel tudi novi gospod kapelan Ivan Tomšek, ki je bil prej v Kopriv-niktt na Kočevskem. Bog daj obema veliko blagoslova božjega pri njunem delovanju med nami I — V več občinah tukaj nimamo niti najpotrebnejših rokodelcev. Tako n. pr. občina Radence razun enega zidarja nima nobenega drugega rokodelca. Tukaj bi dobro izhajali trije vešči zidarji, krojač in poleti tudi zidar. Dela bi imeli dosti taki rokodelci.
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Našli so po dolgem iskanju ponesrečenega Janeza Čuka — mrtvega. Mož jc najbrže v temi zgrešil pravo pot.
n Pozno spoznanje. S. L. S. v Idriji ie že dalj časa namigavala, naj se mestna realka podržavi, pa nasprotniki so bili gluhi. Ko je pa mestni odbor s strahom zapazil praznino v mestni blagajni, si je premislil in poslal depu-
Racijo na Dunaj, ki pa ondi ni bila nič kaj silna — češ, le bodimo »nobel«, če kako neumnost naredimo, jo bodo že klerikalci popravili.
n Samo Kristan je šel od deputacije mestne realke k dr. Šusteršiču potrkat na vrata ter prosil pomoči. Ostala gospoda se nista upala ali pa ne marala. O ti presneti ladštuk! Nazadnje bodo pa le ti preklicani klerikalci morali napeti moči za podržavljenje; če ne, ne bo nič.
n Podružnica »Slomškove zveze« je imela 19. novembra svoje zborovanje v Idnji; vdeležili so se ga vkjub silno neugodnemu vremenu tudi gg. iz sosednjih far. Ker je pre-sednik g. Vogelnik prestavljen, se je volil nov odbor, ki si je soglasno izvolil predsednikom g. učitelja Jos. Novaka.
n Miklavžev večer je priredilo »Katoi. delavsko društvo« dne 5. deceinora v p.varni v Spodnji Idriji pa snujejo tak večer za 9. dec.
n Idrijski cerkveni pevci in godci so pri-. redili na dan sv. Cecil.je veselico. O petju pod vodstvom g. Grudna in o godbi se je slišala le pohvala od vseh navzočih.
n V vodo skočil. Dne 19. novembra popoldan je skočil od vina razgret Karol Pacher v naraslo Nikavo, a so ga izvlekli, predno ga je sprejela Idrijca v svoje okrilje. Njemu pa neki ni bilo nič po volji, da mu še vode ne privoščijo.
n V Zireh je g. dekan idrijski blagoslovil in vložil novi farni cerkvi vogelni kamen. O da bi pač začeli prihodnje leto vsi farani v slogi podpirati to toli potrebno podjetje!
n Ustanovni občni shod »Kat. političnega društva za sodni okraj Idrija« bo v nedeljo 9. decembra t. 1. ob pol štirih popoldan v prostorih g. Didiča v Idriji.
n Vihar je ubil slikano okno v cerkvi sv. Trojice in naredil 60 kron škode.
n Pozen cvet. Konec novembra je raz-cvela jablana na vrtu g. Nagodeta.
n Padel je po stopnjicah 26. t. ni. popoldne 721etni Gregor Pajer ter se tako poškodoval, da je ponoči umrl.
n Nova divjačina. Gamze so začeli lovci streljati v cesarskih gozdovih okrog Idrije. Preje jih ni bilo todi okoli; lažje si dobil volka nego gamza.
n V župnij! Hrenovlce so dobile letos vse podružne cerkve nove strelovode. Hvala preč. gospodu župniku I. Zupanu, ki so res prepo-trebno delo oskrbeli, in gospodu Alojziju Fa-kinu iz I<ožne doline pri Ljubljani, ki je izvrstno izvršil vsa dela.
Vipavske novice.
n Požar. Dne 20. novembra zvečer je pogorel v podgrajski fari kozolec, par vozov, vse seno in listje nekemu posestniku. Zažgala je najbrž zlobna roka, Ta požar je v tem letu že drugi. Posestnik je tembolj obžalovanja vreden, ker mu je ravno na oni dan poginila tudi krava, vredna več kot 200 kron. Mož se je priselil šele pred enim mesecem iz črnovrške fare v podgrajsko, v kateri, kakor zdaj kaže, ne bo imel sreče.
n Umrl je dne 28. novembra v Št. Vidu pri Vipavi oče gospe Kristine Premru, po domače Planine. Svoje ani je bil cerkvenik pri vipavski dekanijski cerkvi. Dosti umrlih je spremljal k večnemu počitku, upajmo, da je zdaj našel mir tudi sam.
n Kvartet se je poročil. V goški duhovniji se je meseca novembra poročil kvartet. En prvi in en drugi tenorist, en prvi in en drugi basist pevskega društva »Nanos«. Kvartetu želimo, da bi prepeval v svojem novem stanu samo vesele pesmi; če bo pa phšla katerikrat tudi kaka žalostna na vrsto, naj pa gleda kvartet, da jo bo pel natančno po notah.
n Za vodovod na Gočah je obljubil deželni odbor 20 odstotkov cele svote, občina pa se je zavezala prispevati 40 odstotkov, ostalo pa trdno upamo, da nam da država in tako je vodovod — lahko rečemo — za Goče gotova stvar. No, potem bomo pa lahko agitirali na Gočah za abstinenco in jo priporočali, ko bomo imeli zadosti dobre vode. In bogati bomo na Gočah, ker vino bomo prodali, vodo bomo pa pili.
n Na Erzelju so dobili v zadnjem času novega župana, ki je veren pristaš naše stranke. Zares! »V hribih se dela dan.«
n Še enkrat naša klet. Vipavsko kmetijsko društvo je dobilo pred kratkim 4000 kron podpore, 4000 kron pa brezobrestnega posojila, torej vsega skupaj 8000 kron. To je ono društvo, ki ima vinsko klet, zoper katero je svoj čas tako silno rohnel »Slovenski Narod«, češ, da ni vredno piškavega oreha, in napadal gospoda vodjo Riharda Dolenca, ki ie napravil načrt za klet. Pričakovali smo, da bodo prišli kar žandarji in nam izpustili »pokvarjeno« vino iz kleti, klet pa zapečatili, toda glej ga spaka! Mesto žandarjev pa pride celih 8000 lepih svetlih kronic! Kaj ne, gospodje liberalci, človek bi kar iz kože skočil od jeze. Le kar skočite, če hočete, saitto ne vem, če boste znali zopet v kožo nazaj. Pa je res bridko, da zdaj še »Slovenskemu Narodu« niti vlada več ne verjame, ne deželna, ne državna.
n Čast tamo gospodu Carlu Majarju, da je postal zaupnik framasonske in narodno-na-predne stranke, stranko samo pa obžalujemo, ker bolj pridnega zaupnika si ni mogla izbrati, kot si ga je. Morda bo pa »vino« nadomestilo, kolikor Carlu manjka ognja, saj »vina« ima Carl dosti, torej bo tudi navdušenja dosti zlasti pri liberalnih backih.
n Veselico je priredila Marijina dekliška družba na Slapu v nedeljo, dne 25. novembra. Igrali so »Svojeglavno Minko>, in lahko rečemo, da prav dobro, zlasti še, ker je.bila večina igralk šele prvič na odru. Posebno pa nam je ugajalo petje, zlasti mešani zbor. Kdo bi si bil mislil, da so na Slapu tudi slavčkil Le tako naprej v poštenem delu in v pošteni zabavi. Kdor ne dela, postane len in top ali pa surov, kot so naši liberalci, ki ne poznajo drugega »dela« in ne druge zabave, kot ples in harmoniko. Pa še nekaj je, kat moramo pribiti in česar ne moremo pohvaliti. I3il je krasen dan 25. november, da si krasnejšega v tem času niti misliti ne moremo, in vendar je bila udeležba pri veselici zelo zelo pičla. To se ne pravi skupaj- držati in podpirati drug drugega. Reči moramo, da naši nasprotniki veliko bolj skupaj drže, kot mi. Posnemajmo jih, pa poboljšajtno se. Marijini družbi slapen-ski pa čast in zahvala za lepi dušni vžitek, ki ga nam je pripravila!
n Vipavski špital je že v sila slabem stanu. Ob dežju vse teče noter, okna so vsa razbita, lašte vse potrte, popravlja pa nihče. V kratkem mora vse razpasti in špitala ne bo več. Živel bo edino le še v zgodovini, ki bo pripovedovala še poznim rodovom o veliki modrosti vipavskih liberalcev, ki so se tako kruto igrali z žulji davkoplačevalcev.
n »Krščanska« ljubezen. Kar sta pisala »Slovenec« in »Domoljub« proti liberalnim učiteljem, niti senca ni proti temu, kar je pisal zoper nje »Slovenski Narod«, ki jih je kar z It carjem udaril po glavi, češ, da sc vsi skup eno figo vredni in samo v škodo liberalni stianki. Da, to je bila huda in g-orka klofuta in vendar, glejte čudo, liberalni učitelji plačujejo še vedno vkljub svojim pičlim plačam onega, ki jih je tako kruto oklofutal. S svetim strahom m sladkim pričakovanjem jemljo slednji dan v roke papir, na katerem se biestl
klerikalno-Črni napis »Slov. Narod«, na »Slovenca« in »Domoljuba«, ki iitn nista storila še prav nič žalega, pa pihajo kot razdraženi gadje. Kje tiči vzrok temu ravnanju? Vzrok tiči v globoki ljubezni krščanski, ki tli globoko doli v želodcu liberaln h učiteljev in ki jim zapoveduje večjega sovražnika boli ljubiti, nego manjšega. No, zdaj naj pa še kdo reče, da liberalni učitelji nimajo krščanske ljubezni. Noben klerikalec tako junaško ne ljubi, kot ljubijo liberalni učitelji. Oh da, seveda, kajpada, fanta-pretepača z gorjačo v roki treba ljubiti in ravnati ž njim lepo, da tejie namaha zopet in še huje, kot te je že.
Od Pivke.
n S Pivke. K klobasariji proti č. g. ku-ratu v St. Petru — kakor smo že poročali — sta pr,skočila »Narodu« tudi »Rueci Prapor« in »Notranjec« na pomo*.. Ti bi radi gospoda nadučiteija na svojo stran vlovili, aunovniku zaupanje ljudstva odvzeli in razsipali oni kup tronneiega pepela, pou katerim se tuintam nahaja kaka liDeralna iskrica, Preoedasto pa je misliti, ua bo gospod Kaian kot izkušen mož na svoja stara leta v tako neumnost zašel, da bo gospod kurat Abram kaj druzega, kakor je, m aa je za liberalno Danaanje v St. Petru še tisti predtetni položaj. Oe se takrat, ko se je ponosno reklo *mi smo gospodarji na Pivki«, in tnogei vzdrzati proinvatunski sistem, kako se bode zda., ko vetja socialni demokrat toliko, kot na židovski vrvici navezan kozne, punosni liberalec pa še to, kar »Cimbrov Jakec«.
n V Zagorju je v nočni tmini in radi pijanosti zasei uoniiceljev luapec v vaško lužo. Rešila sta ga, kakor poroča »Notranjec«, nirzie in blatne kopel; občinski župan m sluga. Ce bo kaj rešilne talije, še ne vemo; spodobilo pa oi se ze nekaj, saj se ga je aoueni v g. županovi pivnici navlekel. Kakor kaze, bi bilo umestno, če bi se v Zagorju osnovalo varstveno društvo za pijance, da bi vsaj — ker tamošnji tarani nikakor nočejo svetiti — poskrbelo vsakemu svoj »laral«. Io bi bilo v napredni vasi zelo zadeto, pa tudi faralov bi se še precej prodalo.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Sv. Vid pri Cirknlcl. Letošnje leto imeli smo pri nas sveti nusijon, ki nam je ostal v dobrem spominu. Posebno ginijivo je bilo zadnji dan. Imeli smo na praznik Sv. Rešnjega lelesa krasen sprevod, katerega so vouili preč. gospodje misijonarji v vel.ko veselje naših faranov. A pnsla je jesen, ko nas je naš preljubi gospod župnik J. Jereb zapustil in sc preselil na novo župnijo Škocijan pri Turjaku. Gospod župnik nam ostane v dobrem spominu, kajti pod njegovim vodstvom se je prenovila in okusno olepšala naša farna cerkev Sv. Vida. Dobri Bog mu plati I Ob tej priliki se tudi zahvaljujemo tvrdki F. P. Vidic & Comp. v Ljubljani, ker nam je lepo in po nizki ceni postregla s svojim materijalom in lično izvršila Samotni tlak v cerkvi. Vsakemu p. n. cerkvenemu predstoiništvu najtopleje priporočamo. — Končno naj še sporočim, da smo, hvala Bogu, že dobili dobrega gospoda župnika, izvrstnega pridigarja v osebi preč. gospoda Frančiška Pavlina. Želimo mu veliko blagoslova božjega!
Koroške novice.
k Koroški deželni zbor. Kakor poročajo, bo sklican koroški deželni zbor med Božičem
m Novim letom za kratko zasedanje, da skle-ne Provizorli kako pokriti proračunski deficit za leto 1907 in izvoli namesto Hiiiingerja novega člana v dež. odbor.
k Strahovite razmere v Celovcu. Dne 17 novembra zvečer ob četrt na enajst se je prisodilo, da je nekdo vstrelii iz revolverja štirikrat na senijorja nemškega katoliškega rokodelskega društva Hamplna, ko je šel iz rokodelskega doma domov. Po sreči ga ni zadel. Pol ure pozneje je najbrž isti zločinec ustrelil iz benediktinskega vrta trikrat skozi okno v pritličje, kjer ima nemško krščansko socialno delavsko društvo svojo pisarno. V pisarni je bil društveni tajnik Uašperšič, katerega je drugi strel zadel v lice. Prva kroglja je šla v zid tretjo je pa zadržalo omrežje. Kakor je bilo videti je zločinec meril naravnost na Gašper-šiča. Vsled strelov se je nabraio mnogo ljudi, ki so strmeli, da od nikoder ni nobenega stražnika. Sele ko so že Uašperšiča v benediktinski kleti zmili, je prišel od nekod neki policaj, po katerega so pa šele morali poslati, in ta je dejal Gašperšiču: »Saj se Vam ni zgodilo veliko«. Gašpcršič jc moral neobvczan na policijo, od tam zopet nazaj v benediktinsko poslopje, potem še enkrat na policijo, in potem so ga šele peljali k zdravniku, da ga je obvezal. Sele ob pol eni so ga potem peljali domov. Na sedem strelov se mora šele iskati policija, in ko potem pride, je njena prva, da sc takorekoč dela norca iz ranjenca, češ, zahvali Boga, di nisi »hin«. Sploh pa je za varnostne razmere v Celovcu zelo značilno, da se more kaj takega prigoditi. Celi teden so iskali zločinca. Dne 22. t. m. so ga našli v osebi vrt-narjevega sina Hochlna. Nemški vzgojen fant!
k Duhovske vesti. Prestavljen je č. g. kaplan Šimen Sulzer iz Volšperka kot mestni kaplan župnije St. Ilj v Celovec. Dr. Janko Arnejc, provizor v Vobrah, kot župnijski eks-pozit v Zrelec, provizor Janko Kogelnik iz Apač v Vobre; Župnijo Apače bode upravljal č. g. Vaclav Ceh, župnik v Galiciji. Umrl je 14. t. m. ponoči v St. Juriju pod Kamnom vikar č. g. p. Placid Kaimbacher, ravno ko se je vrnil s sv. popotnico od nekega bolnika. Prestavljen je provizor v Goričicicah gospod M. Trepal v Melbiče.
k Blazna ukradla otročje truplo. Na celovškem pokopališču je dne 25. novembra popoludne vzela v mrtvašnici iz rakve šestmesečnega mrtvega otroka neka ženska, stara mati tega otroka, ter je z njim odšla proti mestu. K sreči je to vendar opazil pokopališki vrtnar, kateri je z nekaterimi pomočniki tekel takoj za njo. Ker je ženska dete ljubkovala in tolažila, so opazili, da je blazna. Na prigovarjanje moških je slednjič le oddala mrliča, njo pa so oddali v blaznico.
Štajerske novice.
š Iz Maribora. Prejeli smo tole poročilo: Slovenski štajerski državni in deželni poslanci so imeli v nedeljo, 25. novembra t. 1. v Mariboru zaupno posvetovanje, pri katerem so sklenili naprositi »Slovensko društvo« v Mariboru, da isto v' imenu sedanjih državnih in deželnih poslancev skliče zaupni shod v Maribor, na katerega naj se pokličejo vsi sedanji državni in deželni poslanci ter trideset zaupnikov, med katerimi imajo enako zastopane biti vse sedanje politične struje štajerskih Slovencev. Na tem shodu se ima izvoliti narodni svet za štajerske Slovence ter ednoten centralni vol. odbor za bodoče državnozborske volitve. Zaradi ustanovitve narodnega sveta stopi naj »Slovensko društvo« v dogovor s
političnim društvom »Naprej« v Celju. — Prav! Narodni svet je koristen In potreben. To pa že danes lahko rečemo, da je centralni volilni odbor nemogoč, če bodo zastopniki, kakor je videti, treh struj res zastopali vsak svoje stališče. Edinost na Slovenskem Štajerskem pri volitvah je pokopana stvar; in dokler se ne potlači »Narodova« struja, je tudi noben skupni posvet ne more odkopati.
š Kdor ne verjame, čltaj Vahtarico, da so se pristaši »Nove stranke« vezali že s Štajer-čevci in to v neposredni bližini Celja. V Pe-trovčah so imeli zadnji čas volitve, kjer so zmagali katoliško misleči ljudje, njim na čelu knez Salm in prejšnji župan Koren. Poročali smo, da so se volitve vršile mirno. Sedaj pa piše Vahtarca: »Resnica pa je, da je nova svobodomiselna »Narodna stranka« črnim dala mnogo opraviti, ker so jo podpirali pristaši »Štajcrca«. — Agitatorja »Narodne stranke« ki sta iskala in našla pomoči pri Šta-jercijancih, sta bila dr. Kukovec in dr. Ser-nec. Bog ju živi! Le naprej po Tavčarjevem receptu! Pojasnite nam, kaj je bil vzrok, da ste se zakleli proti slovenskim možem v Pe-trovčah! Kic jc to v Vašem programu?
š V tretje gre rado! V teku enega leta so spodnještajerski rdečkarji doživeli trikrat neprijetno čast, da so njih voditelje, ki so obenem tudi blagajniki, prevzela v oskrbo sodišča, ker niso poznali za blagajne tako važnega izreka: »Ne poneverjaj!« Prvi je bil državno-zborski kandidat Mlakar iz Trbovelj, drugi je bil dolgi Prlek v Celju. On je razmeroma malo pouznial, ker mu je na prste gledal njegov ri-val debeli Karol Kos. Ko jc prišel vsled obsodbe »Prlcka« Kos h koritu, sc je še on po-lakomnil rdečili in krvavih delavskih krajcarjev. Prisvojil si je okroglo 200 kron. Sodišče, ki ni hotelo razumeti, da se je rdečkar Kos vedno le motil in da je le vsled zmote 200 K zase pridržal, mu jc prisodilo en mesec poostrene ječe. — Soc. demokratični delavci pa še vedno ne izprevidijo. da nabirajo svoj denar samo za krmo svojih voditeljev.
š Slov. kršč. soc. zveza za Štajersko se je v četrtek, dne 29. novembra osnovala. V odbor so izvoljeni: Gomilšek, dr. Hohnjec, dr. Jančič. dr. Jerovšek, dr. Korošec, dr. Kovačič Kranjc Jožef, Lcskovar, Markošek, spindler, Stuhec, Vračko; namestniki: Cede, Gorišek, dr. Medved, Zolgar. — Predsednik je dr. Korošec; podpredsednik dr. Hohnjec, tajnik Les-~1mvar. V zf.nimivi razpravi, ki sc je je udeležil tudi dr. Krek, sc je določilo zvezino delovanje.
š Poljčane. C. gospod Roman Skerbs, tukajšnji kaplan, je imenovan župnikom na Pre-vorju; inštalacija je bila dne 2. decembra. Na njegovo mesto pride č. g. Alojzij Musi, začasni provizor v Rečici.
š Duhovske vesti. Iz škofijskega uradnega lista razvidimo, da so bili 31. novembra t. 1. nastavljeni oziroma premeščeni v iavatinski škofiji ti-le čč. gg. kapelam: Rudolf Kociper iz Slivnice pri Celju kot provizor v Dramlje; Iv. Ogradi iz Št. Petra pod Sv. Sv. gorami v Skale; Jakob Rabuza iz Škal k Sv. Jakobu v Slov. Goricah; Josip Skvarč iz Reinšnika v Št. Peter pod Sv. gorami; Anton Trinkaus iz Dramelj na Rcnišnik; Ferdinand Zgank iz Mozirja v Št. Jurij ob Južni železnici in Franc Gosak provizor v Svičini kot kaplan v Mozirje.
š Shod »Narodne stranke« dne 25. novembra v Rajhenburgu se jc po|)olnoma izjalovil Imel je namen, pridobiti za novo strujo kmete, pa mu niso šli na ihnanice Prof am »Narodne stranke* so odobravali le hbe.alci in soc demokrati iz trga in par Tonetovih kmetov, ogromno večina kmetov ga je zavrgla. Dr. Kukovčeva nakana, filijalko kranjskega liberalizma ustanoviti med tukajšnjimi
kmeti, je bila razkrinkan«, Ko &s je dr. Kukovec zagnal v dr. Šusteršlča in ljudsko stranko na Kranjskem, so priredili naši kmetje navdušeno ovacijo dr. Sustcršlču. Kranjskih liberalcev in njih zveze z Nemci sc ni dotaknil. Pri verskem vprašanju »Nove stranke«, kjei so ga kmetje zavrnili, da o tem znajo boljše govoriti duhovniki, ki so v to poklicani, je govoril v popolnem protislovju programa »narodne stranke«. Tajil jc nje brezverski značaj. Župnik Cerjak jc dokaza! na jiodlagi njih programa, ki ga imajo v knjižici »Slovenski btajcrci, kaj hočemo« in pa »Narodnega Lista«, da jc nova narodna stranka protiverska. Po tem govoru so bili kmetje popolnoma na jasnem, da sc gre v prvi vrsti za njih vero, zato so takoj zapustili zborovališče ter niso hoteli poslušati nadaljnih liberalnih govornikov. Ostali so v sobi le še liberalni tržani iu soc. demokrati ter Tonetovi privrženci. Pri leni shodu sc jc jasno pokazalo, da jc bila večina na naši strani, četudi liberalci pri volitvi predsednika tega niso hoteli priznati. Naši vrli kmetje so dosti zavedni, da sc ne bodo družili z ljudmi, ki sc ogrevajo za ločitev cerkve od države.
Primorske novice.
p Duhovske spremembe na Goriškem. C.
g. Ivan Podobnik, kaplan v Mirnu, jc imenovan za župnijskega upravitelja istotain; č. g. Ivan Reščič, novoniašnik, je imenovan za kaplana v Bovcu; č. g. Ivan Stolfa, kaplan v bovcu, gre za župnijskega upravitelja v Sočo; č. g. Alojzij Matclič gre iz Soče za župnijskega upravitelja v Breginj; č. g. Ivan lirezav-šček, kaplan v Št. Petru pri Gorici, gre za kaplana v Riheniberk.
k Žalostni glasovi iz Nabrežine. Iz Na-brežiric piše »Edinost«: Pred jiar tedni so se vršile volitve v naš občinski zastop. Z žalostjo v srcu sporočamo slovenski javnosti, da je izid teh volitev znak projiadanja Nabrežine v narodnem oziru. A to s pomočjo nekaterni-kov, ki so veljali kot narodnjaki pred slovensko javnostjo. Ti so sc zvezali ob zadnjih volitvah z našimi narodnimi nasprotniki — z Italijani proti starini domačinom. In zgodilo se je, česar bi ne bil nikdo pričakoval: poleg mlačnih Slovencev so prišli v občinski zastop štiri Italijani! In med temi eden, ki je poznan kot najhujši narodni nasprotnik Slovencev! Pravi domačini so torej propadli v vseh treh razredili in triumf je na strani Lahov in odpadlih Slovencev! Zelo se širi bojazen, da nekdaj narodna, sedaj pa na pol narodna Na-brežuia izgine v nekoliko letih v italijansko morje.
p Zopet nesreča na državnem kolodvoru v Gorici. Pred tednom popoldne se je pripeljal v Gorico iz T rsta s tovornim vlakom pomožni izprevodnik Jožef Fuhrmann, rodom Stajerc, a stanujoč v Trstu. Ko se je vlak ustavil, je Fuhrmann stopil iz svojega mesta, ki ga je imel na zadnjem vozu, na tla. Ustavil se je zadaj tik za vlakom z levo nogo na tiru. Naenkrat stroj sune celi vlak nazaj in kolesje jc Fuhrmannu strlo levo nogo. Nesrečneža so prenesli v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer mu bo najbrže treba odrezati nogo. Fuhrniann jc star 28 let.
p Bogat plen. 25. novembra so tržaški tatovi vlomili s ponarejenimi ključi v stanovanje nekega Ikigoviča, ki je posestnik neke ljudske kuhinje in ga celi dan ni doma. Tatovi so ukradli zlatnine in dragocenih kamnov v vrednosti 1077 kron, 330 lir in 1220 kron, potem deset srečk, dve ženski obleki v vrednosti 101 K in dve moški obiski, vredni 140
kron. Gospod in gospa Banovič sta proti vlomu zavarovana.
p Ločitev cerkve od države in tržaški občinski svet. Pri podrobni razpravi o proračunu tržaške občinske uprave jc v tržaškem občinskem svetu pri točki: Bogoslužje in slovesnosti« svetnik dr. Mrach predlagal ločitev cerkve od občine in dosledno s tem črtanje iz proračuna večjega dela postavk te panoge. Mem drugimi tudi mestne kapele — namreč cerkvenega orkestra. Za ta predlog se je vršilo poimensko glasovanje. Bil je sprejet z 21 proti 20 glasovi. Sedaj je sicer na zahtevo župana dr. Sandrineliija in drugih odbornikov predlagatelj umaknil svoj predlog, a vendar so židovski Lahi s tem glasovanjem pokazali svoje srdito sovraštvo proti cerkvi.
p Za župnega upravitelja v Ricinanjih jc imenovan č. g. Jakob Ukmar, dosedaj kaplan v Rojanu. Za »Edinost« je, kakor pravi, to imenovanje presenečenje. Ali bo morda zopet začela s hujskanjem?
p Otvoritev prostorov »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva v Trstu se je izvršila slovesno dpe 18. novembra. Društveni prostori se nahajajo v ulici S. Fran-cesco št. 15, prvo nadstropje. Dvorana je 11 in pol metra dolga in štiri in pol metra široka in nalašč za društvo nanovo moderno preslikana. V dvorani je tudi oder za predstave. Pri otvoritvi so bili prostori z narodom natlačeni.
p Narodna organizacija v Opatiji. Iz
Opatije se nam poroča: Pred tednom je bil tu sestanek obrtnikov in delavcev za ustanovitev lastnega narodnega društva delavcev-obrtr.i-kov. Sestanek je sklical tukajšnji vodja tiskarne Fr. Tavčar ter istemu po § 2. predsedoval. Navdušenje je veliko. Treba bode delavnosti za povzdigo vseh zapuščenih dclav-cev-obrtnikov v tužni Istri. V pripravljalni odbor so voljeri gg. dr. Ivan Poščič, odvetnik; Halouska, slikarski mojster; Guzelj, krojaški mojster: Ante Vahtar, tajnik; VI. Plaveč, čr-kostavec; J. Vukovič, mizarski delovodja in Tavčar Fr., poslovodja. En Ceh, dva Slovenca in štirje Hrvati I Naprej v slogi za narod!
p Pogreb velikega pesnika Simona Gregorčiča je bil jako sijajen. Na vseh krajih, koder se je žalostni sprevod pomikal, so čakale cele trume ljudstva, da so spremljale ranje-ga. Zlasti ganljivo je bilo v Kobaridu in pri Sv. Lovrencu, kjer so pokopali poleg očeta č. g. Simona.
p Shod v Št. Petru pri Gorici. Zadnjega zaupnega shoda se je udeležilo 350 mož. Navdušenje je bilo veliko. Govorili so dr. Gregorčič, Premrov, dr. Dermastia. Nekdo jc hotel ugovarjati, ko je bil pa pozvan, naj govori, je pobegnil. Na predlog županov so zborovalci z velikim ogorčenjem protestirali proti pisanju »Soče«, ki je zborovalce, psovala z »backi«. Zadnjo nedeljo je bil shod v Mirnu pri Gorici.
Iz raznih krajev.
Novice Iz Amerike. Iz Cikago poročajo listi sledeče: V nemški bolnišnici, 754 Larra-bee Street, je v noči od srede na četrtek plin zadušil 211etno Ano Hribar in 201etno Rozo Stupčo, a 22 let stara Alojzija Marci (Marš ali Mazi) in 21 let stara Alojzija Letrič (ali Latrič) se borita s smrtjo. Pravijo, da je Alojzija Marci nalašč odvila plin, ker se je hotela usmrtiti. Vzrok? Dcvojko je zapustil 201etni Ivan Cc-mažar. Zadnji je v zaporu. Našlo se je tudi neko pismo, s katerim se j« Alojzija poslovila od sveta. Vsa stvar j« i« jako tajna. — V
Jolietu so prijeli Jožefa Oraša, ki si jc izposodil od Janeza Pleše 60 dolarjev in potem pobegnil. Nahaja se v zaporu. — V Ely (Minn.) si jc zlomil v rudniku nogo Franc Molck, doma iz Logatca. — V Pueblo (Colo.) sta umrla Jakob Papež in Anton Mesojedec. Prvi je bil doma iz Hinj na Dolenjskem, drugi pa iz Železnice v Škocijanski fari. — V Suttersville (Pa.) je povozil vlak Jakoba Magajne, doma iz Studenega pri Postojni. — V Jolietu je ponesreči! v žičarni Feliks Stanec in sicer smrtno. — Franc Oven, ki jc ponesrečil v Ely (Minn.) v rudniku, je doma iz Zatičine. V bolnici je okreval, ampak ker so mu odrezali roko in ima zlomljeno nogo, ne bo več za delo. — Istotam je ponesrečil Franc Zajec, doma iz Iga pri Ljubljani. — V Clevelandu so napadli roparji Antona Začela, ga okradli in težko telesno poškodovali. Zdaj se na_haja v bolnici. V Lauriumu je umrla Rozalija Štraus. doma iz Stopič na Dolenjskem. — Pri Lockportu so našli utopljenega Alojzija Mavkarja, doma iz Gorenjega jezera pri Cerknici. Vzrok smrti je najbrž pijača. — V Aliquippi (Pa.) je zadel vlak Janeza Pakcrja. Poškodba je zelo opasna — V Calumetu (Mich.) je umrl za sušico Josip Puhek, doma iz Doblič pri Črnomlju.
Slovenke v Egiptu. Iz Aleksandrije se nam poroča: Umrla je v Aleksandriji v pro-testantovski bolnišnici Slovenka Frančiška Kokalj dne 18. novembra, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pokojna je prišla pred šestimi tedni v Aleksandrijo, doma iz Kresnic na Kranjskem. Služila je nekaj let v Trstu, kjer je bila vpisana v Marijino družbo. Društvenice naše »Krščanske zveze Slovenk« 'so ji darovale venec ter jo spremile na pokopališče dne !9. t. ni. zjutraj, kjer se je v kapeli zanjo opravila sv. maša. N. v m. p.! — Slovenk se je naselilo to jesen lepo število v Egiptu. Neki gospod omenja glede došlih Slovenk v svojem pismu: »Ptice selivke iz B. so že odšle na boli gorke kraje. Brez Aleksandrije ne morejo živeti.«
Kopniški slučaj v Zagrebu. V Zagreb je pred nekaj dnevi prišel neki mož, ki se je predstavljal kot tajnik zunanjega ministra Ber-ger pl. \Valdenegg. Stanoval je pri nadškofu Posiloviču, se ž njim vozil na sprehod ter je imel na razpolago nadškofovo kočijo. Banu Pejačeviču je postal mož sumljiv in naročil je policiji, naj ga opazuje. Ko je »ministerjalm tajnik« opazil, da ga policija nadzoruje, je takoj odpotoval v Budimpešto. Policijski agen-tje so šli za njim, ter ga v Budimpešti aretirali. Policija meni, da je aretiranec identičen z nekim iz Avstrije izgnanim sleparjem, ki si je nadeval imena Ig. Strassnof in Ig. Szendreg.
Obilni ribji lov. V rozemberškem ribnja-ku, ki je last kneza Švarcenberga, so po treh letih napravili zopet ribji lov. Rozenberški ribnjak je največji na Češkem. Obsega 600 hektarov zemlje. Lovili so tri dni. Dobili so 112 tisoč kil raznih rib. Samih karpov so nalovili nad 102 tisoč kil. Na prvi vlak so vjeli nad 33 tisoč kil rib. Večino rib so prepeljali v ribnjake v Vitingav. Za prevoz je bilo treba 520 voz in 1060 posod (polterjev) za ribe.
Narodno gospodarstvo
Kmetje pozor! Podpise ponarejajo!
V kamniškem okraju je imela graška zavarovalnica do zadnjega časa okrajnega zastopnika, kateri je porabil vsa sredstva, da priveže našega slovenskega kmeta k nemški zavarovalnici. Vsega spoštovanja vredni možje so s častno besedo zatrjevali, da se niso zavarovali pri tej zavarovalnici, oziroma da se niso zavezali, da bodo š« naprej zavarovani
pri tej zavarovalnici, da so nasprotno pra-: \ ilno odpovedali zavarovanje. A glej čuda, pokazal se jim je podpis, ki jc bil pravemu lastnemu podpisu enak, pokazal sc jim je križec pod podpisom, katetc>{a naj bi bili dali zastopniku, ki je tudi sam zatrjeval, da je pod-j pis ali križec .pristen in ubogi kmetič-zavaro-' vanec, ki ie bli prepričati, da se mu godi krivica, ni imel pripomočkov, da bi si pomagal do resnice.
No, v zadnjem času je pa pojasnil posebni slučaj celi položaj. Graška zavarovalnica je namreč tožila neko. posestnico iz Klanca na plačilo zavarovalnine, češ, da je z lastnoročnim podpisom dne 12. sušca 1903 obnovila zavarovanje pri tej. zavarovalnici. Toženki se je pa posrečilo, s pričami dokazati, da je bila dne.12. sušca bolna m ni zapustila hiše in da jc le njena hči ta dan plačala zavarovalnino v Kamniku, le-ta jc pa zopet spričala, da ni ničesar podpisala. Sodišču predloženi tako-zvani pristni podpis je bil torej le pristna ponareja podpisa!
To naj v zadoščenje in pojasnilo vsem onim kamniškega okraja, ki njso bili tako srečni, da bi bili dokazali nepristnost svojega podpisa in so morali vsled tega trpeti še tudi pravdne stroške. Ptiček se je vjel in pokazal, kaj zna in holiko velja!
Kolik razloček
napravija dani, kjer so otroci mesto bolelini slabotni in razdražljivi, srečni, zdravi in dobre vol|u. Eno najboljših sred-te, ki napravija otroke zdrahe in take ohranja, je Scott-ova emulzija ribjega olja z apnenimi in natrenovimi liipoiosfiti, izdelek, ki pripomore otrokom zbok svoje izredne krepilne in zdravilne moči do najtrdnejšega zdravja. Scott-ova emulzija je slastna in sladka, se torej lahko vživa in ter je obenem lahko prebavljiva pospešuje tek in urejuje prebavljanje. Zato prekaša po svojih učinkih navadno ribje olje.
Ribič z velikim doršem je poroštvo za pristen Scottov Izdelek.
Kdor se sklicuje na naš list in
Bošlje 75 vin v znamkah, mu pošlje ste-lenico za poskušnjo 2184 I 1
Fron Stelnschneider, lekarnar
Dunaj IV., Margaretenstrasse 31/92.
Cen« izvirni steklenici 2 K 50 v.
Dobiva se v vseh lekarnah.
je kaj zaloge.
Dokler
Elegantna pristna kožuh, gornitura
obsto|eča Iz zelo širok, liša-ovratnika iz pritna Črne dolgodl. zajčevine In kožuh, repi, podloženi s svilo* 170 cm dolg, s pripadnim okroglim ali ploakov. mnfom. Cela garnitura Ie gl. 5 25 Fu8u-ovratn. sani „ 3'7fi Muf sam	„ 1*76
eleg. kožuh, kapa za dame pravi sealskin, Imit.. kožuhovina z zav. pentljo in paleto arang.
le gld. 3 26
Razpošilja po povzetju ali če se pošlje denar razpošIljalmca	2712 3—1
Hermanu Aiier
Dunaj, IX|2y Nusidorferttrats« 3|X.
uouioijao i m/d.
Straa 779
Vljudno se priporoča ............................
trgovina s klobuki in čevlji
Ivan Podiesnlk ml.
UamjaiD, Stori trg itev. 10.
Vollka aaloga. — Solidno blago — Zmerna sena, . • .
2178 52 10
Novosti	Zelo efektno I
Briljantni angel, zvonci za božično drevo
§s 6 pozlačenimi angeli, 30 cm visoko. Ne-zdrobljiv vi h za drevesce. — Jamstvo za izborno funkcijo. 2c,27 4—2
NsJIepM In najnovejši okras božičnega drevesa,
ki naj ga ne pogreba rohena krSč. rodbina.
Topli zrak 3 sveč žene kolo, pritrjene kroglice bije-o ob ivoncj, kar povzroči epo zvonenje -i prija mladim in starim.
Komad na-irej plačan s Karton, in navodilom fVan.
K I.SO i kom. K 4-— "> » » 7-50 12 , „13-60 24 „ „26-50 Po povzetju '0 vin več. Če ne ugaja, denar nazaj. NaroJa naj se pravočasno pri
Hanns Konrad isra^a-as
Moj 200 strani broječi, 3ooo s ik vsebuj, cenik se pošlje na zahtevo zastonj in franko.
st klenimi II obiski!!
Poilljam po povzetju le na|krssn. okusne Izbere najmodernejših stvari.
■ortlment 1 s 300 komadi pristnih srebrnih In temno svilenih predmetov, kot najf. refleks -.kroglile«, srebrne krogliice s lantaz. In mladinskimi slUa.ni Itd , ilaht sadjem, -adjem z zelenjem, pojoči «1 zvonci, krasnim drevesnim vrhom s solncem in luno In mno-gin,I drugimi krasnimi novostmi - pr. (Jld. 3 -
V ortlment » s 18o kom. (fld. 1 8o. 26o9 S - l
U--L naročevalec dobi za nameček priložen velik IV Bel K karton svečlc s s n svečami eaatonj.
1 velik karton s 140 kom. prav finega peciva za drevesce gld. l'r,o. — Puillja le razpolil|»l. lea
H. AUER, Dunaj, IX.|2. Na.edoHW.tr. 3, X.
Stekleni obeski za božič, drevo.
sii/	Največje ve-
selje napravi lepo ozaljS. božično drevo!
Izjava.
Podpirani Anton Mislej U Št Vida nad Vipavo h. st. 77, izja-ljam, da so Št. Vidske in Ore bovške vinogr.dnike žaleče be.-tda. ki sem jih govoril v Sc Vidu in Onhovci, neresnične in po polnoma neosnovane.
Obžalujem ua sem na tak nečasten i.ačin jtmal kiedij \inum, ki so od nekdaj opiavičeno tako slovela.	5.733 1
Toliko javnosti na znanje, da se ne bo iz mojih nepremišljenih besedi izvajalo kakih za pri- 1 zadete vinogradnike omeijenih dveh vasij škoulii- i vih posledic.	i
Anton Mislej. !
Položnice za prihodnje leto 1807 smo priložili današnji številki. Prosimo, po-služite se jih čim preje, da se nam olajša delo. "^C
npklfl vaJena v>seh kmečkih del, srednje starosti UCiUU se s rejme ti.kuj pod ug-.dnimi pogoii pri Josipu Cad-u Spod Rntni*. Ljubljana 2738 1
Cerkovnik za podružnico Rožnik
pri L ubljani, se sprejme z novim letom. Starost srednja, zahteva se spos bnost za navadna kmečka d la. Pbča p> dogovoru. Oglasila spreiema Josip Čad,, posestnik, Spod. Ro?nik, Ljubljana. 2739 1
Rezervni zakladi nad 7U8.000 K.
Stanje hranilnih vlogi nad 22 milijonov K.
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3
== poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. ==
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 %> ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Posoja se na zemljišča po 4 3/,% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 50/o izposojenega kapitala. Na la način se ves dolg poplača v 62 In pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto b% Izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	786 13->
O0000000000000000000000000000000*
o
s
s
Stanje rlog 80. Jnn. 1906: Preje. Q,adjj{, 1, sedaj: Denarni promet 80.Jun. 1906: čez 12 milijonov kron. Kongresni trg 2, I. čez 21 milijonov kron.
Lastna glavnica K 252.865.93. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedlenje!
Ljudska posojilnica
i| rejcma hranilne vloge vsak delav- y ji gi
brez kakega «d bitka, tako, da	š?
bih od 8. ure zjutraj d* 1. ure p*- & J|_ u|n sprejme vložnik od rsacih vloženih	CJ
poldan ter jih obrestuje po * I« IU 100 K čistih 4 K 50 h na let«.	fi
Stanje vlog 30. junija 1906: K 12,483.874 93. Denarni promet v letu 1909: 34,418 «0 28.	q
Hranilne knJiHce te sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo.	A Za nalaganje po poiti so poStnohranilnitne poloinice na raupolago.
V Ljubljani, dne 30. junija 1906. 2617 D 26--2S	V
Dr. Ivan Su.teriič,	joaip Slika, stolni kanonik,	^
predsednik.	podpredsednik.
Odbosntkli	A
Anton Belec, župan, posestnik, podjetnik ln trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano,	^
Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauichegg, veleposestnik	W
v LJubljani, Matija Koiar, župnik pri D. U. v Polju, Ivan Kregar, svet. trg. in obrtne zbor-	A niče v LJubljani, rrančiiek Leakovlc, zasebnik in blagajnik Ljudske posojilnice, Ivan Pollak,
tovarnar v Ljubllani, Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Liubljani, Fran Povie, vodja,	Jf
Q dež. odbornik, drž. in dež. poslanec, graš.'ak itd., Oreg. Slibar, župnik na Rudniku.	Q
ooooooocooooooooooooooooooooooooo
munummmmuMmmuMummmmuumuMmmumMumn
Najbolj&l In na
:Jsssm amerlkonskl motor za bencin
za kmetijo In obrt, od dve do pet konjskih moči. Jednostaven, zanesljiv, i. pežen in popolnoma samodelujoč. Cena od K 1350 do K 3200. Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam 2616 D 26—26 preskrbi. — Dobivajo se najbolje pn _ Karol Kauscheka nasl.
Schneider & lferovšek
Ljubljana, Dunajska oesta 16.
Tudi vsi poljedelski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-mce, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverre, cement, Storja. okovi in orodje »a vsako obri
Ceniki na razpolago.
nagluhe. n
ja Plob,ner)ev novo-zb-lifi slušni bob ni& neobh potre bdn. 'Patent, v vseh kult. drž.) Z vel. uspehom -e rabi, ako šumi po uSesih in pri nervoznem b o I e n j u ušes. Kdor ni po-( pol. gluh, dospe skoro ' do popoln, sluha. Ne-porušljiv in skoro neviden, ako se nosi v ušesu. Tisoči v rabi. Mnogo zahvalnic od gospode in zdravnikov. Pošilja se, ako se pošlje denar nanrej ali povzame. 1 komad 10 K, 2 komada 18 K. — Prospekt s sprifali zastonj.	2589 3 — 3 C. POEHLMANN, KCniginstr. 4, MUnchen W. 44, Moja soproga je 5 let čutila hudo šumenje po ušesih in je malo slišala; po komaj trimesečni porabi Vašega slušnega bobniča je pa skoro popolno ozdravljena, in Vam i radostjo sporočam, da seda) po preteku petih let zopet čuje tikatakanje ure. Potrudil se bom vedno najtopl priporočati Vašo tako koristno iznajdbo in dal na željo rad vsakomur pojasnila. Ulm, O. K.
° 0	Klauerjev
! J ,Triglav«
0 Je n ajbolj zdrav izmed vseh llkžrjev.
Pravi in pristni Triglav J
izdeluje edinole	®
J. KLAUER, Ljubljana. j
OT Trgovina z oblačilnim blagom I *•■
Marija Rovšek
Ljubljana, Kolodvorske ulice fttev. 35 nasproti „Titlerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj In havelokov domačega Izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim In svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj. - Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah, brez konkurence.
Z velespoštovanjem	1907 9
Marija Rov&ak, trgovka Kolodvorske ul. 35, nasproti .Tišlerjeve gostilne".
Največja zaloga Zaleznine, traverz, železniških šin, cementa, štorij za strope, strešne pločevine In lepenke, slamoreznic, mlatilnlc, gepelnov, čistilnic, preš za grozdje In sadje, plugov in bran
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti itev. 1.
(zraven „Figabirta* in na
Valvazorjevem trgu 6, naspr.Krlžanske cerkve.
Ondi se dobijo železni nagrobni križi, pumpe in cevi za vodo, vino In gnojnico, kotli za klajo in žganje, štedilniki In peči, kuhinjska oprava, železne ročno-povlečene grablje, ose, potrebščine za mlekarne, ter razno orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, zidarje, tesarje in mizarje. Točne postrežbe In zmernih cen zagotavlja	1886 19 '5
Fr. Stupioa, trgovec.
2enonad- LSA! stropni
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu &t.!4 v Ljubljani. 2376 10 7
Nedoseine prednosti, bre* konkurence, v ceni, najboljša, najmodernejša In res 2011 20-1.)
precizUsko ura je mtokt
Iz jekla, srebra In zlata pri vsakem urarju. • -
I. kranjsko podjetje za umetno steklarstvo In slikanje na steklo ■■•■ ---■■•^
Aug. Agnola,
Dunajska cesta 13a, poleg,Figovca'
se priporoča prečastltl duhovščini In p. n. slavil, občlnst u z« napravo cerkvenih oknov z umetnim steklarstvom ali slikane na steklo, stavbenih del, napravo okvirov, Itd. Itd. — Ima tudi v zalogi različno porcelansko In stekleno posodo za namlzje gostiln in zasebnike, svetilke, okvire itd. po nainiijih cenah Narisi, ceniki In proračuni na zahtevo zastonj, mnog« spričevala za dovr&ena dela so cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago.	1804 52- 17
„Slava Mariji"
ob tristoletnici Marijine druibe se še vodno dobi v „Katol. bukvami' v Ljubljani po 40 v. izvod.
Kranjska tov. lenenega olja
Zaliret & Huter v Kranju
priporoča 2307 11-8
lanene tropine (preše)
najboljše kakovosti v vrečah po 50 kilog. in
Pf sladko laneno olje.
Opomniti je. dA je laneno olje mrzlo atiokano, nima t sebi nikacega albnmina in je ravno raditegt najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno oij« boljše brez to sestavino, t toliki meri pridobe s to sestavine lanene tropine. Analiza lanenih tropin znača: 40—41 % surovega proteina (beljakovin) z 9—10 % olja, po analisi S. 1901 c. kr. poljedelsko* komičnega preizkoAevališČa na Duiujn.
Hranilnica in posojilnica za Kandljo ln oKolico
(registrovana zadruga z neomejeno zavezo)
sprejema hranilne vloge od vsakega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po
|2°|o
na leto. — Obresti se pripisujejo glavnici	koncem vsacega leta brez posebnega naročila.
Rentni davek plačuje, posojilnica sama,	ne da bi istega
odtegovala vlagateljem.	24h7 6-5
Min
Povctaje slast do Jedi In leio telesa, odstranjuje kalcij, Izmetsvanje gnoja, močno potenje.	2209 D 44 27
Priporočajo vsak dan prt
plludnlh boleznih, kamni oslovskemu KoJUu, ikro- M fulozi, Influencl a a a ££
jRoeM
naogsitcvilni profuorjl ii zdrinHd.
F.floffmanaLaRoche&Co.,
Basel (ivlss).
Dobiva sc x zdravniškim receptom po 4 K steklenica.
Ker sc ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo zahtevajte vedno: izvirni zavitek ,Roche'.
>M*II
apneno-železni sirup.
Ta je že 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Zaloga skoro vwaehlekarnah.
od ->">
S B
©I J UIIU S H E R B ft B N V W i E N1® |
II
Sarsaparilla-sirup.
Je že 32 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvaialno sredstvo. — Odstranjuje zaprle in i\jega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri.
Cena steklenici K 1-70, po pošti 40 vin več za zavitek.	2720 14-1
Edino izdelovanje in glavna razpošiljat«: Dr. HellmtHin-OUlI lekflMU »ZIH BdNllIierZlM", DUHAJ, V!l.|l, Kalserstrasse 73 75.
V zalogi Je Se pri Bfl. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah. Celju, Celovcu, Črnoimiu, Reki, Nov. mestu, Sovodnju. St. Vidu, Trbižu, Trstu, Vellkovcu in Volšperku.
Izdelovani« vscb pred metov za zdravilstvo. posebno	2280 8
kilnih
(briih)
pasov
za moSVe. fenskoinotroko nata"fnn n m"rl.
Pri no"t"ib narolUlib .0 mora nasnanltl. aH jfl Vilo na desni ali lovi ati pa na obob straneh in njo vaMkost.
Za (Tir. zdravnike t»(t-Ulcn znlnin h*ntr(j. In mudi«. In^rmn-vtav In Ottarnlnr, knrruh-prerimefov, elnellmlh vonnvlr 'td.. ea*je modernev.
K. PI0TR0WSKI, Sv. Petra cesta
LevCeva hiin št. 3J, Ljubljana.
»Kaj pa je vas spravilo v ječo?« »Nahod.«
»Kako ie to mogoče?« »Imel sem hud nahod in ko sem se plazil ponoči iz Boštajnove prodajalne skozi okno, sem začel kihati in potem so me zasačili.«
Stepalnik, iličar za .m,—	,— i~ C
cmoke, priprava za ml BFL—___________.-.r^ggg^	3 **
krompir vse 3 komade lli-^T	(f*fil|! E «
za 25 kr. Držalo za	.........MJgM "
brisačo, umetno izrezljano	SgKKg >2 «
in vezeno s steklom 25 kr. im/nT	llMi
■2 O 5
TJ M a)
OJ L
je provzroCila velikanska kupčija i,;||>]: li^SS-itlSfc	9 ^JlttjMft)' D. O o.
naštetih stvari po 25 kr. Da omo-	—-jf ■	-"jr-^f—I a Jft^L. ^ O.
gočim tudi onim, ki bivajo po •■■■■■■^■aeiBIBaMdČSMEiieee^a Sj^S^S i "S P 2
deželi, nakup teh neverjetno cenib	- --------- -------^BBShHH' > at o
rečij, sem izdal cenike z nekaj	* t/5 C »i
tisoč naslikanih stvarij po 25 kr.; dobivale tudi blago po viSji ceni. Razpošiljam te cenike na zahtevanje vsakomur poštnine prosto, katerl*posiane gotovo moj odjemalec.	2236 10—9
Izvozna hiša Hermann Auer, Dunaj, 1X 2 Nussdorferstr. 3.—X. (krščanska tvrdka).
Revoluci jo
Lateriluke nreilkti.
Dunaj,	I	decembra s 7	77	6S	U	60
Gradec	1	decembra p5	67	65	36	39
Trst,	24	novemb a 8	50	87	31	84
Line,	24	novembra tO	68	27	66	f7
Prihodnja številka ..DOMOLJUBA« Izide dn6 13. decembra 1906.
Božične sosteve.
Tudi letos dobi vsak bra ■ lec, sklicujoč se na ta in-serat, kot
božično premijo
sledeče božične sostave :
Za defike: krasen zabojček z zgradb.kockaml. 1 pilit, puška, glasen strel, nobene nevarnosti, i eleg. knjižica s Mikami, 1 velik karton s pešci 1 velik karton s konjenico, 1 vel k karton živine na paši itd. 4 kom. krasnih pregiba) kovinskih igrač, vseb 25 kom »a pravmaihnoskunroceno le gld. 1*75.
Za deklice i E'eg. vel ka punčka s spalnimi očmi, prtgib. udi 1 fini kovinski štedilnik, 1 velik karton s kuhinjsko opravo, 1 velik karton z opravo za punčko, sobno opravo. 1 velik karton s kokoši itd. ter 4 komade le e rregib. kovinske igrače, vseh 25 komadov za prav majhno skupno ceno le gld. I-75.
Pošilja se po povzetju. Naroča naj se pri	2710 3-1
rnzpo£iljRlniei H. AUER. Dunaj, IX/2, Nussdorferstr. 3/X.
Pomr, kmetice In dekleta:
V m«jl lekarniški praksi, k>tero Izvršujem že čez 21 let. posrečilo se ml jc. Iznajti na|boljše sredstvo za rast las, to le Kapllor št. II. Isti deluje, da postanelo lasle gosti dolgi In odsfa-njuje prhljaj 'luskine) na glavi. Cena (franko na vsak > pošto)
jc t lončIC 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitel| naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom! P Jur'5ič. lekarnar, Pakrar 51. 6=>, SlavonljDenar se polije naprej ali s poštnim povzetiem
O/.,-. ,11_1
Govoreče, hodeče in plešoče punčke.
Božični mož 0
iz fine voln. oblekezotrc-kom, pojoč, vse premikaj, le 75 kr.
Prosto letata in ple&o£a punčka
Nova prosto tekoča in plešoča punčka je neporuSna, teka, pleše sama. Punčka je prav lepa in eleg. oblečena v poljub, barvo. Notranjščina ima izborno delujoč tekal, mehanizem,ki ses pomočjo peresa in ključa navije in spravi v tir, Ia I gld. .
Govoreča velika ttbč
nad pol metra velika pa-rlSka gla.a z l.smi s
spečimi očmi, pre-gibljivi udje 2711 3-1
Le gld. 2-50.
Knsiumna-punčka
s pregib, udi, najfin. in najlepše, kar je možno doseči
t velikost. . gld. !-7S
4*Ao 8 71
različnih, prav finih toaletah.
Edina razpošiljate*, dokler kaj zaloge, po povzetju po razpošiljalnici
H« AUER, P»nai, IX2» Nussdorferstr. 3.X.
Stran 782
UOtuoi U3 tVUO.
St 4f
Ali kapljate?
Vas Ii boli v prsih? Bodite previdni, kajti t udi najmanjši kašelj mora biti znak grozovite tuberkuloze' Vsak ki trpi na kašlju, hripavosti, nahodu, pomanjkanju slasti, ali je sicer telesno slab, naj brezpogojno rabi 315 a Halapi-jev
TUBERIN

r ) * f
To je brezpogojno učinkujoče in že ne-številnokrat preiz uSeno sredsivo proti bod ljajem v prsih, kašliu. kataru v pljučih, pre-hlajeoju, bolih v fcriu itd. V prsih bolehajoči h alijo Tuberin v vse) deželi Vz .rčoa steklenica stane K 3'—, velika stekl. K 5'—, in ga poš 1 a po povzetju. aH če se pošlje dtnarnaprej
Friderik Jlalžpi '^\7oaiup.ri
Budapest VIII., J6zsef kčrut 64J46.
Iz prve poke ^
zato je mogoče, da je naša
božična priložnostna razprodaja
še za čudovito nizke cene nastavljena.
15 m 84 cm šir. ktkon tkanina, jako priljubljena K 7-80
23 „ 78 „ „ Kanafas „ najb. kakovost	„ 1P—
23 „ 7S „ „ dam^st gradi, progast	„ 1375
s cveticami	„ i4-5o
2o m ostanki flanele ia sraice izbran, perilno K 7'2o 2o m platneni cefir - ostanki „	„ B 9 8o
2o m barhant za obleke-ostanki „ „ „ li 2o
Umirjeni kosovi za bluze, vez., v razllč. barvah K 2 6o
K 4- . 0--
, „ »iz mod. Sam., zelo eleg K 6 4o
f K mpletna obleka I
iz modnega blaga po najnov. vzorcih K 4\r>o 5*5o, 6*— iz kamgarna v vseh barvah	„ 5*5o, 0.—
iz lodna za dame, zelo priporočilen „ 6* , 8 5o iz cibeiina, gladek in po vzorcih „ 7 —, 7 7o, 11 'no
1 jedilna garnitura s 6. serveti, belimi, z ličnimi cvetllč« nlmi vzorci	K 4*8o, 6 —
1 garn. za kavo, s 6. serv., bel. aH s pis. robovi K 5'-
Žepnl robci z robovi iz atlasa, samo beli	K 1*35 ducat Modni robci za gospode, obrobljeni z ličnimi cvetličnimi robovi	K i'9o „ Modni robci za dame, z eleg. robovi	K 3 - „
Naročite takoj
ker ta ugodna prilika traja vsled splošnega
povišania cen samo do novega leta. Izbera vzorcev in ilustr ran špecijalnl cenik zastonj ln franko. 2558 5—»
Krkonoška tkalnica Heitlke & Brod Dunaj, I., Augustengasse Nr. 2 — D.
—— Dopisuje se tudi v slovenskem Jeziku.
,Kunard Line" Trst-New-York ia najpripru.nejša. najcenejša in najboljša &ui U Ljnbijane * severno Ameriko, ker tod ni dolgo-traine mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedovanja ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov m "j potj". Par-mkl so prostorni, va ni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Uranu in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja glavni zastopnik	2004 31
Andrej Odlasek. Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Nove božične in novoletne
—= razglednice —
100 božičnih ra'glednic, vtisnjen barvotisk
dobro izbrane ........K 2' —
100 božičnih razglednic, simbol, slike, najfinejši barvotisk z zlatimi okraski, le
novi vzorci ........... „ 3-—
100 božičnih razglednic, zlato izdel., 20 vrst,
najlepš • in najboljše letošnje sezone . „ 4— 100 novoletnih lazgledntc, najbolj, izbranih,
dobroidoča vrsta . .,....... , 2' —
100 novoletn h tazglednic, razi. vzorci, okrašene z zlatimi žilami.........4-—
1 zbirka za poskušnjo, 200 kom. božičnih in novolet. razglednic, dobro Izbrane . » fr— 100 kom. humorist, razglednic, toletne novosti ............... ,150
100 kom. transpar. zabavnih kart .... „ 2' —
Razpošilja se po povzetju. Ceniki zastonj in franko.
ADLER i ZEISEL, papirnica za luks. predmete
Dunaj II., Praterstrasse 66.	2559 4
Vafnj« traja dni Q dni
<najnovejiimi leta t305in 06zgrajenimfvelikjnslymi pamil<i
IVAN PERDAN,
Ljubljana, Cesarja Jožefa trg, priporoča:
Ciril-Metodovo cikorijo
najboljše kakovosti v izvirnih zabojčkih, in
> o Ji I fd o
b t: ad
I*
OC*
•C*-o m

^ŠT^IGAL.ICE > j družb« sv Cirilo In MetC»J« I Zaloga pri Jv Perd »nuvL)t:^|«w.|
Deček iz po&tene hiše
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v učenje v trgovino z mešanim blagom 26u3 3-3
Levstek A Nlikolič, Šodražica, Dolenjsko
Zaloga baliftA za nanaft.
Priporočljiva trgovina!
Najbolje in nalceneje sa kupi blago v veliki izberi za ženske in moške obleke pil občeznani domači trgovini
Češnlft & Kllauec
(pri Če&nikiO
Llngarjeve ul. LJubljana frltalske ul.
Velika zaloga najnovejšega sukna, štofa, icamgrna, hlačevine za moške obleke, za ženske obleke najnovejše modno, volneno blago v vseh barvah, perilnl kambrik, saten. kotenina, pisana in bela, platno in mnogo drugega.	B13 26 22
Zaloga ballšfi za neveste.
I
P.HkvD. vir.vsna Vsako poaare|aa|e In ponatlskovanje kazniv«.
Edino prlaten jc ThierryJ»» 2630 D balcam 52—49
le i zelena znamko .redovnica". Btaroslavno mjirrtolM proti slabimo prebavl|aojo, krčem f It-lodca, koliki, kitaro, pranim boleznih,
inflntncl Itd. Ud. Cena 12 majhnih «11 6 dvojnatlh iteklenle ■II ena velika specialna steklenica • patent, zametkom K 5 — franko. IMsrrtrJse. ccntifoltjako m' .«, povsod shmm kot non jplMj ultra
prati vlita h taka itar m ranam, vnetjem, rultvam, abscisa* m deklinam vseh vrst. Cena: 3 lončis K 3'60 ie polije le prati povzetju alt denar napre|.
Ukirnir A. Thiirrj«Pregradi pri Rogiiki Siitiii.
flraiara • tisoči originalnih zahvalnih plaem aritte In franka. f ■ alogf v skoro veek večjih lekarnah In medlclnalnlh drogerljah
Pozor, kmetje In fantje I V
moji lekarniški praksi, katero Iz-vriulem ie 2i let, se mi je posrečilo, sčasoma Iznajti sredstvo za rast brk In las, proti Izpadanju las n za odstranitev
Rrhlja (luskin) na glavi, to |e apilor it. I. Cena (iranko na vsako pošto): 1 lončlč 3Kf»v, 2 lončka !> K Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je : P. jurišlč, lekarnar v Pakracu it. 65. Slavonija. Denar se poilje naprej ali s poštnim povzetjem.
2643 10-2
W>en gld.
(prav po podobi) natančno vmerjena, najn. kroj, i/ prlma Hrol lodna sive, drap zelene, olivne, teget-h« f, črne barve, kakor tudi iz izbr sukna za gospode, karir in
ftrog zelene, olivne n drap barve, gld. 1 95 konkur. krilo, lepo Izvri ln zelo prim. za strapac z všitim vrhnim na-šivom iz trdn. lodna v vseh barvah, ali Iz k*rir suknugl. 1 95. Vsako krilo »e izgo-tovi posebej, natan. po poslani meri, nl-kakoto«ara delo. Za mero zadost. prednja in zadnja dolžina, čez pas in v bok. Poiilja po povzetju.	2550 4
mm rri
V
Pri veliki izdelovalnici krit
Auer, Dunaj IX|2 Nuisdorferstr. 3 D
Kril mm
J
Si
t>OUlOij«0 iAJO
Str« 7X3
Na pljučih in u vratu lio.nl, - noiluilJlvl in bolni na krtilju!
Kdor želi svojo pljučno bolezen na krhlju. tudi nai»rd-vramejfo. nadušijivost in če jo Ae inko zautašana in se zdi sk ro neozdravljiva, enkrat za vsolej odplaviti . naj so obrne na A Wolffak*.1a v BeroHn N. WelE8euburg:er Straaae 79. Tn>o£ere zub>alo dajejo za.-otovilo za veliko 'dravi n>i moč njegovih zdravil. DrotSnre zastonj. 2732 8-1
DOMAČA
TISKARNA.
Vsak tlskai !
Z mojim kavčuk. tisk. aparatom more vsak takoj tiskati pose ll ce, naslove, okr„žn ce, uradna vabil« itd. Enkratni stavek omogoči tisoče natisov, -
Cena z vtemi potrebščinami:
65 črk K 1-— O0 trk K l-4o 12o , , J-- Ho „ , 2-lo 211 . »J- *5.i „ , t 8o 3.i4 „ „ 6'— 46* „ „ 7'2o MO „ „ 10*- 8oQ „ „ 12'
"Ws* O V dobite avtom, počat * ,,Selbstfiirber14 s
poiluhnim napisom. nai»isri prostor 38X'omm. Veli ost (',oXlA mml
K 3 —, s SoX'o mm K 4-Cena za popolen aparat z barvo.
J. LEWINSON
izdelovanje pečatov in livarna kavčuk - črk. DUNAJ, 1 (46, Adlergasse 12, podružnica Odesa (Rusko).
Neugaji^oče sc vzame nazaj.
2652 4— 2
Ceniki zastonj.
Za K 4.-
okusno i/delan kavč. peč*!, do 4 vrst besedila, neporušljlv, zelo elejrant., javor-jeva k;<seta, z lupo ri bliivu barveno ka-Svlo, kras za vsak pls InM.-i s kaseto Iz papiria in trainim barvilom le K H* Zastopniki se iščejo.
Zarezano strešno opeko
(Strangfalzzfegel) prve in druge vrste iz najboljše ilovice zaradi preselitve skladišča po zelo ugodni ceni priporoča	2646 5-2
Frano Pefcnlk, Domžale.
Schicht-ovo
milo je najboljše!
Stiriindvaiset ur sem prej Močno drgnila, a glej I Jelenie čudovito milo Me brž te muke je rešilo.
Vino!
Naravna pristna istrska iu liška vina
priporoča po sledečih cenah:
Istrsko črno k 16, 18 in 20 kr. liter Istrsko belo k 18, 20 in 22 kr. liter visko (z otoka Vis-Lissa) k 18, 20 in 22 kr. liter in sicer od 56 litrov višje s postaje Pulj proti povzetju	aH i
Egidij Vio, veletrgovec zvinom, Pulj (Istra).
Čvrstega in krepkega dečka
poštenih starišev, ki ima veselje do pekovske obrti ter nemškega jezika, sprejme takoj Josip Valjavec, pekovski mojster, Pusarnica pri MOlIbriicken-u (Sachsenburg) Koroško.	2717
Trgovska učenca (vajenca).
V veliko trgovino z različnim blagom na de-želi sprejmeta se
dva trgovska učenca (vajenca)
ki sta dovrši'a z dobrim uspehom narodno šolo. Is'a bodeta se učila brezplačno 3 leta. Preskrbljena bodeta z vsem: stanovanjem, hrano, perilom, obuvalom tako, da starši, oziroma varuhi ne bodo imeli najmanjšega tio<ka za nje. Znat je tujih jezikov ni potrebno. — Prednost imajo cečki z dežele pred mestnimi Naslov trgovine pove upravniStvo tfga lista.	9t>k 3-1
fH

Združena tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno io meni okroglo 4000 kom. takozvanih
vojaških kocev za konje
za ceno le gld 2-20 komad in gld 4-20 za
par parov fVn»kn na d' m n»rav ost na lastnike kon' Ti debeli trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, trmno-ivi. o«oiu 150 200 cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja.
—	Razločno pisane naročila k se iz i se ie po povzetju al če se denar pošlie naprej, naj se pošljejo na Steiner-jevo komisijsko razno iljalnico združenih tovarn za koče, Dunaj II , Taborstrasse 27 g.
-	Za neugajajoče se zavežem vrniti naprej poslani
denar.	21*6 8
Mnogoštevilna priznanja in naročila so došlaod: vitez pl. C/arkowski, oskrbništvn graščine Labers pl. Stephanowicz, velenosistnik Csrndlak, baron Kollersperg. Kaltschmidsko graščinsko oskrbništvo, Klaudy pl. Poric, veleč, župnik Kogl Pinocz, veleč, župnik Raniowski v Stanislawcziku, veleč, župnik 1'opescu Dzemic Krommer, posestnik v Lichtnu in mnogi drugi.
Sprejme se u£enec
poštenih star šev za pekovsko obrt takoj ali pozneje. Mihus! Č*rne, pekovski mojster na Savi pri Jesenicah, Gorenjsko. 2693 3—1
PosNosite I
i r? priporočite ~ izaelhe =
Tijdropeloparnžiiranii
Enesa ali dira tifenca
od 14 - 11 let stara, poštenih starišev, sprejme takoj v mizarsko obrt Andrej Goljar mizar v Podgori pri Št. Vidu nad Ljubljano. 2690 2 1
Učenca za pekovsko obrt
sprejme takoj Janez Novak, Šutna 13 Kamnik.	,	2488 3
čvrst in krepak deček
v Pragi VIII. Cenocntofonj. |	»..t.
goji pri Lovro Su4niku v Skofjiloki. 2624 2
Razpošiljanje blaga na vse kraje svetal
Najcenejša, največja eksportns tvrdkal
H. Suttner, urar Ljubljana
Mestni trg nasproti rotovža prej v Kranju priporoča svojo veliko zalogo finih švicarskih ur, brilantov, zlatnine srebr-
nine v veliki meri po najnižjih cenah
V dokaz, da je moje blago >es fino in dobro, je to, da ga razpošiljam po M Jj	Prosim^ »Htevajt«
celem svetu Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovol|no na ogled,	se poilje zastonj ln
da se lahko sam prepriča. 1821 19- 16 r"	--^^	"0*'nipe prosto. ■ -
Izdelan": postelje
i r. rdečega posteljnega i nI« ta! Prav dobronapol-njeno. Pernica ali blazina, 180 cm dolga 116 cm široka K 10 -, K 1* —, K 151— in K 18- ? metra dolga, 140cm široka K 14--. K i6--, K 18 —, K 21 —. Zglavnlk 80 cm dolg, in cm šilok K 3'-, K 350 In 58 4 —, 90 cm dolg, 70 cin širok K 4-50 in K 5 nO. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugI meri. 3-delnl modrocl iz žime za 1 po-steHo K 27- , boljši K 33 -. Posilia se poštnine prosto po povzetju od K 10-— naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proll povrnitvi potnih stroškov. 6—5
B'iie1IU Sachsel, Lobes 910
pri Plznu na Češkem 2499
Ceno češko perje
1 kg novega sivega Sku-brenega dobrega gosjega perja K 2 -
buljkfa K 2'in, 1 kg. belega skubljen puhu podob. K 3 60, K 5'— ; I kg nalliii. snežnobelega skublj K 0'10, K S —. Razpošil|a se po povzetju 1'ošlljatve nad 5 kg Irank, . Zamena dovoljena, S. Benisch, Oešenice, Jt. 7\ 2498 10 5
Koverte s firmo
priporoča
Katoliška tiskarna
Češko.
Prav zastonj
brez vsakega plačila
t&mujiBR dobi za božično darilo ponoči se bliščečo železniško budilko ali Roskopf uro v vrednosti 5 K poleg lepega stenskega koledarja s košarico, vsak ki naroči do 15. decembra blaga črez 30 K. - Zahtevajte torej takoj moj cenik z 2000 podobami zastonj in franko. Te|efon3523. MaRsBftbnfil, urar,Dui,<il IV., Margaretenstr. 2i.
Za 5
vinarjev
si more vsak prsskrbeti prednjiti pri nakupu blag„ /a obleko, kakor.*,r.ih sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri veliki trgovini bratje Lechner v Gradcu, železna hiša. To ne stane nič, na Izbero pa ima vsak najmodernejše blago za damske obleka črno in barvano perlino blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno Yi perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o všeh vrstah perila i. t d. — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš natoča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, di> inu ta strogo reelna trgovina pred očmi tdino zadovoljnost svojih odjemalcev.
2126 18-3
Stre&ne Skodle
hrastov*;, stihe, 15 tisoč komadov, se prodajo. -Ceno po dogovi ru. Župni urad pri Sv. Jo&tu nad Vrhniko.	2670 3-2
Kkln 7olfo 100 bt0-« io-
IIIIIU tCIJCt bulja. kumare itd. po povzetju po-
petršllj, če-povzetju ponudi Ant. Linek v Znojmil. Cenik na zahtevo. 2701
IOO kom. božičnih in novoletnih razglednio, vofičilnih kart, umetniških s slovenskim besedilom, prav finih,
izbranih 5 kron zaloga Wunibald Plann, Dunaj, VI , Wall gasse iy, poleg Rajmundovega gledišča. Pošilja se po povzetju. Ncugajajoče se vrne nazaj.	2724 2—1
Ne kupite nobene ure
d«k:er niste pr"jeli ninje^a v« i i kopa CAitikn :
gld
1 50
nikei. Roskopf uro .	gl. 1 50
G« id m „ „	„ S —
srebrne ,, „	„ S'—
z dvomim po<rovom	. 4 —
s 3 srebr. „	. ' "
plosk, i Klf-n.- ure .	. 3'5I>
amer. Gn'ddouble	. 6" —
prave Ko8*G|f-r>atent.	„ 3-50
prave „0mesuu	■ tršo
srebr. oklopne verižice	„ r—
14karatno zlate ure .	, 8 60
14k«ratti.'» zlate veriž.	.
14karatni zlati prstani	, i -
stensk* uro "d . .	
t bitjem liki 7* • u .	. 4-50
	
a kukavico ....	, 8*50
kuhinjsl-c uie . . .	. mo
	, 1'20
, ponoči s- reče	n 1-60
». dvoj' iin zvonom .	. 1-76
budilke z bitjem in	
'/vonenjem liki zvonu	. a-50
Triletno pisni , jamstvo, za	
neprimerno i.ar nazaj.	
Ra7pošil a • ovzetju.	
(Vlaks Bohnel	
2. ■a Ular	SO-7
0una>, V*, Margare-	
theustr. 2 7 (v lastni hišlj	
Zahtevajte mo] cenik z 2000 slikami zastonj In	
poltnlne prosto.	
C«m Csikt pn'?!;ir peri«
l k( ■»•i, •kabl|sa«ai K «'M. bal| ista Kil'— btT»>, |iki mehkega, <«abl|satn K I« - i krra 24-laslnabtlsfa, aitbktfa, akab.
!«n«,a K 10 —; krta 3«'—. Pa Ilja it franka prati paTicl|i Tadl •• samta|c ali nisa| vziiai prati pavrallvl pailalh atraikat
■<«UlktSaoki«l, Likti 151
2501 « Plico ni Ctikem
Zanimiva ocena iz učenjaških krogov: Profesor dr. J. Pr. piše na
rastlinsko destilacijo „ F L O R I A N " v Ljubljani:
Vaša grenčica,Florian< je Izvrstno
- K r epčllo za želodec- -
2537 4
Naravni dobri
brinieuec
1950D se dobi pri
L. Sebenlku vSp.JKkl. * ^ /j
Krpalnik
(The rapld Weower). ^'ajnovfijša in izboljšana sestava.
Igraje se popravjjo slabe nogovice, prti, volnina in vsakovrstna tkanina naglo in umetno, da se niti ne zapazi popravljenih mesl Vsak otrok lahko najbolje dela nanj vCena komadu K 2-40, :t kom K 6 50. Pošilja se po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Tovarniška zaloga X. Silbrrberg, Dunaj, V. okraj. J^er-dinandstr. 20.	26 0 I - I
Izšla je
Družinsba pratlka J*
za leto 1907
S krasno barvano sliko Sveta družina na ovitku je najlepša izmed slovenskih pratik. Nje vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter iina mnogo slik. 2381
Cena komadu 24 vin.
Odjemalci na debelo 5!dobe jo mnogo ceneje r'!pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani:
■j Prodajalna „Katol tisk. društva", Auer, Korenčan, F. M. Schmitt, J. Kordik, A Krisper, V. Petri-čič,H. Kenda, F.Iglič in A. Turk.
Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, v Istri in na Ooriškem.	5 4
pozorl Čila) I Pozor I
Slavonska biljevina
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd.
Delovanje Izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 stekli niči 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali (e se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:	2443 vO 3
P. Jurišica, lekarnarja v Pakracu 51. 65. (Slavonl|a).
fPo/ni/ei i' .shuioriJeo
J Saten it>/ijt< Oc'b>x\ po ceni in rt/ no.sf/ivo-/H</cvceii na/cbrne/c
iSiinon^t/firictetea
f. r/uM/am t/fbte>duo>\sk<> u/ice 2Cf. Skt'/(cursOuil/\yttsnii(i()/t/osel>r'y//ač/io.
Izdalatell In odgovorni urednik Dr Ipnacll žitnik
Tiskala : .Katoliški TIskarn.■