St. 85. V Gorici, 26. avgusta 1887. „Sofia" izhaja vsak petek in vcl.ja po postiprejemana ali v Gorici na iloro poSiljana: Vsc Icto.....f. 4.4d Pol Iota.....„ 5J.2C Cetvit lota . . . . ,.110 Pri oziianilih iu tako tudi pri „po-aUoiicah" se p'acuje za itavaduo tristop-no vrsto: 8 kr. Ce se tisfca 1 kiat 7 „ „ ., ,. ^ ,. 6 „ „ „ „ 3 „ Za »i»fe firkp ]>o prostoru. Posamezno stcvilke se dobivajo po 8 kr. v tebakat-nicah v gotpnslri ulici blizu „treh kron", na starom trgu in v nunski ulici ter v Trstu, via Ca-serma, 3. Dopisi jiaj si! blajjovuljuo posijjajo nrcdmStvu „Soco" v Gorici Via Morcato 12,1.', naiocuina pa opravniiitvu „Sneo" Via ,de]la Croce st. 4. II._______ Rnkopisi se m vrafiltjo; dopisi naj so blagoYoljnn franktijcjo. — Delalccin in drugiin n<>prftjm>&niui se naroCuina /.ni?,a, rtknse oglase pri opravnistvu. Papei, Italija in ostali, posebno katot&k! svet. i. Itazli5no9t naSih btaleov nam brani sostaviti visok dlauek in na drobno razpravljati razmere, v kterih jts bil sveti oSe nekduj, v katerih jo zdaj iu v katorih bo vaeloj proti Bogu in proti ljudem. Vendar se nam zdi mogoe*o, vaaj nokoliko govo-rifci o ic&, katero orncnja naalov tega sestavkn. Pa-pez aam jo o tej stvari govoril v piamu, p sanem drzavncmu tajuiku, kardinalu Ilampolli-ju, in jo mod drugim izrekel, kakor drugaco ni bilo priSakovati, da sveti Btol spoznavo, da jo papezova svotna oblast UBtanovljona 'po previdnosti bozji, da so je uniSila b sib in krivieo, da je to dolo coikvonih aovrazmkov in skrivnih druzeb, da so zanaSa, da papez dobi nazaj bvojo svt'tno oblaat So posebno v Rimu, da so pa-pezeva oblaat atrinja tudi z italijnnstvom, in jo al«itl-rijic' v torn pisrna izrazil zeljo, naj so vat duhovi (ljudje) zanimajo za njegovo vu&ne in pravieiio na-mune, da jib spozuajo hi podpirajo no h vai pravi katoliki, ampak tudi vsi, ki so Italiji oJlcritonr^a'i tdani. Ta izjava jo popolnonu v 8og!aHji z izroki svo-toga sfola od tistega easa, ko m jo zai'iolo v nasprotji » corkvotio dr/.avo napwvljati italijanako kraljo.it v<> pod zalcitniki fiavojVkunt vojvodami, kojih vojskovodjc so, smclo stopaje pred navduScniini vojaki, izvrSili nicer orjaSki delo, ki ae pa v syoji celoti po iiikaknm no more odobravati ni so stalia^a navadnoga, ni moj-liarodnega ptava, kfcoro zalnje jo v glavrnh potezah in doloSono in aploSno priznano. Povsod po sviHu pa opazujemo, da se to pravo umika, &q tudi po krivici. tako zvancma ndrodnost-nerau pravo, s katerim nektori italijanski wpatrijcti" drzno opravifiujejo postanok in obstoj sedanjega ita-lijanskega kraljostvs. To pravo (narodno.stno) no za-Btara po njih maenji, kor sloni na vedno inlidi na-ravi, in ugasno So le, ko v rcsnici iztnrje ndroil. DostaTljajo, da fo pra?o s$e ni veljavno doloficuo. To I pravo (narodaostno) jo toraj podlaga kraljostvu, ki I I je na krasnom italijanskom polotoku sostavljono iz podrtia vefi pravuih drfciv in so zdaj ponali, kakor j I bi bilo pravui potoiuec atavega dmskoga ce^arstva. I PostovuiQ, da bi bil opravifion naslov ilalijan-skega kralja: Bpcr la volonta dolla naziono" (vsled volje ndrodjyo), mora papez v prvora deln naalova: j „per la grazia di Dioa (po milosti bo^ji) apoznati 1 BmeSno pripisovanje duni, katerega nima; in to pri-| pieovanjo noai v sebi zifiotko kuzni bozje, Zakaj r" Piidobitov deMl corkvenc dr?.a?e po aavojskih yojvodah imeuoval jo svoti stol voduo rop, ki mora biti kaznovan; in kor jo tudi kazun bo^ja znamenjo milosti bo^jo, bi v torn zmUlu bil oni naslov %o opravii3en. A poglojmo bolj natanko in spoznavajmo voljo italijauakoga narodal Tu ne veljajo novodobni plo-bi8citi (Ijudska glasovanja) po kr^jii Napoloona III, tudi no ropublikanska ljudska zaatopstva, Id nosijo prevefi zna6aj zapeljanoga in no zavoatnoga Ijtidstva; tu tudi no voljujo koiiHtituoijonalna zaatopatva, ki kazojo ycfi ali tnanj aobifini zua6«ij uoktorih promo&> nib ljudi: tu voljajo po poStoni poti Hpoznano rc-BuiSiio to&ije kacogi ljudstva, ki so pa gotovo uo poku^ojo v nodolodiiom Bda" ali nns*. Italijanaki nnrod bc. ka2o v svoji naravni v«4ini, kadar ga no motijo predrzni rovarjt, taki'ga, kakoraao so prckrasnu javno ntavbo po cell Italiji. In tak jo tudi. Co bi so toiaj zminjaal upljiv zlvahnojSih ro-varakih krioacov po Italiji, oo Ui ai Italijani v dru-Blvenem Xivljenji mini:in potoiu priborilt tako zvani srednji atari m bi tornj Italijani bili dani saniim sebi; todaj §e lo bi so pokazilo, ali so papoz so daljo ima imonovati vjotniku, ali 89 v Kviiiaalu italijanski kialj so sine imonovati npor la volonta della uaziooo re d' Italiji" (po volji naioda kralj Italijanski). Zil bi moralo biti vsakemu omikanemu cloveka, ce bi ae provrat ne gotlil po tnirni premisljeui poti, ako bi se mod koloni v Ifcal U, ki so pravi novodobni suznji (torrao adscripti, po zemljiaeili) nasel Spartaons, ki bi 33tr,m potoai vatvarjal tarn nove dru§tveno razmcro in branil cstilim drzavam v Ev« LISTEK. Brutom C'eliom o prihoclu ua Sio\ensko. (h Slovana.) ftPozdravljon, slavni rod Libu§e. Pozdravljen, C1eha iirabri rod!* Iz dna Yam klicem polne dule Za Ta§ega prihdda god. I jaz sem bil pri Vas, pri bratib, Zavz^t sem gledal ceski svot; Be snivam o teh duevih zlatili, In snival bom do konca let. Eako lcpo ste oas sprcjeli, Kako sijajno in a r c u 6 ! Kako ste k srcu nas prizfili, Le brata more brat tako! Nebo je pac pri Yaa hladneje, A srco VaSe hladno n i, Za dora Yam mili si!no yreje, Za brate rodno plamenf. Ta ogecj Y&l smo mi 6utili, Saj g r 61 nas VaSih arc jo Mr, Kavdulenje pd Yaa amo pili Za domovinako Bveto atvar. Sladko nam du§e jo napdjal Beaed in pesmi Yaaih glas, Z n a 6 dj naa Vasih m o% je bdjal *) In Ya§ih zon in divek kras! Meat VaSih pledali srao duda. In videli Ya§ svoti bbj, Plod Yasega smo zrli truda: Razov6t Vas krasni in razvbj, YaS grad smo videli kraljdvi, Kjer kralj jo mnog med Yami U\: *) c^aroral. Pred nami vatajali so dnovi, Ko Coh jo ailea, src5on bil. Tisoc smo zrli spomonikov Iz burnib, toda alavaih dni, Spominjali so bojovnikov, Ki za Vas dom so lili krf. 0 bojih davuib, davni alavi Yas hrib in d )1 pomnfk jo vsak, Da, vsak Yas kamea glasno pravi, Da Ceh je vedno bil junak. Is t i s t i h d 6 b Se skvne m e 6 e, So c^po trdao h t a u i t e, Be dodov hrabra kri v Vas toes, Da dom kot dodje brauite! A treba ni za doma alavo, Da kri zdaj arCno lijete, No bbj junaSk za staro pravo Zdaj z uma meSem bfjeto. Iu lepSo blazje lovorike Iz do! p r o s v e t e zvivate, In veonokrasne apomenike D u s e v n e zdaj si zlivate. Svcl6vne zmage 5o odna^i Zdaj fieski u m in 6e§ka d 1 a n, Povsod zmaguje godba Va5a, Povsod VaS s p 6 v je slavnozndn! Daj Bog, da tudi ataro pravo, Zmagalno priborite si, Da davno, ncven66o slavo Zdaj z novo pomno2ito Bi. Zato, oj, slavni rod Libu3o, Nebeski cuvaj To GospoJ, Bog zivi Vas, oj, bratske duao, Bog zivi ves Ya§ brabti i6d! St GregorSie'. fopi in drugod vsako iniorvencijo rokog: l'ftalia fara di bo (Italija sumo vrodi svoje zadevo). Pa tudi v sluSaji, da v Italiji ostanojo doseduije druStvono razmere in da no bi bo napwil, kakor bi bilo iti-lijan*komu narodu le koristno, ttm kropok srednji Btan, ni fie izkljuSono, da bi tain do veljavo ne prisli raozjo, ki hi kakor sveti 080 Leon XIII, imonovali Italijo svojo Ijubljono domovino in bi 9 kiepkirai ^iui, pri kterih bi tamoiSajo vsoskozi in broz izjemo katoli§ko ljudatvo navdaSeno sodelovalo, pridobili svotcmu stolu prostost in noodvisnost na podlagi flvotno oblasti v uckdanjih papezevih doz-olah, posebno v Itimu. ,^__ ^Dtt,J° PpMe^ 6ehi na Slovenskem. Dalja. Krona vsoh sluvnosti bjl je banket v Mtalnici* Banketa se ie udolesSilo nad 400 oseb, lv3ehov in Slo-vencev. Moj njimi je bilo tudi mnogo dam, Prvi je napil cesarskl svetnik {?. Iv. Mumik presvitlomn ce-sarju Franca Jo^efu I. kot cosarja avsti'ijskemu, kralju ceSkemn in ilirskemu. (Trikratni slava -— klici se odmevajo in godba zasvira cesarsko pesen, katero vsi stoje poSlusajo). Na to spregovoii g. Iv. Hribar, pr<»dsednik banketu in nacelnik odbdrti m vsprejem Cehov. Govoril je najprej slovsnski, potem pa CoSki. V iskrenih besedak se je spominjal, kako so (Jehi vsprejeli Slovenee pred dveina letoma v zla-tej Pragi in drngih krajili GeSkili ter se presreno zahvalil Oehom, da so pred dvema letoma dano ob-ljtibo spolnili; zato jim klifie v beli Ljubljani: Po-zdravljeni I Dobro do§li! (Slava! zlvijo!) G. dr. Sehmaus napije bodoSnostiin razevitu bele Ljubljane, ki ni ve6 ognjisce nasih nasprotnikov, ampak glav-no mesto Slovenije. V imenu mesta se zahvali g. Schmausii podzupan Ljubljanski, g. Vaso PetriCifi ter napije stolnemu mestii ceskema: „Slava slovan-skej Pragi!" Za g. Petri&cem je govoril g Avd. Srb, naglasujoo vzajemno kulturno borbo med Cehi in Slovenei in napije: „N*aj zivi narod slovenski!" Go- Zivotopis ranjkega St. Kocijancica, prof, bogoslovja v Gorici, kakor gi je sam spisal. Rojen v Ipavi duo 25. decembra 1818, od inalo premoznih starifiov Jakoba in Mariane, (rojena Urlifi iz Slapa), aem bil do leta 1830 doma in ondi hodil v prve solo. Ko je ranj brat France 4. oktobra 1829. novo maso odpel, je bil napravil mojo starve, da so se mono dali v Gocico v Mo. Leta 1830 sem bil Se v Gorici v tretjem nemskera razredu. Ker sem se pridno ucil, in konec leta lepo darilo domu prineae!, me je brat dal v latinske Sole, kjer aem so tudi ve-cidel tako dobro obnasal, da sem bil medpervimi. Ze v cetertom razreda gimnazije se mi je dopadala poe-zija, posebno pa tudi slovenscSina. Ali broz vsoga te-melja sem za5ol slovonsko pisati tako, kakor sem ravno takrat znal. Latinske in modroslovske Solo sem srecno dostal v Gorici. Leta 1839 sem bil po priza-devanji prof. Kaiserja aprejet v bogoslovske Solo v Gorici. Kakor pa za^enai od tretje latinsko Sole, sem tudi So to Ieto 1839 drugo otroko u6il, in to leto sem sfcanoval pri tadaSnjem kresijskem poglavarja grofu Yenceslavu Gleisbacbu, 6egar otroko sem u6U. V lota 1840 sera v drugem letu bogoslovja bival v semeniSci. Tu sem zaSel nekaj ilirskega se uSiti. Najvcc pa sem v sloveascini so vaditi za^el v leta 1841, ko sem bil zc v tretjem letu bogoslovja. Za joziko sem imel vedno posebno nagueoje. Razun svojega slovenskega sem tedaj 2e tudi nemako, latinsko in la§ko govoril, in zraven tega se uoil hebrejskega, arabskega, kaldejskega, sirjauskega in ilirBkega. Gr-Skega sem se bil nokoliko navadil po solah. Leta 1841 je bil tadaj zaSetok mojemu slovenskemu pi-sarenju. Da resnioe ne zamolCim, moram spozaati, da jo bjl pray m prar ranjki g, Valontiu 9tan i^ vomikn se zahvali g. dr. Jos. Yosnjak ter nazdravi Cehom: „Ziveli Cehi!K I Daljs so govorili se gg. Ekert, dr. Ferjan&C, Lvka Svetec, dr. Ryba, dr. Hudnik, Ana Dnmkova, Gabrijela Preissova, kanonik Klun, i. dr. Vseh go-vornikov je bilo 22. Sredi banketa naznani g. Hri-bar, da so Cehi podarih za „Narodni Domu v Lju-bljani 500 gl, na kar so klicali Sloveuci: „Slava j bratom Cehom !u Po banketu so sli Celuna pokopahsce terpo-lozili tri venc.e na grobe in sicer Bleiweisu, Vodni-ku in Cehu Resljn. Zve5er je priredilo pevsko dru-Stvo „SlavecM bratom Cehom na Cast koncert na Kozierjevem vrtu. Tu se je zbrala nepresteta mno-zica narodi. Veselieoje motil dez; a ni je razgnal, kar jepripisati izbornemu petju „Slav6evemutt. Vines sta se oglasala tndi „KytaraM in mesani zbor bi-senske oitalnice ter tako povelicevala in utrjevala vzajemnost in zlogo med Cehi in Slovenci. 11. avgusta zjutraj ao Sli Cehi poglcdat nan prekraani Bled. 'I njimi je bilo tudi veo Slovencey, | Dan je bil prav jaaea, da so je naS'm bratom idelo vae 8o maogo lepie. Na vaeh postajak ao pozdrav-Ijali Cehe pray navduaeno in iakreno. Ko ao zagto dali BlejSko jezero, sredi jezera otok a cerkvijo in pre-kraano okolico, bili ao kar ocarani. Niso ae mogh nagledati in nacuditi prekrasnoj naravnej lepoti. Bled j jim ostano v vedaem apominu. Vrii Bohinjski fantje so razveseljevali nase brate z izbornitn petjem. Ko ao ae vracali na veoer v belo Ljubljano, razsvitljevali so jim pot kresovi po gricih, na Lju-bljanakom kolodvoia pa jih je piicokovalo ranogo ob-cmatvff. S kolodvora ao Sli v citalnico, kjor ao so | poslavljali drug od drazega. v j 12. avgusta ob 7. uri zjutraj zbrali so ao Colli na kolodvoru. da bi se oupeljali v Poatojino in od-tod v Test. Ko so poaedli v vagone, za5el so je o-ficijalni slovoa. Mej sloveaom pripeljota goapi Mur-nikova ia Tavcarjeva 14 mladih gospic, ki ao imele polno jerbaae duhtedth aopkov, katere so debls med brate Cehe. Pri alovesu so govorili §e podzupan PefcridiS v jmeou mesta in g. Schraaua mu odgovarja v inienu Ceho?; g. Hribar nagovori goate v imenu odbora in g. Pitrdle ae zahvali. Ko zapisk* b?ap, aelejo 8i v roko in Slovenci klifiejo dragim gostom: „Z Bogom I Srecen pot I Na avidenje I* Na poti od Ljubljana do Poatojine so bili Cehi na vseh poatojah prav priarcuo pozdravljeni. Najlcpse je bilo v Poatojini. Tu je bilo \so okraieno z za-atavami in zelenjem. Na poataji je prtfakovalo naiih bratov mnogo druitev ia za3topstev. Dosle go3te pozdravi zupan g. ViciS v imenu slavno3tnega odbora in obcinskega zastopa; odzdravi mu g. dr. Schmaus in ae mu prisreoo zahvali za sijajni vsprejem v Postojiar. Na to pozdravi Cehe dez. poslancc g. Hinko Kav5tc, odgovarja mu pa g. dr. Ryba. Po vsprpjeuiu so se vvratili Cehi in Slovenci ter korakali v Pbatojino, odtod pa v jamo. Tred vhodom pozdravi ce§ke goate c. k. okrajni glavar g. vitez Schwarz, izrazujoe veselje Poslojinskega prebivalstva na tem pohodu. Gospodu glavarju se zahvali na prijazaem vsprejemu g. Schmaus. — Jama Postojinska je nase brate Cehe zeio zanimala in ogledali ao 8i vse prostore, kiv jih iraajataa. V pleaai dvorani je avirala godba; Cehi in Cehinje so so v njej zasukali parkrat prav veselo. Na Kalvariji je atalo 60 pevcev, ki so zapeli cesarsko himno in §e dve drugi pesmi. Tudi benga-licae ognje so zazigali, da je bilo vse bolj carobno. Ko so prisli iz jame, sli so obedovat. Zaradi pro-stora so morali obedovati v treh gostilnah; veadar pa 80 8e razlegale navduiene napitniee od Cehov in Slo-vencev. Ko ao ae poslovili, odpeljali so se Cehi med zivijo- in aJava-kiici proti Trstu. Notranjci in razua njih druaiva ao sg zbirali na posUjah, da bi videli in pozdravili avoje aeverne brate. Cehi ao bill ZfcI6 ve-seli, videci, da jih caka toliko zbrauega naroda. Dopisi. / Goricf, 24. avgusta. — wPro patria* delazaj ustanovitev italijanskc hna iu itaiijanakega otroikega I vrta v Podgori u2e od zauctka vae nekako na tihem, 1 lo v tovaraiakih prostorih; tarn ima ona svojo za- 1 8lombo in avojo nm5. Tovarna in Bl*ro pattM* fata I si deaaa in leva roka. Nju ddovanje je alier.o, a ve- I likodu3no ni. Da mora ubrgi dolavec za picel za- j sluzck vao avojo telcano inftci zrtvovatt tovarnarju v I korist, potetn pa zarai njoga Se avoje prepridanjeza- | tajiti iu ae mu v vseh obzirih podvreci kakor mtt«o I orodje, nazadnje pa Se najveci dar bozji, svoje otroke, | njerau na ljubo ptujcu preptHtitt: ali ni to najhujsi j 8u2noa6, od katerft pravi peatuk: Me»j atraSna nod je j v eme zemlje krili, — »Kofc so pwd avitlim aolncein | auznji daovi". # I wPro patria* se hvali, da im i v Podgori ze dosti j otrok za Solo; a to je Ie njeno politiftio bobnanje, j da bi a teoi kakega lahkovornega omahljivca na li- I maoice apravila. Mi ae zan-.isamo, da v Podgori ni | takih dusevnih rov, ki m bi upate diugige preziveti, j nego da bi za krvavi zaslusfok avoje fcelo in du§o zr tvo- | vale potem pa Se avoje otroke na milostia nemiloat ptuj- | cu podvrgle. Nadjamo se, da so vai napori „Pro patrie1* I v Podgori le luknja v vodo. Saj italijanleina so nek- J daj ni mogla napredovati mej n.»§:rai ljudmi, k<> so i spali, ne pa da bode zdaj, ko so ze tako probujeni | in zavedai I In zarad 6esa li naj bi ae nasi Ijudje j udili italijaoacme ? Je-li jim v stapi 1a kdaj toliko I kotiatiti, kofc bi i njo caaa potratili in ae & n|o tru- I dili? Bodo mar morali kedaj iti & njo na LaSko ai | kruha slufciti? Gotove ne, ker ga §e Luhorn ondot maujka in niorajo zahajati k nam, da He preiive*. Ali j pa, naj so za to u&jo italipn&Sme, da ae bodo mo- j gli porazumeti z Labi, ki zahajajo k nam? To ho- I 5ejo oai, da bi ae mi za »je ucili iu tmdlili. Pa do- | kler oni hodijo k nam kruha iskat, naj ao oni uc»jo j nasega. jezika ; kudar bomo pa mi iiueli potiobo k | njim zahajati, se bomo pa mi ucili njilt pescm peli. ! Vecma nasih Podgorcev je to toliko probnjciia j in zavedna, da se ne 'bojirao, da bv ae Podgora i/.ne- j verila in polascila. K na§im nasprotnikom bi utegnil prestopiti k veewmu kak malovrednez, ki je za vsako j podlo3t sposoben; take grinte pa prav radi privosiHmo j nasim soviaznikom, kertaki tako nikjer ne delajo easti j in koristi. Ce je kak tak eloveski izvrzek v Podgori, naj le postane Iskatjofc svojega rodu, to Podgorcein j in Slovencem ne bodo nic" veg skodovalo, kot 6q bi j tako pokvarjono clovece mod aanji ostalo; zapomut j naj ai pa, da ie pride cas, ko bi Iahko dobil od avo- | ; jih sosetlov vec pomoci, nego jo dobi zdaj od nam J I aovraznih tnjeev za grdo ostudno izdajatvo. | ll Gor-C© 24 avgusta. — Podgoreit „Pro patria" vam je pridobila Cast, da se dale6 okoli od vas govori. Oci in serea mnogih so zdaj na vas obernjena. Nase zanimanje pa raste od dneva do dneva vedno bolj. &e se veselimo due 1. septembra, kateri ho pribodnji (Jetrtek, ko boste vi vsi od pr-vega do zadnjega svoje otroke v, slovenski otroSki vert ali v slovensko dvorazrednico vpisali. Tako boste sijajno pokazali, da za „Pro patrio"; in italjan-stvo pri vas trava §e ne rase in ne bo rasla. Res je! Mi poznamo vaSo narodno, gorefinost in stanovitnost. Vi se ne boste sami narodnim iz-dajicam pridruzevali. Zato smo si svesti in se veselimo, ker bo pribodnji teden „Pro patria" lahko jas- I no videla, da je v Podgori na medvedovo- koLo pi-la, ali popolnoma se prepetnajstila. Tega smo ze da-nes preverjeni; to tndi od vas priSakujemo. ____' Kdor Jzmed-vas- _poSIje_svojeotroke—v-laSki— vrt ali JaSko solo, ni vam naklonjen — ni va§. Tak o6e vam bo nakladal vedno veLje doklade na dav-ke. On pojde na roko vaSiia narodnim nasprotnikom in bo poraagal, da vam oni, kakor hitro mogoCe, j^o-spodarstvo iz rok vzamejo. Oni bodo zapovedovali, vi pa boste ubogali. Takega bodo zaniievali ne le doma&ni in Slovenci, ampak knialu tadi Labi saiui. Mislite li da imajo Labi radi take begunce, odpa-dnike, ki svoj jezik zatajijo in se za Italjane itnli-jo ? Nikakor ne. Dokier jib potrebujejo, so jim dobri, kadar pa lahko brez njih opravijo, jih pa z „bastar-di" zmirjajo. Nic se ne bojte, marvec bodite prepri-Sani, da se bo tudi v Podgori tako godilo. Od nasih Ijndi, ki tam pa vas v tvornicah delajo, sli§imo, da imate tudi vi kak par tacih druzin, ki so slo-venskega rodu, ki imajo slovenske priimke, se pa tega nekako sramujejo in se z Italjani bratijo. Take zdaj Italjani caste z „nostri fratelU" in „del no-stro sangue della nostra nazionalita*. Kojihpa od-rabijo, zmirjali jih bodo z izdajieami in begunci. Zato mi take opominjamo, naj popravijo, kar so do zdaj v tej zadevi zagresili, da jih Italjani sami en-krat ne pahnejo med staro ^elezo. Naj podpirajo I obtino'po svoji rnoci. Naj se v djanji ka^ejo take, kakerSni so po imenu, po rodu in po domovji. Naj ne gredo na roko narodnim nasprotnikom, ker s tem skodujejo obcinskim in narodnim interesom. Ako pa trdovratni ostanejo in se §e dalje tako nelivale?>ne in nezveste skazujejo, potem niso vec pravi Podgor-ei. Toraj tudi vi Podgorci ne hodite k njim, am- I pak „svoji k svojim". VaSim slovenskim narodnim rokodelcpm dajajte delo, vaSim narodnim krfimarjem nosite svoje desetice, k doma&im prijateljem hodite v I Stacuno! Bote videli, kako hitro jih bo to zdravilo I pobolj:5alo! Upamo toraj, da bomo v pribodnji „SociK brali ! to le veselo novico: V Podgori so vsi slovenski sta- I risi vse svoje otroke poslali v slovenski otroski vrt in v slovensko dovrozrednico. „Pro patria" §teje svoje drage na prste in §e toliko glav ni, kolikor imati roki prstov. Podgorci! Tako se je sv. Jerneja dan pri ne-ki m\'d o vas mislilo in govorilo. Vi se toraj krep-ko potegnite za svoj jezik in rod. Vse za vero, dom j in cesarja I___________ iZ Gorice 22. avgusta. Zapot napisi. rSo5a" je v svoji. 28. §tv. t. 1. objavila clanok z n?.slovom: nNapisi," ki jo pa loopeivaioih nnpiaili govoril ia tozil, da celo nasi rojaki avojo napiao v tuje jezike sprcminjajo, kar jo lilibog re3ni<$ao. Jaz pa ^elini danes nekoiiko spregavoriti o javnih napisib." Na tu« kajlni c. k. gimnaziji vidimo edino italijanski napis : „I. r. istituto di pabblica istruzioae4 ; tako tudi na c. k. realki: „I. r. scuola realo superiore". Tujoc, ki roimo grede vidi to napise, si mora raisliti, da so ti zavodi edino italijanski. To jo za Slovene® gotovo galjivo. Pa p-iatimo napiso ttikaj v mestu, kjer jo v tem oziru %o tako vse popacono iu narobe. Velika nczmiaet ao italijinski napisl na velikih kftt,*aih, ob cesti po Vipavi in na Kraau, kt kazojo ceate; n. p. „Oomen — St. Daniel — Gtorizia. Samaria — Gori-zia.) Sot ilia — Gorizia. Cam'gna — Gorizia.) Yerto-vino — Gorizia. Beifemborg — Gorizia ltd. Potem naii na-protniki, poaebno Italijani, prihajajoci iz Ita-lije, lahko trde: aQni ao ancora la nostra terra8! Ako nam bi kdo hotel agovarjati, da Sloveacem na Slovenskem ni treba slovenskih napiaov, ker tako dobro vedo, kje da je ta ah druga vaa, teuiu refiem, naj bi bili pa na Purlanskem slovenski napisi, ker Furlani tudi lahko dobro vedo za avoje vasi. To bi bilo enakopravno. Zakaj ae mora Slovenec posluze-vafci tujih jexikov in biti eolo doma zadtiji? Nikdo naj ne mislit, da ho6em prenapct biti in tirjati le alo-venske napise. tegi ne ! Ali 5e nasa vlada nefio dati nalemu slovenskerau joziku na slovenskih tleb pravi-ce, naj napravi napise pa v vaoh treh jezikih; to bode enakopravno. _______ Pravicoljub. Iz Tolmina dns 23. avgusta t. 1. Drag! mi ao-ob5ani! Povsod aliaim obSiastvo govprifci, da mu po-alednje prestave uCiteljev niso po godi, poaobno pa gledo gospod Fajgeljua ne. Da je ta prav zmozen ucitelj in najbolj§i organist za nas zgubljen, je gotovo; da pa ai v tej zadevi vsaj drugac"e uekoliko po-magamo, treba je se koj csglaaiti. Znano je, da dose-dajui gospod kaplan Cargo ne bo vedno pri naa, in ako ai zdaj ne pomagamo, da dobisao orgaaiata, bomo ie aaio orgljo lahko ua bv, Ivaoa yo^er pi'cd slovefi korar gcriSke metropol. cerkve, ki me je bil napravil v letu 1833, da aem mu iz nMildhimnisches Lisderbuch" poalovenil pesmice, od L".!srihje da! tri ponatianiti v 8voje znanebukve, namre6: „Mrazfl, ki se zacne z besedarai: BPerhudizimiblagor m' jeB; aBog jo povBOt", je naslov druge moje pesmice, ki ae zacenja: ,De je en Bog, ki ljub' ljudi\ intretja je B8taro8t: Poateni Martin v cast' v e a e 1.* Da aem pa leta 1841 z vecjo mar-noatjo poprijel ae alovenacine, je bil vzrok ta: To leto ao bili prisli k nam nekateri bogoslovci iz Ljubljana, namre6 g. W o Is* i c, g. P e r j a n J a n e z itd. S poalednjim sva se bila posebno Iotila bolj zbrihtati 8e v slov. jeziku. Prestavljala ava iz C h i-m a n i - a, in iz drugih enakih povestnih knjig, si popravljala, in tako sva bila konec leta apravila vkup „2Q p o v e s t i z a m I a d e 1 j u d iu ki so bile samo pod mojim imenom natisnjene se le leta 1847 pri Paternolliju v Gorki. Pred ee kot to knjiiico sera bil izdal drugo knjizico z naslovom: BVodnik poboznega Kriatjana". Da aem to molitveno knjizico ppisal, me je bil bukvovez Franc Resen napravil. Nekaj sem bil za to knjigo iz nekih laSkih bukvic poalovenil, nekaj iz vec drugih slovenakih mo-litvenih bukvic povzel in tako jo leta 1845 dal na-tisniti v Celovcu pri Jan. Leo mi. Vse to pa v bohorigici. Konec Solskega leta 1841 aem bil izvoljen za prefekta v semenia5a, in kor sem bil ae premlad, Rem tlato jeaen z drugimi poavecen dobil aamo 6ub diakouat ia diakooat,in ao le 0 bo^jjJ uib pra^- nikih, na mojega godu dan, t.j.28. decembra, aem bil masnikom posvefien, 28. dan tistega raesoca gem pa opravii novo maso tiho v aemeni§6u v nazoSaosti mojih starSev, brata in sestre. Koncem leta 1342., ko aem se bil popolnoma izaolal, ao me 0 vaeh avetih 2. dne novembra dali v Locenik za osebnega pomagalca ali subsidiarija g. J0 2 e fa 81 i bie 1 a, tamolnjega fajna>atra ia do-kana. Stiri leta sem bil v tej sluLbi, ki je bila to-2avna, pa tudi poduCivna za me. Proti koncu leta 1345. mi naznani g. Jak. Stibiel, da bo g. J e r i c| svojo profesuro pastir3fcva popustil, in prevzel faro v Sempasu; naj ae torej pripravljam, kor bi lahko jaz prisel za njim v to slazbo. Ali ni bilo tako. Na iz-praznjeno mesto je bil g. dr. DellaBona Jakob po-atavljen, meni pa je bilo ree"eno, da naj bodem pti-pravljen, da koncem Solakega leta 1846. prevzamem aluzbo Spirituala ali pa profes. stare zaveze, ker g. Jan. Mozetic* je imei iti v Ameriko kot mwijo-nar. To leto aem bil dobil tudi nalogo od go risk, nadskofijskega konaiatorija, naj napravim knjizico za alovenske ljudske Sole; spisal sem torej a) „Y o d n i-kovo krajnako piamenoatokrajSano," ki je bila tiakana v Teratu leta 1847. b) »Pore-Btice za pervo zadetno SolovTerstu leta 1846s, in c) „Abecednik za §olo po m o a t i h.* V Tersti leta 1846, vse z gajdico. Ravno , 0 tern Sasu pa aem bil zasf>ri" odSlj smo v j cerkov. I ona je v praznicno svotleucj so obleki. Sv. inaSo bial je doinaci g. 2uphik; stregla sla mu pa dva nu§a vrtcM-ana in svirula jo na§a godba; prisostvovali so sv. maSi vsi do.stojuastveniki v pre-biteriji.- Po do-yrgenem cerkvenem opravilu, to je po odsvuanji, ce-sarske hinvno v cerkvi krcnili smo pred „Gradu. Tu je nas predsednik, visokorodni g. major Haaubeclc imul nagovor v nemSLini. Opisoval je visoki pomen prazoika in slavsosti rojstva Nj. Velieanstva ter v nas vzbujal 3jnbez.ni in udanost do presvetlega cesaija in -Habsbunskr-htsor-V-~-^ povcljnik nas visokorodui g. grof Lanthieri in v la-sfiini g. po-lpredsednik veteranov, pleraeniti g. major Catinelii. Vse to v ploskalci in de^ji, kar nam je prav dobiM delo 1 — 0 poldne vseilio se je „mo2tvou h kosilu; jedlo in pilo j;'. pri enomernem de^ovanji; to je trajalo do 5%. Okolo 2% prieel ju obed „/,biane gospode4. H tenia povabljeni so bdi vsi gg, 2upani iz okr.ija in vci odli^nnjaki ktaja. Vdele-2ilo se ga je blizu 50 oseb. Prva napitnica visoko* I rodorga g, predsednika naSega vcljala je cesarskej hi- I §i Nj. Vel Canstvoni eesarjti, cesarici, cesarjevieu in eesarjevi^itii ter se v napitniei jako laskavo zahvalil ! osobito obciui iu Hlavuim uradom za tako sijajun in pre- J sreen sptejem (veteranov iiaem sprcjenu bil jo opoldne natanC'iio brzojavljen na dvor) gromoviti ziviovzkliki in zazviranje „cesarske bimne" je napitnio zakljaCi- \ | lo. Na to se je odzivai g. znpan in za njim g. sod-j nik terse pi vi v imenu obfiiae, drugi pa v imenu slav-| nih uradov zahvalil za podano jim prilo2noat, po ka-leri zamotejo tudi oni radostnega srea pripotuodi h razvitku in uaprcdku toli imenitnega dru.^tva, Plemeniti Zuck, tajuik namestuiski zastopal je diiavo in jo v cnakcin sinislu pa voteranom napil; plemeniti major g. Catinelii mu je pa odzdravil. Visokorodni g. H. Holm je veteranom napil v im«Miu lastuikov tvornice — prejnice. Zadnja napitniea, ki je Bpomena vredna, bila je napita ce<;ardkcj vojski. Nazdravitelj predsta-vil nam jo voj.sko kot uzor pravega auBtrijskcga do* m djubja. Ilekel je: Kakor voj^knt ki sefctoji iz tisofi i Usee mo2 razuih cutli, n vse te Ijutli ve?.o vez, ka-tora vojbko mogoeuo in siluo 6ini — vez pokoiuosti I iu udanoati do poveljnika, — emtko mora tudi raz-no narode austrijske dtiavo vczati vez sposiova-nja in udanosti do Nj. Vclicanstva nnSega ccsarja Franca Josipa I. in dn Habsbursko hi§c. Tako bode Au-Btrija mogoena in silna. Okolo 0. smo poobedovali. I Dei se. je razlil in mi smo se ra/.kropiii. Jedui h plr-8iseu, drugi h prijatclju, tietji na dom itd. Ilazsli smo se vsi ji'diiih misli: (Jastiti Ajdovci so nas bili spec-jeli proti vsemti pricakovauji slovesno. Presrcna jim hvala /a tol S Cerkljanskega, 15. avgusta. Po doigih su- hih dnevih namocil jo blagodejen dez 10. t. m. po-su^eno in razpokauo zemljo; toda za toliko potrebo 5e premalo, in vse kiiZo, da se no bo (ako kmaln za-dostno dczevalo. Nada dobre letine plava po vodi, 60 ne reecm bo!j§o po suSi, ki neusmi'jeno mori uzo tako piele pridolke; razun ozimino vao slabo obc^a. Sena se je sicer o pi vi koanji precej nakosilo in iz-vrstno posuailo,- toda druga ko§nja ni dala skowj nio in tudi pase zmanjkuje; slabo ka?.e todaj na vse strain*. Ker se v dobrih letinah komaj shajamo, lehko si je mialiti, kako teSko bo §0 le letos, ko ka^ejo vsi pri-delki tako piclo. Cona zemljise tudi tukaj grozno pada; nedavno prodali so po posilni drazbi nekemu tukajinomu sla-boglasnemu poaestniku zomljiiSe in poslopje, ki je med brati vredno 2500 gl., za bodh 1304 gl. Upoiki, ki ao imeli na sirotinako varno^ ukojileno, so se za svoj deuar ubrisali ter godernajo nad javno knjigo, ces, kdo se bo le uknjizeval, 6e se potera radi enega nesterpljivega upaika celo zemlji85e tako pod ceno proda! So nekaj. Nasvet tistih gospodov, ki boSejo posebno poatavo o plemenjskih bikih, nam disto ni6 ne dopada. To bi dolgo pota napravljalo na§im 2i-vinorojeera z 2ivin6etom in pa Se p!a6e*anja, in tega ne maramo, da nas bi kdo k tema '&& silil; pladeva-nja pa imamo 2c toko na vse strani preve6, da sarai ne vinno, kje ae zacne in kje ae konea — tedaj 3o previdao, da pred easom ne obuemoremo. Cudno. di se ravno letos tolikanj to2i 6ez na-potrebno in razujzdane plese 1 Pri nas se aioer s plesom ne ponasamo kaj posebno, sui se pa ostndno kvartanje in to m"d raozmi in odeli, ki bi imeli mk-dini lep zgled dajati. Sram jih bode! Upijodi puS6avec. Politidni razgled. Cesar je na svoj rojstveni dan tisfanovii zlato svetinjo za odlikovanje posebnth u8onjakov in umetuikov. Padelil jo je Le 11 ueenjakom; mej temi je tudi nas dr. Miklosifi in §e eden Slovan; drugi so Nemci. Cehe je hudo zbodlo da m miuist^r Gautsclipredlo^il ccsarju nokae^a Ceha, ker tudi oni imajo mnogo ufienjakov in iimetnikov. Staro- in MladoSchi so si podali roko, da bodo¦ skupno dclali za narodne pravicc, ka-terim m iiaudni minister ni pokazal prijaznega z razpuseenjem srednjih sol. Gotovo tudi nasi drzavut poslanci ne bodo 3meli v tej zadevi rok krifcm. drMi, ampak soglasno s Ceiii postopati. Nekateri mislijo, da ta naredba naucnega mini-stra jc prvi korak ze stare §5edilne komisije, A^L-PAnasJejiavada, da se najprej in najbolj §6edi pri §olstvu. Na Dunaji je te dni skupno rainistersko posvetovanje, kako bi najhitreje oboro^ili vso vojsko z novimi puskami. Kobiuzaii ima v Bolgariji ^e dosti tei'ko stanje, .Prejdnje ministerstvo je odstopilo, novoga pa ne upa nobeden sestaviti. Med vojaki, so- sebno med konjico sc jc jel Siriti Koburj&anu I nasproten dull, da so morali &e vc6 posadek I preracstiti. Rusija je poslala velovlnstira protest I proti Kobur^anu, katcrcmii se pridrusiijo, kakor casopisi piiejo, vse velevlasti, celo Anglefc Rusija jo Iq previdela, da se Mora no smo I pustiti ve6 proste roke, zato pripravlja postavo, I s katero jim bo gmotne vire nekoltko zatvorila, Italijani bi sc bili zc spomladi radi mas6c- vali nad Abisinci, ker so jim bili pobili okoli 500 vojakov, pa bali so se vrocine; zdaj pa j pripravljajo precej mo8no vojsko, da jo poSy«»jo v Abisinijo. ___________ Domafie in razne vesti I Stiri stipendije po 200 gl. ra^piinne 10 m j dijako K GoiiSkega, kateri so dovorfiili srednj© in sto* I pili v visoke Sole, Pri podolitvi so bo gledalo na to, I da dobita to stipondfji dva dijaka slovonske in dm I itabjansko narodnosti. Co bi maujkalo dijakov izraed I ene rc5onih narodnosti, smo so nukazati etipondij di-j jakom druge narodnosti. Stipondiji se bodo izplafa-j vali v SUrih ^otrtletoih odpla6ilih na prolnjo udele-j iifiuca, Id moi'a i/Jcazati. da jo vpisan v vsouoiliSiSno I matrikulo in poznojo, da obiskujo ueiliS^o. DoticSno 1 pro&nje so imajo poJati deZolnomu odboru v Gorici j pismeno do konca septembra t. 1. in naj se jim pri-I Mijo spricevala zrelosti, uboStva in vpisa v eno iz* I med vjsokih Sol. I Razpis Stipendijev. Tri Stipendije za obie- I kovanje te6ajev na dunajski Soli za unietuost in obor-] tniio, ki so zaSnejo prvo dni oktobra 1887 razpiBal je I del. odbor in sicer: 1. dva stipondija po 317 gld. I znajdenima rokodelcema, katora bi hoteia obiskovati J zimaki teeaj za rrzlarje in sfrugarje. 2. edon Stipen-I dij v znedku 500 gl. za obiakovauje tefiaja za leto I 1887-88 v HI. sekciji za obrtnijo, kovoznanstvo in I elektrotehniko. Sprejomajo se v ui2i te6aj mladenci, j ki so dopolnili 14. leto svojo starosti in dovrsili z J odli6niin vspehom ljudske sole; v viSi to6aj pa mla-1 denLi, ki so dopolnili 20 leto starosti in ki bo vLe j dostojno izobrazeni v kljucarstvu in v strojostavbi. I Prosiije za dovolitov cnoga a!i druzega teh fitipendi-J jev uaj se polo2ij>> podpisanemu dc2olnemu odboru I do 18. septcmbra 1887 iu naj ee jim prilozijo elode^ 5a pisma: a) kr-dni list, b) eprifevalo 0 domovji ( in stanovanji v ani iztned obcin te do^ele, c) spriSovalo I dovrienih Sol, dokaze, da jo pros'deo zvodoa v avo-I jem rokodehtvu ia spridevalo dovorseuih slu^ob. d) 1 sprifiovalo 0 dobrom zaderlanji. Kmetijski izobrazevalni tedaj za uditelje j preneba v soboto 27. dne t. m. Vodja kmetisko Sole j g. Kramar odsel je kot nadpofocnik k vojadkiin va-I jam v Postojno, tako tudi vrtnar brambovec g. D eve tak. J Beservni stotnik Schmiedhauser je padol I s konja in si na dveh krajih zlomil roko. j C. g. Rijavic Bla2 Xupnik v Batujab pri Cor- I ni6ah umrl jo proteklo nedoljo za mrtvoudom. V torek je bif pogrcb, ki gajevodil 6. g. Anton Cibi6, I dekan v Oernicab. Vec duhovnikov in mnogo Ijud-I stva je skazalo poslodnjo 6ast duSnemu pastiiju. Re-I quiescat in pace. I Tominsko uciteljsko druStvo bode imelo I svoj glavni obcui zbor v Tominu dn<5 27. septombra I (t, j. dan pred uradno konferenoo) ob 3. uri popol-I dno v solskcm poslopji — se sledefiim dnevnim re-I dom: a) porccilo o druiivonem dclovanji; 6) pregled I drustvenegft racuna; c) volitev treh pregledovalcev J racuna; d) vclitcv drnStvenoga odbora; e) poprava I drustvenih pravil; f) morebitni prodlogi. C6. druSfcve-I nikom sc toplo priporo&i, da blagovol6 v polnera I stevilu udole^iti se zborovauja. ] PredsodniStvo. rDelavsko podporno druStvo v Trstu", .' ppstaviJo si je na jsv- Uori v apomm bofyo poti 8, maja t. 1. lepo apomeoako p!o§c*o, ki je potozena | med glavnimi atopnicami in ima napia s pozlacemmi Stkami: „delavako podporno druStvo v Trsta* spominna dan 8. maja 1887. Caatito! Pies v St. Boka iniet je preteklo aedeijo nengodno vrerae. Se le zvecer je Jupiter pluvitt3 pri-zanesel prav po nepotrebuein. Saj imajo taki javni pleai sploh mnogo alabega, kar je v ^oct* uze vec-krat biio omenjeno. Naj nevedoma tukaj eno take zlo. Pies je bil prod cerkvijo in zraveu brjarj* as tudi pleaali. Kedo? Noznamladtna odL_S__do 15. leta ©bojega spola, vae vprek pome§ano. zTa kratkega opa-zovanja te nadepolne (I?) mladine iraeli smo priliko videti nekaj jako 5udnih prizorov. Kaj porefiete na te vi zagovorniki javnih plesov ? Ali ois© to kroaila atrastir" teriSca nemoralnoati ? Slovesea sprejem Gehov pri Sv. Ivauu v Tratu ai bil dovoljen, v Benetkab pa so JiU aprejeli sloveano tor jim prireilili serenade. Mlalimo ai — Saafc! VelocipsdistODtt je ˇ TciiSn in Ronkih pre-po?edano po ulieah se kolovratiti. V Grorici ao tudi ie govorili o taki prepovedi, pa raorda ni io razgla-Sena, ker je vedno preveS teh nadieMh kolovratne-zev po ulicah. Vecjo nevamoat Se, nego velocipedisti, dslajo nakateri gdapodiSi, ki ae vozijo a konji po ulicah za „kratek <5as* tako naglo, dv Ijudjo pred njirai kar befe, da ne pridejo pod voz. Ljudatvo vedno godr-nja Mariji Stuart jo gotovo ena najbolj tragicaih oseb, trpela je ailao, 03tala pa zveata katoliskej veri, zarad katere jo je Elisabeta zelo sovrazila, morebiti tudi rablju izro5ila. Listnica urcdnikova. Dopisniku „Slor. Na-roda" 2e zarad tega nisem mlslil odgovarjati, ker prav tiati dan, kd jo dopisnik stoj tolikanj „dobrohotni dopis" za „8. N." sestavii, izjavil cent ^pogreSoo14 r „8ocitt da bode ured-niitvo skoraj moralo tudi za|poprove pogreskov dobiti proa tor v lisfcu. Ker pa ie gospod dopisnik a svojim dopisom zaabitt hotel pokazaii, da jo ndobrohoten" maram ga rendar prepri-cati, da jo zgresil pot dobrohotno3fci, in dopls nokoliko ob-BTetiti tudi ob(5inst?a, 2a katero jc pisau. Jaz sem ze sam r poslednji ^So2i* jarao priznal prooblico pogreSkov, predno sem Sital wdobrohotni" dopia goapoda dopisnika, in sicer zato, ker y iiskarni rasem mogel doseci zazeljonega namena. Dobro hoteci ljudje sicer ze potrpe, a kar je prcveS, jo prere5 — kadar je mera prepolna, mora aiti 5ezB. — Mora goapoda dopianika je bila flSofiinihw pogreskor prepolna, zato „ao Sli Jez" t „S. N.« Ker mi dopis v „S. ~S.U o mojem uredovanji n8oCe* porprek kaze „le dober namen* gospoda dopianika, se ma pviporocujem, naj izvoli na^naniti svcje tc2nje r pri-hodnje naravnost mem', ali tiskarni, ali pa celo lastni§tvu; saj veeina oseb, ki pri listu odloiSujejo, jo gotovo taka, da nasvete rada sprejema, preudarja in so primerno po njih ravna. 6emu je Bdobrohotn!« gospod dopisnik za tako „doberH namen preo na najYecji ztoo ndaril in s tem eelo take zganil, ki ljubijo t\hoto in mir. Ves dopia ima sicer res nekak Bdobrobotentf zadrzaj, in mej drugim se pravii „Gled» pisateljako — uredniake spo-sobnosti goapoda urednika, (sic) ni, da bi ae ma odrekala ta zmoznost, vendar si dwroljajem... opozoriti ga na ... pra-vopis." Pri tej priloznoati pa moram gospoda dopianika tudi jaz na nekaj opozoriti. — Na Anglezkem je bilo pred malo leti drustvo najboljsib piaatelje* neko knjigo pregledalo in pogrcakov oeiatilo, potem pa razpisalo nagrado onomu, ki bi dobil v istt knjigi kak pegreaek. Ko je prisla knjiga v jav-nost, so iSitatclji samo na naslovni strani dobili scdem po- . gre§kov. Kdor bi hotel pogreak'j iz politicnili listov obja?Ijati, bi imol preTefi delu. Saj niii dopia, moni pogreake oSitajoc, ni brez pogro3kor. Dalja pravi ndobrohotni* goapod dopsanik, da list, ki le enkrat v tednu i:h»j«, ni poaebno te2aYno po-pravljau. Na to moram goapoda dopianika po/edati, da kakor kdo ume, tako tudi govori. — Kdor ureduje, dobro ve, da je n. p. So»"o saaebno norenm neaku^aneinu uredniku mnogo tefcojo urodovari in dobro popravljati, nogo uredni§tvu kakega dnevnika, kajti „8o3a* so dotiskuje r onem dnevu, kakor dnevnik, in se mora ted»j tudi raa y enem dnevu popraviti. Ta dan mora so so politiciii pregled apiaati in s spisovanjom , novic maSiti prazni proator, docim opravlja i3to dolo pri , dnevniku ve5 urodniiskib osob. In, kaj misli wdobrohoinitt dopisnik, kolikrat toliko pogreskov narcdi jezika nezmozen s a-vcc, kot jozika zmozen r Kdor se hoee ob pogreSkih drugih sititi, mil nikoli ni treba stradati. Oledd „dobrega denaraa moram Sj omeniti, da je za moj trad tako piSd, da bi mi ga nikdo no mogol zavtdati, in dostavim, da se uiaem prajoi uredtiistva w3o5e", kakor se prime klop ko2e. Urodnik ^Soee". ZAHVALA. Iz d«a svojega razvesoljenega srca izrekam ua tem mestu uajgorkejSo zahvalo svetemu Ofietu papetfu Leonu XIII., ki &e blagovolili me imenovati svojim kamornikom, — premilostljivim knezoSkofom in Sko-fom Koioskeinu, Ljubljanskemu, Djakovskcma in Ti> 2a§kemu, ki ao mi srLno Lestitali o priliki mojc zlate mase, visoko cestitim gg. duhovV' "in v Ljubljani, ki so mi darovali prekrasne meSne bi^.ve, — preljubim koroSkim Slovencem, ki so mi izio^iii v spomin dra-gocenl kelih, — vsem alavnim obCinsktm odborom, ki so me izvolili za svojega fiastnega ob&tna, — vsem Sestitim deputaeijam iz Ht-vatskega, Primorskega, Qo-riikega, Kranjskcga, Stajerskcga In KproSkega, ki so me v nepricakovauo vclikem Stevilu poCestili s avojim obiskom in mi natmeno cedtitali, — izvr&tnemu pev-akemu zboru Ljubljanske Citalce, ki je s avojim sode lovanjem vso svefianost nnufermiljivo in sijajmo pod-piral, — vaem di-ugim, ki so k povi^anju te svefiano-sti, bodi »i kakor koli, pripomagovali, — vsem onim, ki so mi svoja vo§Cila pismeno ali tclegrafiSno v tako ogromnem §tevilu naznanj dali, — aledttjifi slavnemu odboru, ki se je nemnonio potrudil, da se je vsa sve-canoat na vse strani vrsila v najlepaein redu. Andrej Lin§pieler, z!atomp§nik. Zahvala. Vsem prijateljem in znancent izrekamo naj-toplejso zahvalo za mnogobrojna udelezbo pri pogrebtt nu§ega nepozabnega sina V Gorici, 24. avguata 1887. ^alujoci ostali: Starisi, brat in sestra. Javna zalivala. Spodaj podpiaani izrekava javno zihvilo slavnemu c. k, piiv. zavaravainemu druatvu „Av3trijski Penika" na Danaji, ker je po neaieci pozj.ra tine 22. julija t. 1. vao akodo v najili hiSih, v hlevih in pri blagu, po nadzornik" Janeza Ferrari v Trata posteno in veatno priznal, gtavni zastopnik gisp. Janez Sei-lingei* v nuuakiU uli5ah v Gorici b. at. 3. je pa to avoto tocno izpla^a!. — Perleje pri Anhovem blizo Kanal-a ! dne 15. Avgusta 1887. f Galijauseek Anton, f Simcic Miha. Videlo! ^UPANSTVO V ANHOVEM due 15. Avgusta 1887. Zupan: L±m Gralirieldid. NAZNANILO. Usojam si naznaniti p. n. castitemu obftnstvn, da sem z dnem 11. julija t. 1. ustanovil v Mirnem apnensko pc^ | (Ringofen), ki ncprestano deluje. Izdolki apnabodo gotovo gledc kakovosti in cene vsakega zadovolili. Za obilo ziarocitev se priporofiujem! Z odli5nim apostovanjom, Narofiila sprcjom^ tnoj zastopnik A-leksander Soller, via Vetturini li. St. 10. p Prvo skladiPe —If RaStelji §172/25 ©•1 1 iio 1 H r H p r JOSIP CULOT V GORICI, Bngnta zaloga: cululojidnili znvratnikov in za-jiesttiikov za duliovniko, mo.si'auo in vojako ; po-d&oic, rozniu voncov, avelinj; cigurctncgapnpirja novo vtsti;; okvirjov s papirja t vsem, kar jo trelm, a papirja z]nto, srobcrno in rudnate burvV; lopotirja, diaav; vaako vrato ignu' ua veliko vt.-Iiiro za defko in dcklice; raznoH'-mii kovi'ogov in popotnih toil) za gospo in goapodo; vanko-vrstnih i^evljov, Solnov in Solnu-kov malili in ve-likih za inozkv in zonskc; vrliu toga vzakovratnih galantarij licnih iu navaduih na vcliko izbiro. VRTNA SEMENA ZAGOTOVLJENA. Zmiruj in vso po najnizjili conuh, da so ni bati tekmovanja. Opouibii. Naznaujatn al. obcinBtvu, da moje ftkladiaoc jo stacuna ob nedeljalt in praznikib nista odprta. 2 cr. 0 o ol * 1 fe Prvo skladi^ee — V gajteljijt2/25_ w\ p9 Priporocilo. ^i Provzcl sem goatilno v Sempetri, fly katerej ae toci vino, pridelano na posestvih ga gosp. grofa Coroninija; zato uljudno vabim fL\ p. n. ob(5inst,vo k obilnetnu obiakovanju te kfi goatiine. Za dobro postrc^bo, t. j. dobra I SB Zclodcne bolezni bitro in gotovo ozdravi jemzalemski balzam edino in nepreaegljivo 2eIodcno zdravilo. Izbrati v raznib zelod6nih boloznih zdrarilo, katero bi r rcsnici odgorarjalo namenn, ni lahka strar dandanes, ko se prodajajo vfiakovrstna taka zdravila. Ve5ji del onih kapljic, izbcko? itd itd.t ki so oznatijajo in priporocajo obcin3tra z fisoko leteSimi boaedami, ni druzega ko prevaro, pogosto §e Skodljiva. Samo jeruzalemski balzam, u^o davno znon po sroji priprosti seatan in po oMvljajoci syoji mofii na zelodcne zivce, si je pridobil prodnost prod vsomi dru-gimi do zdaj znanimi pomofiki, kar poirjajo njegova razprodaja, ki Tedno raste. Ta balzam, bogat kropcajoce raoui kinolkega ra-bavbara, korenike, ki je sploli znana po avojom pre-barn em uspebu, daje gofcoiro sredatvo proti Modcnim slabostim, izvirajoSim iz nerednega probavljanja. Zato ae priporoia, ko jostt no di§i, proti noprijetni sapi, gnjusu, riganju, zabasauju, hemorojdalnim to?.ayam; pomaga tadi.proti zlatenici, gliatam in boleznim v droba. Steklenica a p^dukom 30 kr. Qlavna zaloga v lekarni Q. B. Poiltoni v Gorici. V TRSTU pri 6. B. Kovis, v KORMINU pri A. Frauzoui, t TOLMIN0 pri C» Palisca. i^§a>ymi in otypvurt we^Wfc: &. MHStp. — Tjsfca: tBtt»Vwn8kt "to^ni»- v Qoritf.