NAJ MEDICINS MEDICINSKI TEHNIK 2012 Poiščite glasovalni kupon v notranjosti časoi Po naših občinah Ptuj • Uprava in NS Komunale brez razrešnice Z> Stran 24 Ptuj, petek, 3. avgusta 2012 letnik LXV • št. 61 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- RADIOPTUJ 89,8«98,2*ICn3 www.radio-ptuj.si Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: WWW.dllb.Si Štajerski Ptuj • Delitev hrane iz EU Za Ptujsko 110 ton hrane in mleka V okviru pomoči za prehrambene pakete je Evropska komisija letos Sloveniji dodelila 2,5 milijona evrov. Po prvotni odločitvi naj bi letos prejela le za 515 tisoč evrov pomoči za socialno najbolj ogrožene. 1. SNL Aluminij • Ključ do uspeha: učinkovitost v napadu O Stran 11 V tem trenutku v Sloveniji pomoč v hrani potrebuje že več kot 10 odstotkov prebivalcev. Podobno je na Ptujskem; število tistih, ki prihajajo po pakete hrane, se povečuje iz leta v leto. V območnem združenju RK Ptuj so povedali, da se je njihovo število letos glede na leto poprej povečalo še za 10 odstotkov. V prvi delitvi evropske pomoči v hrani je na Ptujsko odpadlo 110 ton hrane (sončnično olje, pšenična moka, testenine, riž, pšenični zdrob) in mleka, s katero bodo lahko pokrili le potrebe v avgustu in septembru. V sredo so jo iz začasnega skladišča v nekdanji Petoviji prepeljali v krajevne in mestno organizacijo RK Ptuj, da bi jo lahko čim prej razdelili med upravičence, pri čemer so se nadvse potrudili člani RK, ptujskim so pomagali tudi gasilci iz PGD Ptuj (na fotografiji). MG Foto: Črtomir Goznik Ptuj • 17. praznik MO Ptuj Razvojne prioritete bodo znane septembra Od danes do nedelje bodo zabavni in športni program. priznanja za letos. O aktualnem dogajanju med dvema praznikoma smo se pogovarjali s ptujskim županom Štefanom Čelanom. Gospod župan, kako bi opisali dogajanje v MO Ptuj med obema prazni- na Ptuju potekale osrednje prireditve ob letošnjem prazniku MO Ptuj, ki jih bo pospremil bogat glasbeni, Na nocojšnji osrednji slovesnosti bodo zaslužnim občanom in organizacijam podelili tudi najvišja občinska koma? Predvsem je bilo to zelo razgibano obdobje priprav na projekt EPK 2012 - Ptuj partner in tudi obdobje, ko se je kriza že odrazila tudi na proračunski pogači. „Zadnje lokalne volitve in nastala gospodarska in politična kriza v naši državi je botrovala k številnim razpravam v mestnem svetu, kar me zelo veseli. Mestne svetnice in svetniki so na številnih razširje- nih sejah odborov in komisij pregledali obstoječe razvojne dokumente in prioritetne investicije. Dokončnih odločitev še ni bilo mogoče sprejeti, saj je večina investicij odvisna od prioritet, ki jih bo postavi- M 0 ^^Nirodno ^^jibavne ■ v lasbe Perutnina Ptuj riAOM MESTNA OBČINA PTUJ Ptuj 2012 Minoritski samostan, 24. avgusta 2012 ob 19.30 uri la novoizvoljena vlada. Upam, da bomo v septembru na mestnem svetu lahko sprejeli dokončen nabor prioritetnih investicij, ki jih nameravamo pričeti in nekatere zaključiti v tem mandatu. Pred dnevi sem uspel podpisati kreditno pogodbo v višini pet milijonov evrov, ki jih nameravamo porabiti za cestno, okoljsko, šolsko, športno in kulturno infrastrukturo. Porabo oziroma nabor posameznih investicij, za katere bomo porabili ta sredstva, bo v septembru potrdil mestni svet." O Stran 4 Ptuj • Še o 20. seji mestnega sveta Na Ormoški se tretje krozisce? Ptujski mestni svetniki so se na julijski seji mestnega sveta seznanili, da so varčevalni ukrepi posegli tudi v njihove sejnine. Doslej je njihova sejnina za udeležbo na seji mestnega sveta znašala 265 evrov bruto, po novem znaša 152 evrov bruto. Predsedniki odborov dobijo za vodenje sej odborov in komisij 35 evrov, člani odborov pa okrog 17 evrov. Na 20. seji pa mestni svetniki niso podprli predloga o brezplačni uporabi poslovnih prostorov v Cankarjevi ulici 5 za delovanje Društva medi-atorjev Slovenije, ki naj bi v teh prostorih brezplačno opravljali dejavnost za občane Ptuja, ker iz njihove vloge ni razvidno in ker nimajo podatkov o tem, kaj bi takšna oddaja prinesla temu okolju. Sklep o brezplačni dodelitvi prostorov je podprlo šest svetnikov, 16 jih je glasovalo proti, dva pa nista glasovala. Na svoji spletni strani ima društvo objavljen cenik svojih storitev, ki se gibljejo od 50 do 150 evrov za uro svetovanja, kar pomeni, da plačevanje najemnine prostorov na Ptuju ne bi ogrozilo njihove profitabilnosti. Kot po navadi pa so imeli tudi na tokratni seji več vprašanj za mestno upravo. Dejan Klasinc (SMS) je vprašal, ali je res, da Turistič-noinformativni center Ptuj posluje brez POS-terminala za kartično plačevanje. Če je temu tako, se čudi, saj turisti vedno bolj uporabljajo »plastiko« za plačevanje. Svetnik odgovora na seji ni dobil, občinska uprava bo njegove navedbe preverila. Če se bo izkazalo, da POS-terminala Uvodnik v TIC-u nimajo, ga bo treba namestiti, ker brez tega v sodobnem poslovanju, tudi v turizmu, več ne gre, je prepričan ptujski župan Štefan Čelan. Na temo kadrovske politike se je nanašalo razmišljanje svetnika Zelenih Ptuja Vlada Čuša. Predlagateljem in interesni koaliciji je po njegovih navedbah že v preteklosti v številnih primerih uspel manever, ki s strokovnostjo in izkoriščanjem človeških virov v skupno dobro verjetno nima veliko skupnega. Čisto legitimno in zakonito je, da se vsaka svetniška skupina trudi dobiti svoje kadre v odbore in komisije, ker je to pravica z vidika poslovnika in statuta. Strokovnost pa bi po mnenju sve- Za blagovne znamke prihodnosti Glavnim ptujskega poletnega festivalskega poletja se z današnjim dnem izteka, čeprav v najstarejšem slovenskem mestu tudi avgusta ne bo dolgčas. Vabila bodo številna razstavišča, kjer bo mogoče videti stvaritve letošnjega jubilejnega festivala sodobne umetnosti, nekaj dogodkov ponuja še Terasafest, sredi avgusta bo Ptuj prizorišče rimskega dogajanja z mednarodnim pridihom, 43. izvedbo bo dočakal najstarejši ptujski festivalski dogodek, Festival naro-dno-zabavne glasbe, za slovo od avgustovskih prireditev pa bo vabil še festival Dnevi vina in poezije, prav tako z mednarodno udeležbo. Prvi avgustovski dnevi pa so tudi praznični dnevi MO Ptuj, čeprav se v bistvu praznovanje pričenja že s festivalom Art, kije povezal glasbo in sodobno umetnost. Za lokalno skupnost je to priložnost, da se spomni vseh tistih, ki so to okolje pomembno zaznamovali na številnih področjih delovanja, in ki so zaslužni, da se glas o Ptuju sliši malo dlje od občinskih in siceršnjih meja, ki sijih rišejo okolja in kijih postavljajo ljudje sami. Zahvala na simbolni ravni je zagotovo spodbuda tudi za tiste, ki se na pot odličnosti šele podajajo. Vsi seveda ne bodo nagrajeni, ker so jim tudi vatli izbire včasih nenaklonjeni, pa tudi sicer ne želijo biti izbrani in povabljeni na prazničnipodij. Res pa je, da če te opazijo in si viden, so ti včasih nekatera vrata bolj odprta kot sicer. Za veliko večino ljudi pa je v teh zaostrenih razmerah praznik že, če lahko preživijo mesec, če lahko kupijo osnovna živila. V skladišče območnega združenja RKPtuj je te dni prispelo 110 ton hrane, ki bo zadostovala za dve delitvi hrane pomoči potrebnim na Ptujskem. Od lani na letos se je število tistih, kipotebujejopomoč v hrani, povečalo za deset odstotkov. To so podatki, ki bi nas morali skrbeti tudi ob praznikih. Med nami so ljudje, ki si ne morejo kupiti niti osnovnih živil, kaj šele, da bi lahko uživali v vseh stvaritvah sodobne družbe. Če kdaj, so v tem času potrebni simbolični rezi vrvic novih pridobitev, predvsem delovnih mest, ki bodo prinesla preživetje in varno prihodnost za vse ter še več kulture in možnosti za ustvarjanje ter preboj med odlične in najboljše. Zato tudi ob letošnjem prazniku MO Ptuj bolj kot kdaj koli poprej stavimo na blagovne znamke prihodnosti. Majda Goznik Foto: Črtomir Goznika Mestni svetniki niso podprli predloga o brezplačni uporabi poslovnih prostorov v Cankarjevi ulici 5 za delovanje Društva mediatorjev Slovenije. tnika morala biti dosledneje upoštevana pri kadrovanju tako odborov kot komisij kot tudi v svetih zavodov, če želimo v tem okolju razvojno delovati. Že na prejšnji seji pa so v svetnikiški skupini Zelenih opozorili na nujno upoštevanje zakonodaje oziroma skladnost z zakonodajo na drugih področjih pri vseh teh imenovanjih. V mislih so imeli protikorupcij-sko zakonodajo, ki bi jo pri teh imevnovanjih prav tako morali upoštevati. Predvsem pa je Čuš želel opozoriti na dejstvo, da v nobeni občini ni zasledil primera, da bi v enem odboru bila dva člana iz iste svetniške skupine, in to zgolj zato, da se ne bi slišal glas iz druge svetniške skupine. Bistvo parlamentarne demokracije je, da se sliši več glasov, ne pa da se utiša kritična misel. V mestnem svetu bi se morali slišati vsi glasovi, posledično s tem bi porasla tudi kvaliteta predlogov. V svetniški skupini Zeleni ugotavljajo, da se tako ne dela, čeprav je bilo na začet- ku mandata obljubljeno, da se bodo te stvari popravile. V svetih zavodov bi morali dobiti mesto tudi svetniki iz opozicije, je prepričan Čuš, in napovedal, da bodo Zeleni Ptuja in Mladi ter upokojenci za nova delovna mesta, ki sestavljajo svetniško skupino Zelenih v mestnem svetu, sprostili še tista mesta, ki jih imajo v odborih in komisijah mestnega sveta, da bodo lahko imeli v nekaterih svetniških skupinah tudi po tri svoje predstavnike v komisijah in odborih. Čas, ki ga bodo s tem pridobili, ko ne bodo več aktivni v odborih in komisijah, bodo porabili za stike z ljudmi in iskanje rešitev za boljši skupni razvoj. Stanislav Brodnjak (DeSUS) se je zavzel za jasen in nedvoumen zapis sklepov o športni dvorani - da se je mestni svet odločil, da MO Ptuj ne bo sodelovala v projektu EPK 2013 in da se ne bo gradila športna dvorana na pomožnem igrišču Mestnega stadiona. Peter Pribo-žič (NSi) je imel vprašanje glede umeščanja novega kro-žišča na Ormoški cesti na lokaciji med Elektrom Ptuj in KGZ - Zavodom Ptuj zaradi predvidene gradnje novega trgovskega centra Lidl na območju Petovia avta. Mestni svet o tem namreč doslej še ni bil informiran, kar je malo nenavadno. Postavlja se vprašanje smiselnosti umeščanja novega krožišča na Ormoški, saj sta na kratki razdalji že dva, v tem delu Ormoške pa je bil zgrajen tudi nov pločnik. Po Pribožičevem mnenju pa je problematičen tudi tritedenski odvoz mešanih odpadkov. MG Podravje • Evropska komisija odobrila dva projekta Dobrih šest milijonov za Naturo in Dravo Evropska komisija je odobrila financiranje 202 novih projektov za okolje Evropske unije (LIFE+). Med odobrenimi novimi projekti sta tudi dva projekta iz Slovenije v skupni vrednosti 6,1 milijona evrov. Gre za projekt Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) pod naslovom SI Natura 2000 Upravljanje in LiveDrava, ki ga je prijavilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, se bo projekt LiveDrava začel odvijati prvega septembra letos in bo trajal vse do konca leta 2017, območje izvajanja pa bo porečje reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi: „Celotna vrednost projekta je 4,4 milijona evrov. Partnerji projekta so: Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., VGB Maribor, d. o. o., Zavod RS za varstvo narave, Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, d. d., in Mestna občina Ptuj. Poleg partnerjev sta so-financerja projekta še MKO in občina Ormož, projekt pa podpirata tudi Agencija RS za okolje in občina Središče ob Dravi. Glavni cilj projekta je z renaturacijami, ustreznim naravovarstvenim upravljanjem in vzpostavljanjem zavarovanih območij ohraniti in izboljšati stanje populacij kvalifikacijskih vrst območja Natura 2000 Drava, še posebej ptic, hroščev in rib z neugodnim varstvenim statusom." Drugi projekt z naslovom SI Natura 2000 - upravljanje je bil ocenjen kot najboljši v svoji kategoriji, nosilec in vodilni partner projekta pa je kmetijsko ministrstvo: „Ta projekt se bo odvijal med 20. avgustom 2012 in 30. marcem 2015. Celotna vrednost projekta je 1,7 milijona evrov. Partnerji projekta so Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije, Inštitut za vode RS in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Glavni cilj projekta je priprava in sprejem novega Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje finančne perspektive 2014-20 kot pogoja za uspešno upravljanje Nature 2000. Ob tem pa so pomembni tudi drugi rezultati, kot so priprava prednostnega okvirja za financiranje Nature v skladu z 8. členom Direktive o habitatih, analiza trenutnega stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov iz direktiv glede na cilje dosedanjega Programa upravljanja območij Natura 2000, vključevanje ključnih deležnikov v neposredno upravljanje Na- ture 2000, zviševanje razumevanja za Naturo in izkoriščanje priložnosti trajnostnega razvoja, vključevanje rešitev in ukrepov za upravljanje Nature in izkoriščanje priložnosti trajnostnega razvoja v operativne programe črpanja sredstev iz drugih skladov EU (kmetijskega, kohezijskega, LIFE, ribiškega)." Kot še pravijo na kmetijskem ministrstvu, bo sprejet program upravljanja območij Nature 2000 za obdobje finančne perspektive 2014-20 glede na predvidene določbe nove uredbe EU tudi osnova za lažje črpanje evropskih sredstev in prijavo integriranih projektov s področja narave. SM Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ormož • Delo Rdečega križa je zelo raznoliko Razdeljevali bodo prehrambene pakete Prihodnji teden bodo v ormoški območni organizaciji Rdečega križa pričeli z razdeljevanjem prehrambenih izdelkov iz intervencijskih zalog Evropske unije. V svoje skladišče na Hardeku so dobili 2880 litrov mleka, 1916 kg moke, 1446 kg pšeničnega zdroba, 2400 kg testenin in 800 litrov olja. Že lani je Rdeči križ prejemnike pomoči obvestil, da se morajo z letošnjim letom na novo registrirati in ob registraciji izkazati tudi dohodke oziroma ustrezne odločbe. To je naredila večina dosedanjih upravičencev, med njimi pa so tudi novi, zlasti mlade družine in upokojenci, za katere so se razmere očitno poslabšale. V zadnjem času na Ormoškem odpuščanj ni bilo, z novo socialno zakonodajo morda kdo tudi ni več upravičen do pomoči, nekateri pa se morda niso želeli registrirati, saj se je režim na Rdečem križu nekoliko zaostril. Po pomoč iz intervencijskih zalog so povabili 295 upravičencev. Pripravili so razdelilnik, po katerem so pomoč količinsko omejili glede na število oseb v gospodinjstvu. Tako so do različnih količin izdelkov upravičene družine z do tremi člani in več kot štirimi. Razdeljevanje bo potekalo v ponedeljek in torek, izpeljali pa ga bodo s pomočjo prostovoljcev, ki jim ob takšnih obsežnejših akcijah vedno priskočijo na pomoč. Boža Antolič iz RK Ormož je povedala, da upravičencem pomoč pride še kako prav, da pa se na sedežu RK v Ormožu vedno pogosteje oglašajo ljudje, ki potrebujejo pomoč pri plačevanju položnic. Pomagajo zlasti pri pokrivanju plačil za šolske potrebščine in prehrano v šolah, saj imajo posamezniki na tem področju precejšnje dolgove. Pogosto mñmwM?®* M, _ iñMl Foto: Viki Ivanuša Boža Antolič iz RKS, območne enote Ormož, je povedala, da bodo prihodnji teden razdelili pomoč iz intervencijskih zalog EU. Sloveniji letos skupno 2,5 milijona pomoči Kot smo že poročali, je bilo v začetku letošnjega leta kar precej nedorečenosti okoli pomoči, ki naj bi jo Evropska komisija dodelila Sloveniji prav za prehrambene pakete. Po prvi odločitvi naj bi tako Slovenija dobila le za 515.000 evrov pomoči socialno najbolj ogroženim, nato pa so odgovorni po več posredovanjih vendarle znesek povečali za petkrat - na 2,5 milijona evrov (lani je Slovenija prejela 2,4 milijona evrov). Dejstvo je, da tovrstno pomoč v državi potrebuje že več kot desetina prebivalcev. V začetku julija so se že začele prve dostave pošiljk živil v skladišča človekoljubnih organizacij, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje. Šlo je za dobavo sončničnega olja, pšenične moke, testenin, riža, mleka in pšeničnega zdroba. Drugi del pošiljke bodo dobavitelji dostavili v decembru, za mleko pa je predvidena še vmesna dobava v oktobru, so še sporočili z ministrstva. Slovenija je sicer iz Evropske unije letos prejela 288 ton posnetega mleka v prahu v vrednosti dobrega pol milijona evrov in dva milijona evrov finančnih sredstev za nakup osnovnih živil. Človekoljubnim organizacijam bo skupaj dobavljenih 552 ton pšenične moke, 882 ton testenin, 487 ton brušenega riža, 388 ton pšeničnega zdroba, 1.866.960 litrov mleka in 230.000 litrov rafiniranega jedilnega sončničnega olja. Vrednost dobavljene hrane v maloprodaji je ocenjena na okoli 6,7 milijona evrov. Pomoč v hrani v zadnjih letih dobiva že več kot 250.000 ljudi. Sredstva za pomoč najbolj ogroženim v EU-ju so se letos povečala na 500 milijonov evrov. Skupaj bo v letu 2012 razdeljenih okoli 4.400 ton hrane. Slovenija se je že prijavila za izvajanje ukrepa tudi v letu 2013. se zgodi, da si ljudje svojih dohodkov ne znajo pravilno razporediti. Številčne družine prejmejo precej denarja, za katerega pa nimajo postavljenih prioritet pri trošenju. Ne zdi se jim najpomembneje plačati položnic za najbolj nujne stvari - elektriko, vodo, ogrevanje in podobno. Kot zanimivost je Antoličeva povedala, da se marsikomu zdi internet in mobilni telefon nujen za njihovo življenje in prosijo za pomoč pri plačilu. Ne pride jim na misel, da bi storitev, ki je ne morejo plačevati, odpovedali. Seveda takšnih primerov RK ne podpira. Lani je Rdeči križ Slovenije hrano razdelil 144.793, Slovenska Karitas pa 109.825 osebam. Skupaj je pomoč prejelo 254.618 oseb (12,4% prebivalstva). Kdo je sploh upravičen do pomoči? Sicer pa je za obdobje 2011-2012 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) potrdilo naslednja merila za najbolj ogrožene osebe, ki so upravičene do hrane na podlagi tega ukrepa: prejemniki denarne socialne pomoči, posamezniki ali družine, ki s svojimi dohodki presegajo cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu in za katere pristojni Rdeči križ Slovenije oziroma območno združenje ali Slovenska Karitas oziroma župnijska Karitas oceni, da potrebujejo pomoč oziroma jih na te napoti pristojni center za socialno delo, zaposleni, ki dalj časa niso prejeli plače, na primer »stečajniki«, brezposelni, ki so zaključili z javnimi deli in niso upravičeni niti do nadomestila za primer brezposelnosti niti do denarne socialne pomoči, posamezniki ali družine, ki se nenadoma znajdejo v težkih življenjskih, materialnih in socialnih okoliščinah, na katere ne morejo vplivati in zaradi katerih imajo dodatne stroške (starost, bolezen, invalidnost, duševno stanje,...), posamezniki ali družine, prizadete zaradi naravnih ali drugih nesreč večjega ali manjšega obsega, posamezniki brez statusa, stalnega prebivališča ter tujci in izbrisani, posamezniki, ki se jim nudi pomoč v zavetiščih, zatočiščih, sprejemališčih, javnih kuhinjah, materinskih in prehodnih domovih in podobnih socialnih institucijah ter posamezniki odvisniki, posamezniki, ki so udeleženci taborov, zdraviliških letovanj, namenjenih socialno ogrože- EU za pomoč skupno 500 milijonov evrov Evropski ukrep pomoči v hrani iz intervencijskih zalog za ogrožene osebe v Uniji spada med ukrepe skupne kmetijske politike (SKP) in se v EU izvaja že od leta 1987, ko je Evropo prizadela izredno hladna zima, katere posledice so še posebej močno občutili najbolj ranljivi posamezniki in se je zato odločila, da se presežne zaloge kmetijskih proizvodov v intervencijskih skladiščih namenijo za humanitarne namene. Ukrep je dobil široko podporo in je sprožil veliko povpraševanje. Pozneje je postal stalen. Vsako leto ga izvajajo države članice EU, ki se zanj prostovoljno prijavijo. Celotna proračunska sredstva EU namenjena ukrepu so iz leta v leto naraščala, povečala so se iz nekaj manj kot 100 milijonov evrov v letu 1988, do več kot 300 milijonov evrov v letu 2008. Za razdeljevanje pomoči v hrani od leta 2009 dalje Evropska komisija nameni 500 milijonov evrov letno. Poleg Slovenije se je za izvajanje programa pomoči v hrani v letu 2012 prijavilo še 19 drugih držav članic EU: Belgija, Bolgarija, Češka, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Finska. Največ pomoči so deležne naslednje države: Italija (95,6 mio), Španija (80,4 mio), Poljska (75,3 mio) in Romunija (60,7 mio). Vir: MDDSZ nim, oziroma preventivnih taborov in delavnic za otroke in mladino in še brezdomci na ulici (konzervirana hrana). Na letovanje z Rdečim križem Pri RK Slovenije še vedno poteka akcija Peljimo jih na morje, s katero je bilo do druge polovice julija zbranih 115.700 evrov. Akcija se bo zaključila konec meseca septembra z dobrodelnim koncertom v Cankarjevem domu. Na podlagi zbranih sredstev posamezne organizacije RK dobijo razrez, koliko otrok lahko pošljejo na letovanje v Punat in na Debeli rtič. Letos so jih iz širšega ormoškega območja poslali že 11, v naslednjih tednih pa bo na morju počitni-kovalo še 17 otrok. Številka pa še ni dokončna, saj akcija še traja. Na letovanje so poslali tudi tri starejše osebe, morda pa bodo poslali tudi kakšno socialno ogroženo družino. Poleg socialnega kriterija pa otrokom RK pomaga tudi pri organizaciji letovanj, na katera otroke napotijo na podlagi zdravstvenega priporočila. Akcija zbiranja sredstev za Sokove iz Podgorcev, ki jim je pogorel hlev z vso živino, še vedno poteka. Do začetka julija je bilo zbranih skoraj 18.000 evrov. Predvidevajo, da bo denar zadostoval za izgradnjo hleva, saj so dobili darovano tudi precejšnjo količino gradbenega materiala, manjša dela pri gradnji pa bodo opravljali tudi prostovoljci. Trenutno se ukvarjajo z urejanjem gradbene dokumentacije. Boža Antolič je opozorila še na krvodajalsko akcijo, ki bo 16. in 17. avgusta potekala med 8. in 12. uro v prostorih OŠ Ormož. Registrirane krvodajalce bodo o njej obvestili pisno, morda pa se bo kdo odločil priti prvič. Viki Ivanuša, Simona Meznarič Foto: Črtomir Goznik Razdeljevanje pomoči socialno ogroženim poteka po vsej Sloveniji, med drugim so začeli z delitvijo paketov tudi na Ptuju. Ptuj • 17. praznik MO Ptuj Razvojne prioritete bodo znane septembra Od danes do nedelje bodo na Ptuju potekale osrednje prireditve ob letošnjem prazniku MO Ptuj, ki jih bo pospremil bogat glasbeni, zabavni in športni program. Na nocojšnji osrednji slovesnosti bodo zaslužnim občanom in organizacijam podelili tudi najvišja občinska priznanja za letos. O aktualnem dogajanju med dvema praznikoma smo se pogovarjali s ptujskim županom Štefanom Čelanom. . . . Gospod župan, kako bi opisali dogajanje v MO Ptuj med obema praznikoma? Predvsem je bilo to zelo razgibano obdobje priprav na projekt EPK 2012 - Ptuj partner in tudi obdobje, ko se je kriza že odrazila tudi na proračunski pogači. „Živimo v kriznem obdobju, ki smo ga nekateri napovedovali že pred mnogimi leti. Že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo jasno, da neoliberalni kapitalistični model, ki temelji na nenehni gospodarski rasti brez upoštevanja okoljskih in socialnih omejitev, ni prava družbeno-ekonomska ureditev. Lastniki kapitala iz zahoda so nas seveda želeli prepričati v nasprotno z že znanimi manevri. Umetno povzročene krize v nekdanjem socialističnem delu sveta, vojni prevrati in nasilni prevzemi oblasti so omogočili nastanek številnih nacionalnih ekonomij, ki niso imele realnih podlag za uvajanje neoliberalne in na trgu temelječe kapitalistične ekonomije. Dobri dve desetletji so 'botri z zahoda' z različnimi finančnimi manevri umetno vzdrževali idilo potrošniške družbe v lastnih in novonasta-lih državah. Žal se temu mamljivemu 'čarobnemu napoju' nismo znali izogniti niti v naši državi niti v naši občini. Kar je v letu, ki je za nami, razveseljivo je to, da je ta čarobni napoj popustil, sicer bi generacije za nami hitro ostale brez pitne vode, rodovitne zemlje in čistega zraka. Oprijemajoč se starega in v iskanju novega, smo se znašli tudi v naši občini. Napačno centralistično odločanje v naši državi o vseh ključnih investicijah je doživelo svoj vrhunec ob padcu prejšnje vlade in konstituiranju nove. Več kot leto dni niso državni uradniki izpeljali nobenih potrebnih postopkov za zagon že dogovorjenih investicij v okoljsko, cestno, športno, izobraževalno in kulturno infrastrukturo. Podobno usodo je doživljal projekt Evropske prestolnice kulture. Zgolj smelosti občinske uprave in mestnega sveta se lahko zahvalimo, da smo projekt izvedli na dokaj visokem nivoju. Če bi delovali zgolj po suhoparni uradniški logiki in politični prepirljivosti verjemite, da večina programa in investicij ne bi bilo izvedenih." V mestnem svetu pa so se razprave največ sukale okrog problematike mestnega jedra, izgradnje večnamenske dvorane in razvojnih prioritet MO Ptuj, bolje njihovih revizij. Kaj ste dorekli? „Zadnje lokalne volitve in nastala gospodarska in politična kriza v naši državi je botrovala k številnim razpravam v mestnem svetu, kar me zelo veseli. Mestne svetnice in svetniki so na številnih razširjenih sejah odborov in komisij pregledali obstoječe razvojne dokumente in prioritetne investicije. Dokončnih odločitev še ni bilo mogoče sprejeti, saj je večina investicij odvisna od prioritet, ki jih bo postavila novoizvoljena vlada. Upam, da bomo v septembru na mestnem svetu lahko sprejeli dokončen nabor prioritetnih investicij, ki jih nameravamo pričeti in nekatere zaključiti v tem mandatu. Pred dnevi sem uspel podpisati kreditno pogodbo v višini pet milijonov evrov, ki jih nameravamo porabiti za cestno, okoljsko, šolsko, športno in kulturno infrastrukturo. Porabo oziroma nabor posameznih investicij, za katere bomo porabili ta sredstva, bo v septembru potrdil mestni svet." Kako v teh zaostrenih razmerah diha mesto in s čim se lahko pohvali ne glede na vse probleme, s katerimi se sooča v ožjem ■v* M V\ V. V ÉUI A. \ /1 A- A VÉ niC «v f- S Mj MARIBOR ire -¿'V * ... .U ^ y** Y / " y P" y¡r f \ t/_j _ \ i^JUtM/mg i \^ . 1 f >' V f\ Foto: Črtomir Goznik Glasbeni večeri pod vodstvom Mladena Delina in umetniško ustvarjanje pod vodstvom Jerneja Forbicija presegli občinske in državne meje. in širšem pogledu? „V kriznih razmerah se ljudje mnogokrat odločamo iracionalno. Številna trezna razmišljanja so nadomeščena s populizmom in emocijami. K sreči smo bili v preteklem letu v naši občini deležni predvsem konstruktivnega in racionalnega razmišljanja in delovanja. Da je z roko v roki tudi brez velikega denarja mogoče narediti velike stvari, smo dokazali s projektom EPK 2012. Ob nemogočih vremenskih pogojih pri mi- nus 11 stopinj Celzija smo na ptujske ulice pripeljali prek 1500 etnografskih mask iz domovine in tujine, nato skoraj enako število mažoretk in pihalnih godb na popolnoma zasnežen in premražen stadion. Nedeljska povorka z udeležbo vseh ptujskih osnovnih šol in ponedeljkova vrteška povorka sta porušili vse rekorde. Bogat umetniški program s prek sto petdeset dogodki je doživel svoj vrhunec z znamenito Kurentovo svatbo. Organizator: Javne službe Ptuj in Mestna občina Ptuj v sodelovanju s ptujskimi gostinci in hotelirji PTUJSKA POLETNA NOČ 2012 Zabava in kultura v najstarejšem mestu na Slovenskem! V petek, 3. avgusta, in v soboto,' 4. avgusta se bodo od 20. do 4. ure zjutrajna kar sedmih lokacijah v starem mestnem jedru predstavile številne glasbene skupine ij DJ-ji z glasbo za vse okuse. V nedeljo, 5. avgusta pa bo že od 15. ure dalje in vse do polnoči zabava še na mestni tržnici. V soboto, 4. avgusta, bo pestro tudi dopoldansko dogajanje v mestu. Tako bodo od 9: do 13. ure na Novem trgu, Miklošičevi ulici in mestni tržnici potekale številne športne igre ob pomoči Zavoda za šport Ptuj, Bad-1 minton kluba Ptuj, Košarkarskega kluba Maska caffe Ptuj, Aikido kluba Ptuj, Plezalnega kluba 6b Ptujin Judo kluba Ptuj. Ob dobri glasbi, nastopih animatorjev, modnih revijah, raznovrstni gostinski ponudbi, bogatem spremljevalnem programu in drugih presenečenjih, boste znova lahko preživeli zabaven, pester in nepozaben vikend ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Štefan Celan, župan MO Ptuj: „Upam, da bomo v septembru na mestnem svetu lahko sprejeli dokončen nabor prioritetnih investicij." PROGRAM Mestni trg (okrepčevalnica Evropa, bar Florijan) • PETEK, 3. avgust, od 20.00 do 04.00 Ansambel Trta Ansambel Resonanca Melita Golob Zapeljivke m t SOBOTA, 4. avgust, od 20.00 do 04.00 Ansambel Svetlin Zapeljivke Holliday band Mestna tržnica, Miklošičeva ulica, Novi trg, Slomškova ulica (PP Gostinstvo) PETEK, 3. avgust, od 20.00 do 04.00 Glasbeni gostje: Vesele Stajerke Animacija: Modna revija Zala Fashion, žonglerji, tire show SOBOTA, 4. avgust, od 20.00 do 04.00 Glasbeni gostje: Skupina Yuhubanda Spela Grošelj Animacija: žonglerji, tire show NEDELJA 5. avgust, od 15.00 do 24.00 Glasbeni gostje' Atomik Harmonik Ansambel Osvajalci Animacija za otroke: Alenka Kolman in Brata Malek, rekreativno društvo Eleja, žonglerji, tire show Vinarski trg - parkirišče pred Hotelom Poetovio-Su-per Li (Memoria d.o.o.) PETEK, 3. avgust, od 21.00 do 04.00 Boštjan Konečnik SOBOTA, 4. avgust, od 21.00 do 04.00 Vlado Kalember Slovehski trg (Klub ptujskih študentov, Bo Cafe) PETEK, 3. avgust, 21.30 Svetovni dan PETEK, 3. avgust, 23.00 DisCover The Cure SOBOTA, 4. avgust 2012, 21.30 The Hangover SOBOTA, 4. avgust, 23.00 Crossroads Poseben gost večera: Mitja Novak - Mičo - lap steel kitara, električne kitare. Parkirišče za avtobusno postajo - P center (Maska center caffe, FIT 2000) SOBOTA, 4. avgust, od 21.00 do 4.00 6. tradicionalni SUMMER HOUSE PARADE Svetovno znan dj duo Plastik Funk iz Nemčije, Blue & Deep ter plesna animacija. j Minoritski trg (bar Cheers) SOBOTA, 4. avgust, od 20.00 do 02.00 Skupina Smile Ulica heroja Lacka (gostilna Pri pošti) SOBOTA, 4. avgust Skupina Gitano Band. Organizatorji si pridržujejo pravico do spremembe programa. Prenova dominikanskega samostana - najtežji kulturnovarstveni zalogaj Po ocenah stroke predstavlja prenova dominikanskega samostana najtežji kulturnovarstveni zalogaj, ki se ga je kdaj koli v zgodovini lotilo naše mesto. Zgolj medsebojnemu sodelovanju in razumevanju različnih strok, izvajalcev in investitorjev se lahko zahvalimo, da v našem mestu raste eno izmed najlepših kongresno-kulturnih središč v Evropi. Hkrati pa v prostorih nekdanje uprave Kmetijskega kombinata nastaja nov arheološki muzej, ki si ga naše mesto še kako zasluži. Prenova dominikanskega samostana nam je omogočila še eno pomembno investicijo, in sicer prenovo vojaškega objekta za potrebe Zgodovinskega arhiva in enote Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Na tem mestu se želim zahvaliti ministrstvu za kulturo in vodstvu Zgodovinskega arhiva za čudovito opravljeno delo. Plod dobrega sodelovanja med investitorjem, uporabniki in izvajalci je novonasta-li športni park v ČŠ Spuhlja, ki ponuja številnim uporabnikom odlično mesto za medkulturno sodelovanje. Podobno lahko rečemo tudi za dograjen športni park v Grajeni. Na področju cestne infrastrukture pa se počasi rešujejo težave skozi Novo vas in Podvince. Športna dvorana Mladika je doživela prenovo ostrešja. Osnovna šola Breg je končno dobila sodobno urejen prometni režim. Dokončana je bila prenova konjušnice na ptujskem gradu, kjer smo dobili novo zbirko naše etnografske pustne dediščine. V čast in zahvalo vodstvu in sodelavcem v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož smo iz proračuna mestne občine Ptuj prenovili cestišče na grajskem kompleksu, ki je sicer v državni lasti. V tem obdobju je bilo izdelane veliko projektne dokumentacije za investicije, ki bodo sledile v prihodnjem obdobju." Tudi letošnje praznovanje praznika MO Ptuj, 5. avgusta, bo izjemno bogato. Obeta se še eno izjemno ptujsko poletno festivalsko dogajanje. Kaj ob tej priložnosti sporočate občankam in občanom? „Med največje praznike za- gotovo sodi 5. avgust, ko obujamo spomine na rojstvo našega mesta in njegove druž-beno-ekonomske ureditve. V zadnjih letih smo ob tem praznovanju deležni izjemno bogatega kulturnega progra- ma številnih društev in posameznikov. Glasbeni večeri pod vodstvom Mladena Delina in umetniška ustvarjanja pod vodstvom Jerneja Forbi-cija pa so presegli občinske in državne meje. Prav je, da se na osrednji proslavi spomnimo vseh tistih, ki so s svojim zgledom in ustvarjalnostjo največ pripomogli k razvoju in ugledu našega mesta. Hvala vam z željo, da boste zgled mno- gim generacijam, ki bodo v prihodnje skrbele za razvoj našega mesta. Za konec mi dovolite, da se ob tej priložnosti zahvalim vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki ste v teh težkih časih priskočili na pomoč tam, kjer so vas naše občanke in občani najbolj potrebovali. Na simbolni ravni pa se želim najiskreneje zahvaliti ČS Spuhlja za solidarnost pri reševanju socialne stiske dru- žine Denisa Čeha, kolektivu šole in vsem prostovoljcem pri prenovi OŠ dr. Ljudevita Pivka ter kolektivu Vrtca Ptuj in prostovoljcem pri urejanju prostorov vrtca Mačice. S temi dejanji so namreč dokazali, da se s sedanje materialistično malikovalske krize rojeva nov svet, v katerem bodo najdragocenejši pristni medčloveški odnosi in ne denar, materija in stroj." MG Foto: Črtomir Goznik Prenova dominikanskega samostana je največji kulturnovarstveni projekt, ki so se ga kdajkoli lotili v MO Ptuj. 40 LET POSLOVNE TRADICIJE TEHtllKR ELEKTROTEHNIKA 1911-201? MILOŠIČ d. o. o. Potrčeva cesta 28, Sl-2250 Ptuj, www.elektrotehnika-sp.eu,info@elektrotehnika-sp.eu t: (02) 74816 63, f: (02) 771 5 771, g: (041) 625 339, (031) 321 274 Iskrene čestitke ob prazniku MO Ptuj! projektiranje, nadzor in izvedba električnih in strelovodnih inštalacij, električne opreme, računalniških in telekomunikacijskih omrežij meritve električnih In strelovodnih instalacij ter računalniških in telekomunikacijskih omrežij izvedba in vzdrževanje javne razsvetljave splošna gradbena dela, zemeljska dela, klimatske naprave TELEfJfS PE Ptuj, Slovenski trg 1, 2250 Ptuj. www.teleing.si Brezplačni telefon 080 35 38 Paketi širokopasovnih storitev TELEING na voljo tudi v omrežju KKS Ptuj Vsem občankam in občanom MO Ptuj čestitamo ob prazniku mestne občine Ptuj. Z našo ponudbo dostopa do širokopasovnih elektronskih komunikacij želimo prispevati k razvoju MO Ptuj. Ekipi TELEING d.o.o. in KKS Ptuj d.d. ^^^ Audi sf^í tehnični ^ -=£- PREGLEDI — Mercedes-Benz naoae ID CHRYSLER Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku! Dominko d.o.o. Zadružni trg 8, Ptuj, tel.: 02-788-11-50 DC Dominko center d.o.o. Ob Studenčnici 4, Ptuj, tel.: 02-788-11-10 WWW.dominko.si SONČNE ELEKTRARNE GSM: 031 500 598, Hercog d.o.o. Iskrene čestitke za praznik MO Ptuj! Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje! www.hercog.si IZDELOVANJE NOGAVIC ARNEČIČ MIKA moške, ženske in otroške bombažne nogavice Arnečič Dragica s.p.. Grajena 31 a, 2250 Ptuj tel., fax: 02 751 O 300, GSM: 031 688 294,041 688 294 Iskrene čestitke ob občinskem prazniku! OBČINSKEM PRAZNIKU1 GRADBIRO d.o.o. Klepova uL 12, Ptuj Tel: 02 - 74814 03, fa*: 02-748 14 04 www. gradWro.sl, Gradbiro@isiol.net PROJEKTIRANJE ► U rfoan i sič n a dok umen tacija ► Načrti hiš, poslovnih objektov ► Tipski projekti, legalizacije ► Nadzor del, koordinatorstvo ► Varnostni načrti NEPREMIČNINE ► Posredovanje nepremičnin ► Cenitve, pogodbe PRIPOROČAMO SE S CELOVITIMI, KVALITETNIMI in STROKOVNIMI STORITVAMI Milošič Danilo elektronika PI 1 tusmobil PE Ptuj, Gubčeva ulica 23 - servis PE Ptuj Domino center - posrednik Tuš mobil info@mdeptuj.si, www.mdeptuj.si Prodaja in servis GSM aparatov Servis elektronskih naprav Oblikovanje spletnih strani Prodaja in servis računalnikov Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku, svojim kupcem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Gsm: 041/422 162 041/643 178 GRADBENO PODJETJE d.o.o. Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 KIDRIČEVO Telyfax: 059 157 600 www.avdi-gradnje.si SPLOŠNA GRADBENA DELA DIA REZANJE, VRTANJE BETONA IN ASFALTOV INDUSTRIJSKI TLAKI T.G. MEHANIZACIJA Iskrene čestitke ob prazniku MO Ptuj! Sl^ _ = IS09M» Q-58S VSv >y BO 14001 E-137 N^SS^ ¡So'SoQl tt37 W life Glej zeleno, . delaj modro! 10 , . ■ NAČRTOVANJE, IZVAJANJE IN VZDRŽEVANJE VODNIH OBJEKTOV, KOMUNALNE HIDROTEHNIKE >r TER OBJEKTOV VARSTVAOKOLJA. KAMNOSESTVO www.kamnosestvo-kolark.si^^^^Bo/aw Kolarič s.p. Iskrene čestitke ob prazniku N(0 Ptuj IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA Tel/fax: 02 772 03 71, GSM: 041 902 648 RAČUNOVODSKI SERVIS C & H D.O.O. POT V TOPLICE 9 2251 PTUJ TEL.:02/788 5710 e-mail: ch-racunovodstvo@siol.net www.chdoo.si DRAVA ■ VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ, d.d. Vodenje poslovnih knji • samostojne podjetnike • gospodarske družbe • zavode in društva. Iskrene čestitke ob občinskem prazniku. www.radio-tednik.si Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku ter želimo prijetno praznovanje. Mestni odbor SDMPtuj: Andrej Čuš, predsednik Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer Mestni odbor SDS Ptuj: Rajko Fajt, predsednik 4>usr% m KITAJSKI VRT Odprto vsak dan od 11.00 do 22.00 v petek in soboto od 11.00 do23.00 Dravska tli. 7, 2250 PTUJ telefon 02/776 14 51, 041/336 988 www.kitajskivrt.si Iskrene čestitke ob prazniku MO Ptuj! Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo s svojo kitajsko kulinarko še naprej. 080 19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si Korak za korakom ljudje gradimo svoje sanje. Uresničujemo jih in verjamemo, da to počnemo za vse življenje. Brez zavarovanja je vse kot list v vetru ZAVAROVALNICA MARIBOR Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj Ormoška cesta 25, 2250 Ptuj tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20 E-pošta: kgz@kgz-ptuj.si www.kQz-ptuj.si V KMETIJSKI SVETOVALNI SLUŽBI, KONTROLNI IN SELEKCIJSKI SLUŽBI V ŽIVINOREJI, OSEMENJEVALNEMU CENTRU IN LABORATORIJIH, SI ŽELIMO DOBREGA SODELOVANJA ZA SKUPNI NAPREDEK V KMETIJSTVU. DELAVCI KMETIJSKO GOZDARSKEGA ZAVODA PTUJ IN ČLANI OBMOČNE ENOTE KGZS VSEM OBČANKAM IN OBČANOM MESTNE OBČINE PTUJ ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA. Družba Radio Tednik Ptuj čestita vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ob občinskem prazniku. v Štajerski TEDNIK RADIOPTUJ 89,8« 98,2 «I043 Ptuj • TPV Prikolice, d. o. opodružnica Ptuj Foto: Črtomir Goznik Sandi Kramberger, direktor TPV Prikolice, d. o. o., podružnica Ptuj ■ ■ | ■ ▼ II ■ ■ II II ▼ I I ■ ■ Med največjimi in najboljšimi v Evropi Tudi v času krize nekatera podjetja zelo uspešno poslujejo. To velja tudi za podjetje TPV Prikolice, d. o. o., eno od hčerinskih firm podjetja TPV, d. d., ki je s prvimi januarjem letos v celoti preneslo proizvodnjo lahkih tovornih prikolic iz Brežic na Ptuj. Podjetje TPV Prikolice, d. o. o., s sedežem v Brežicah je bilo v takšni obliki, kot deluje sedaj, ustanovljeno leta 2002. Ustanovili sta ga podjetji TPV, d. d., Novo mesto in Boeckmann Fahrzeugwerke GmbH iz Nemčije. Podjetje nadaljuje tradicijo izdelovanja avtomobilskih prikolic, ki je v podjetju TPV Brežice tekla že od leta 1992. V tem segmentu proizvodnje so TPV Prikolice, d. o. o., vodilni slovenski in drugi največji evropski proizvajalec po številu prodanih prikolic. V letošnjem letu je načrt prodati več kot 20 tisoč prikolic različnih tipov, za katere so pridobili tudi evropsko homologacijo. Prikolice, izdelujejo jih v 175 variantah, so produkt lastnega razvoja. S prvim januarjem letos je bila celotna proizvodnja prikolic iz Brežic, kjer so ostale skupne službe, prenesena na Ptuj. V reorganizacijo proizvodnje in nabave nove opreme za sestavo prikolic prek tekočega traku je bilo vloženih okrog 300 tisoč evrov. Prvi kamion s prvimi proizvedenimi lahkimi prikolicami za tovorna vozila na Ptuju so naložili 15. januarja letos. Dnevno iz podjetja odpeljejo trije do pet tovornjakov, ki prikolice dostavljajo kupcem po vsej Evropi in tudi zunaj nje. Kot je povedal direktor TPV Prikolice, d. o. o., podružnice Ptuj, Sandi Kramberger, na Ptuju še vedno tudi proizvajajo dele in komponente za avtomobilsko industrijo in prehrambeno industrijo; nekaj dosedanjega proizvodnega programa pa so preselili v druge poslovne enote TPV, tudi zaradi prostorske omejitve, da so lahko proizvodnjo prikolic v celoti vzpostavili na Ptuju. Podjetje beleži letno rast med 15 in 20 odstotki. Podobne plane imajo tudi za prihodnja leta. Poslovanje podjetja je urejeno skladno s standardom kakovosti ISO 9001:2008 in s certifikatom ISO 14001:2004, ki zagotavljata skladnost sistema ravnanja z okoljem. Rasti je sledila tudi zaposlenost, ki jo bodo v prihodnje še povečevali glede na sprejete načrte. S preselitvijo proizvodnje prikolic na Ptuj so zaposlili tudi več mladih sodelavcev tehnične smeri. Združitev bivšega Agisa plus s podjetjem TPV Novo mesto, d. d., v letu 2009, se je pokazala kot uspešna. Na Ptuj prihajajo novi programi, povečuje se tudi število zaposlenih; trenutno imajo 110 zaposlenih. Osebni dohodki so branži primerni, so eno izmed tistih podjetij, ki se lahko pohvalijo tudi s stimulativnim nagrajevanjem. Osemdeset odstotkov proizvodnje izvozijo v Nemčijo, kjer pa se ne srečujejo z zamudami pri plačilih, tako da likvidnostnih težav nimajo. Program prikolic je produkt lastnega razvoja, prilagojen potrebam trga, ki je vedno bolj zahteven in podrejen novi evropski zakonodaji in tehničnim predpisom. Vse prikolice so izdelane tako, da ustrezajo Foto: Črtomir Goznik Z montažne linije za sestavo prikolic na Ptuju dnevno sestavijo več kot 200 prikolic različnih tipov. V letošnjem letu naj bi prodali več kot 20 tisoč prikolic. mednarodnim predpisom ECE in predpisom homologacije za države, v katerih jih prodajajo. Da bi se čim bolj približali raznovrstnim potrebam kupcev, izdelujejo okrog 175 različnih variant prikolic. Širši javnosti bodo svojo ponudbo lahkih tovornih prikolic predstavili tudi na letošnjem sejmu Agra v Gornji Radgoni, ki bo od 25. do 30. avgusta. Direktor Sandi Kramberger je vodenje ptujske podružnice TPV Prikolice, d. o. o., ki je eno od hčerinskih firm TPV, d. d., prevzel prvega aprila letos. Po poklicu je inženir strojništva, ki zaključuje študij ekonomije. V nekdanjem pod- jetju Agis plus, ki se je priključilo podjetju TPV, se je pred šestimi leti zaposlil kot vodja razvoja izdelkov. S priključitvijo podjetja TPV Novo mesto je naprej postal vodja proizvodnje, pred dobrim letom vodja tehnologije in proizvodnje ter namestnik direktorja. MG HHMHEffiE V0D0V01 - OGREVANJE- -ADAPTACIJE KOPALNIC 1$ m m m m Q© Zdenko GASENBURCER s.p. Slovenja vas 62,2250 Ptuj Tel.: 02 788 54 33, fax: 02 788 54 34, GSM: 041 676 341 email: zdenko.gasenburger@siol.net, www.gasenburger-sp.sl Mxf Mlekarska zadruga Ptui z.o.o. MLEKARSKA ZADRUGA PTUJ Z.O.O. Ormoška cesta 29 2250 PTUJ Tel.: 02 749 32 32 Faks: 02 749 32 31 zo leV Občankam in občanom Mestne občine Ptuj, našim članom ter poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. Osojni kova cesta 12, Ptuj 0/se.m občankam. tu občanom. teJi našim Cenjenim stJianka«. Čestitamo ob pJiaznifeu Mestne- občine Ptuj. Vabijo vas: servisno-vulkanizerska delavnica PE Ptuj, Osojnikova c. 12, »: 78 00 420 PE Zamušani, Zamušani 2, S: 71 92 272 Atnfora V ar Iii prodajalna notranjih in vhodnih vrat ter oken gurmane Osojnikova c. 12, Ptuj Osojnikova c. 12, Ptuj zabava za vse generacije Zamušani 2, Gorišnica komunala Komunalno podjetje Ptuj d.d. Puhova ulica 10, SI 2250 PTUJ Telefon: (02) 787-51-11 Telefax: (02) 771-36-01 e-pošta: tajnistvo@komunala-ptuj .si http://www.komunala-ptuj.si Iskrene čestitke ob prazniku Mestne občine Ptuj! Podravje • KGZS s predlogi rešitev za gozdarsko in lovsko zakonodajo Po gobe s posebnimi dovolilnicami?! Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) se je julija sestalo z vsemi poslanskimi skupinami na temo iskanj rešitev na področju gozdarstva in lovstva. Glede gozdarstva si KGZS prizadeva za izboljšanje svetovanja kmetom pri organizaciji skupnega nastopa, zavzema se za povečano rabo lesa in pomoč lastnikom ter društvom pri prodaji lesa in lesne biomase. Pomembni nalogi sta tudi razvoj ogrevanja na lesno biomaso in vzpostavitev certifikacije gozdov. Glede omenjenih problematik so predlagane rešitve v KGZS povzeli tako: „Potrebna je vzpostavitev svetovanja za intenzivnejše koriščenje gozdov na področju profesionalizacije društev lastnikov gozdov s skupno prodajo in skupnimi sečnjami; to področje bi moralo biti v času, ko je tre- ba izkoristiti vse potenciale, prednostna svetovalna naloga. KGZS ima pri razvoju tega področja strateško vlogo, zato bi lahko bila ob primerni organiziranosti glavni nosilec podpore skupinam proizvajalcev na področju gozdarstva. Predlagamo tudi podelitev koncesij kmetom za izkoriščanje državnih gozdov. S ciljem ohranjanja podeželja je treba v državnih gozdovih omogočiti delo lokalnim ljudem, predvsem kmetom ter samostojnim podjetnikom. Problematiko gradnje gozdnih cest bi lahko reševali podobno kot melioracije v kmetijstvu. Izgradnja je v javnem interesu, hkrati pa bi se zagotovila pravica lastnika, da dobiva dohodek od svojega gozda, ki je brez ceste nedostopen. V zbornici predlagamo spremembo zakonodaje tako, da se za pravico graditi šteje soglasje 2/3 lastnikov površin zemljišč na predvideni trasi gozdne ceste. Pri spodbujanju rabe lesne biomase pa potrebujemo hitrejši preobrat, saj je v gozdovih zgnije preveč. Izkoristiti je treba večje količine lesne biomase, ki je stranski produkt pri predelavi lesa, kot tudi les iz redčenj, gozdnega roba in kmetijskih površin, ki je primeren le za lesno biomaso. Prav tako je treba dodatno urediti in Seveda ni šlo brez gobjega golaža, ki je bil že tradicionalno več kot odličen in je dišal daleč naokoli, obiskovalci pa so si v bližnjem gozdičku lahko ogledali tudi bogato razstavo prek 140 vrst gob, ki so jih gobarji in organizatorji tik pred sobotno otvoritvijo nabirali po vseh koncih države. Že precej let se gobarski razstavi priključuje tudi razstava naravnih zelišč; teh je bilo letos 130 vrst, prav tako niso manjkali niti čebelarji z medom in izdelki iz medu. V gozdičku, nekoliko skrit za šanki in plesiščem, je bil postavljen še hotel Grm. Receptor Franc Zagoršak je povedal, da prvi dan navala gostov ravno ni bilo, saj so se raje zadrževali na plesišču in ob šankih, drugi dan pa je bivanje v hotelu pod milim nebom precej „osvežilo" vreme, tako da so gostje na hitro pobegnili. No, je pa ena od gostij v očitno hudi časovni stiski na veji pustila oziroma pozabila modrc, ki ga še vedno lahko pride iskat k receptorju ... Poleg šaljivih gobjih iger, prihoda konjenice, prikaza gašenja z najstarejšo brizgalno v Sloveniji, opazovanja doskoka padalcev in seveda dveh večerov (in noči) plesanja ob zvokih ansambla bratov Po-ljanšek, ansambla Škrjančki in Rok'n banda pa so si obiskovalci lahko privoščili tudi čisto strokoven klepet o gobah z mikologoma Polerjem in Zlat-kom Ivcem, ki je hkrati predstavljal tudi svojo prvo poljudno in hkrati strokovno knjigo z naslovom Gobe 1. Ivec je med drugim povedal, da se z gobami ukvarja že dobrih 20 let, rezultat poglobljenega mi-kološkega študija pa je knjiga: „V tej knjigi sem zajel to, kar je meni in verjetno še komu manjkalo na tržišču publikacij o gobah: pomanjkljivi podatki in slabe fotografije gob. Tako je bilo velikokrat s fotografije v knjigah težko razbrati, katera je dejansko katera goba. Mislim, da so s tem imeli težave tudi drugi. V tej knjigi je ena goba fotografirana z različnih strani, tudi v prerezu, z mikroskopsko sliko trosov. Knjiga je izdana v malem in velikem formatu, razlika med njima pa je v številu objavljenih fotografij. Sicer je v tej prvi knjigi natančno predstavljenih okoli 200 gob, pred izdajo pa je tudi že knjiga Gobe 2, v kateri bo predstavljenih novih 200 gob. Slovenija je namreč zelo bogata dežela gob, saj jih pri nas raste gotovo okoli 2500 različnih vrst." zagotoviti boljši nadzor nad nabiranjem gob in drugih gozdnih sadežev, zato predlagamo, da se za zelo obiskana območja uvedejo dovolilnice za nabiranje gob. Te bi obenem omogočale kontrolo nadaljnje prodaje gob in tartufov." Lov kot dejavnost turistične kmetije Zbornica pa se skupaj z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije zavzema tudi za spremembo lovske zakonodaje: „Številni kmetje in lastniki gozdov izražajo nezadovolj- stvo do obstoječe zakonodaje. Divjad lastnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč povzroča številne težave in dodatne obveznosti. Povečan obseg škod je problematičen tako za kmeta kot za upravljavce lovišč. V zbornici se zavzemamo za zmanjšanje staleža divjadi in izboljšanje sistema ocenjevanja in izplačila škod. Predlagamo, da se v okviru turističnih kmetij omogoči možnost lova kot gospodarske panoge, predvsem na območjih z omejenimi možnostmi kmetovanja," so še sporočili iz KGZS. SM Dornava • 39. gobarski praznik Od izgubljenega modrca do strokovne knjige Vaški odbor Žamenci in PGD Žamenci sta tudi letos uspešno izvedla 39. dvodnevni gobarski praznik, v okviru katerega je bilo videti, slišati in poskusiti marsikaj, ne le gobe ... Ivec, ki ima lasten mikološki laboratorij na Goričkem, pa je k temu še dodal, da je poleg knjige narejena še specialna aplikacija za Iphone, Ipade ter tablične računalnike: „Apli-kacija je v več jezikih, tudi v slovenskem. Vsi ljubitelji gob imajo lahko to aplikacijo shranjeno na svojem telefonu ali računalniku in potem lahko tudi sami vnašajo podatke in lokacijo rastišč gob, pa čas, ko so kakšno gobo našli ipd., ne da bi se zato spreminjal osnovni program. V programu je zajetih 7500 gob, opisanih pa okoli 250. Aplikacija ima tudi funkcijo za določanje gob." Za 40., jubilejni gobarski praznik, ki bo naslednje leto, pa organizatorji napovedujejo nova presenečenja, ki morajo zaenkrat ostati skrivnost. Brez skrbi, ljubitelji gob in gobjih jedi gotovo tudi naslednje leto ne bodo ostali brez gob in gobjega golaža ... sM Med predlogi KGZS, ki se dotikajo urejanja gozdarske zakonodaje, je poleg rešitev za lažjo gradnjo gozdnih cest in podelitve koncesij kmetom za izkoriščanje državnih gozdov tudi predlog, da naj se za zelo obiskana gobarska območja uvedejo posebne dovolilnice ... (fotografija je simbolična). Juršinci • Društvo gospodinj Marta Bo v društvu zavel nov vetrič? Potem ko je juršinsko društvo gospodinj Marta kar 17 let vodila Marta Toplak, je letos taktirko vodenja prevzela v roke Ida Cafuta. Prva prireditev pod novo predsednico pa je vendarle še stekla v povsem starem duhu bivše predsednice, sedanje podpredsednice Toplakove. Mikolog Zlatko Ivec je predstavljal svojo poljudno-strokovno knjigo Gobe 1, ki ji bo že letos sledila tudi naslednja z naslovom Gobe 2. To je bil namreč praznik gospodinj, že sedemnajsti po vrsti, ki ga juršinske članice društva obeležujejo konec julija na Toplakovi turistični kmetiji. Tako so tudi to nedeljo zbrani na cesti, ki vodi mimo kmetije, najprej odposlušali mašo domačega župnika, ki jo je občasno zmotil kakšen domačin z vožnjo skozi prireditveni prostor, nato pa so osrednji del prireditve zaradi slabega vremena preselili v sobo Toplakove kmetije. Po kulturnem programu, v katerem so zapele domače ljudske pevke, pevke iz Vitomarc, zapele so tudi domače gospodinje, ki so nato odigrale še humoren skeč z naslovom Kako poročiti svojo hčero. Nato so gospodinje ponudile v pokušino dve vrsti golažev in piščančjo obaro, kar so že pred tem skuhale na odprtem ognju v velikih loncih. Očitno je bilo oboje odlično, saj je hitro zmanjkalo tako obare kot golaža, pa tudi sveže gibanice so šle odlično v slast. Obiskovalci pa so si lahko ogledali še razstavo jedi iz kvašenega testa, od kruhov do potic, in razstavo različnih zanimivih ročnih del; med drugim so pokazale umetno cvetje, narejeno iz ženskih hlačnih nogavic. Praznik se je končal s prijetnim druženjem in izmenjavo izkušenj med gospodinjami iz številnih sosednjih občin. „Trenutno nas je v društvu 53 članic. Kot nova predsednica se bom najprej zavzela za to, da se naše članstvo pomladi, da se vključi čim več mladih Juršinčank, saj društvo deluje že 17 let in prve članice nismo več rosno mlade ... Vabimo tudi tiste, ki so bile nekoč članice, pa so potem to dejavnost opustile. Upamo tudi, da bomo lahko za naše dejavnosti v prihodnje uporabljali prostor, ki je urejen v sklopu novega kulturnega centra v naši občini in bo odprt prihodnji teden. Si- cer pa bomo negovali vse naše tradicionalne prireditve, kot je ta praznik gospodinj. Jeseni bomo letos sodelovale tudi v skupni prireditvi Zahvala jeseni, izvajale bomo tečaje ročnih del, kuhanja, pripravile bomo razstave pred božičnimi in velikonočnimi prazniki. Naslednje leto imamo v planu izvesti še t. i. perijado, ki smo jo letos izvedle prvič. Predvidoma bo prvi teden pustovanja, gre pa za prikaz ročne priprave perja za polnjenje odej, vzglavnikov itn.," je povedala nova predsednica društva gospodinj Marta iz Juršinc, Ida Cafuta. SM Nova predsednica Ida Cafuta (v ospredju) z bivšo predsednico jur-šinskega društva gospodinj Marta Marto Toplak. Foto: SM Foto: SM Foto: SM Ormož • Študentska zabava je pred vrati O.F.A.K 2012 se začenja danes Klub ormoških študentov v sodelovanju z Mladinskim centrom Ormož letos že četrtič prireja Festival O.F.A.K, ki bo na različnih prizoriščih v Ormožu potekal med 3. in 11. avgustom. Organizatorji pravijo, da je namen Festivala O.F.A.K predvsem ta, da ob zaključku poletja mladim in mladim po srcu ponudijo kvalitetne glasbene, kulturne in športne vsebine, tako da jim preostane le, da sebi in drugim rečejo: „O FAK, kako zakon poletje!" To pa ni cilj, ki bi ga bilo mogoče tako enostavno doseči. Festival se za rolkarje začenja danes ob 16. uri v Mestni grabi s tekmovanjem v rolkanju, za vse ljubitelje glasbe pa ob 21. uri na velikem grajskem dvorišču ormoškega gradu, ko je na sporedu ska koncert skupin Soundtopia (SLO), Pleska (HR) in Pannonian allstars ska orchestra (H). Jutri bo Utrinek s pestrega festivalskega dogajanja lanskega O.F.A.K-a. Foto: Viki Ivanuša džez večer s skupino Nutria, prihodnji teden pa je v petek na sporedu My house, my castle z DJ-i Djane Nadine (H), DJ Brlee (SLO) in DJ Moffous (HR) s ponudbo koktajlov, šovom z laserjem ter zabavo po dogodku v Unterhundu, za zaključek pa v soboto hiphop koncert s hrvaško zasedbo Connect. Skozi festivalski teden bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji različnih športov. Obiskovalci se bodo lahko preizkusili v študentskem teku, v hoji po vrvi - slackli-ne, hoji s hoduljami, žonglira-nju in odbojki. Plavalci bodo svoje plavalske sposobnosti lahko pokazali na zabavi v bazenu v ormoškem letnem kopališču. Vsak dan bo na grajskem dvorišču ob 10. uri potekala tudi vadba zumbe. Ker k zdravemu telesu sodi tudi zdrav duh, bodo različni izvajalci z več meditativnimi delavnicami v torek in sredo ob 17. uri v ormoškem parku poskrbeli za duševno dobro- bit obiskovalcev festivala. Na voljo pa bo tudi gledališka predstava Svinje v izvedbi gledališča Glej (nedelja), Me-tamehanične pesmi Primoža Oberžana (ponedeljek), stand up komedija (torek), ponudbo pa v sredo zaokrožuje filmski večer s Tomom Križnarjem. V festivalskem tednu bodo potekale tudi tri poletne šole - gledališka, šola hip-hopa in šola orientalskega plesa ter novinarska delavnica. Že pred festivalom se je odvil likovni natečaj. Ustvarjalci do 14 let so ustvarjali na temo Vsak dan je dober dan, starejši od 14 let pa na temo Prihodnost Evrope?. "Med tednom bo potekala tudi OFAKAFANA - kavarnica na malem grajskem dvorišču, za katero bodo opremo izdelali udeleženci sami v ustvarjalni delavnici. V času festivala bo na voljo tudi brezplačno kampiranje v neposredni bližini prizorišča. Viki Ivanuša Ormož • Kam v poletni vročini? Poletje v knjižnici Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož domuje za debelimi grajskimi zidovi, zato je v poletni vročini tam zelo prijetno. Ormožani pa se v knjižnico ne prihajajo le hladit. V poletnem brezdelju, ko ima večina ljudi tudi večji del dopusta, tam ponujajo najnovejše knjige, ki obljubljajo obilico vznemirljivega branja. v treh jezikih. Izvod Biblije so poslali na potovanje po omenjenih deželah, da najde nove bralce in občudovalce. V knjižnici želijo uporabnike spodbuditi tudi, da se udeležijo fotografskega nate- čaja, ki ga je razpisala Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, upodobiti pa je treba knjižničarja v akciji. Natečaj traja do oktobra, sledi razstava, 12 najboljših fotografij pa bo nagrajenih in natisnjenih v koledarju. V drugi polovici avgusta pa v knjižnici napovedujejo tudi zanimivo pesniško branje v okviru festivala Dnevi poezije in vina. Viki Ivanuša Direktorico Milico Šavora je povedala, da imajo knjige poleti zelo razgibano življenje, saj dopustujejo po Sloveniji in tujini, poletje preživljajo v senci borovcev ob morju, veliko pa jih krajša dopustniške in počitniške dneve njihovim bralcem tudi doma. Drugo leto zapovrstjo pa so knjige na dopustu tudi na ormoškem bazenu. Tam je knjižnica pripravila kotiček, kjer je na voljo zbirka 180 knjig in več revij. Knjige si je mogoče ob vhodu prosto vzeti, jih na bazenu prebrati in ob odhodu vrniti. Če pa jih kopalci ne utegnejo prebrati do konca, jih lahko odnesejo tudi domov in jih vrnejo od naslednji priložnosti. Revije pa lahko bralci kar obdržijo. V bazenski zbirki so lahkotnejši romani za odrasle, kriminalke, krajše zgodbe in leposlovje za mladino. Po lanskih izkušnjah si kopalci na bazenu radi mimogrede izposodijo kakšno knjigo. Poleti v knjižnici tudi „ful berejo". Mladim bralcem so namreč pripravili presenečenje, saj v knjižnici pogosto ob-visijo na Facebooku, knjižničarji pa bi želeli, da mladi bolj posežejo po kvalitetnejši leposlovni literaturi. Zato so za mlade med 9. in 15. letom pripravili akcijo FB - ful branje, ki naj bi dopolnilo tisti drugi FB - Facebook, za katerega imajo mladi največ interesa. Na mladinskem oddelku so knjižničarke sestavile bralno mapo s priporočilnim seznamom desetih knjig. Mladi, ki se odločijo sodelovati, morajo prebrati tri knjige, ena mora biti s seznama, dve pa lahko tudi po lastnem izboru. Lahko pa seveda preberejo tudi več. Potem pa morajo bralci knjige všečkati in v nekaj stavkih napisati, kaj jim je bilo všeč in kaj ne, dodajo lahko tudi kakšno misel. Do 10. septembra je treba mape oddati, še v Foto: Viki Ivanuša Damjan in Zan sta za fotografijo s knjigami seveda pozirala, ker sta bila na kopanju s prijatelji, ampak prodajalka vstopnic mi je potrdila, da se v knjižnem kotičku marsikdo ustavi in pobrska za kakšno poletno knjigo. tem mesecu pa bo knjižnica pripravila zabavno prireditev za vse sodelujoče, ki bodo tudi nagrajeni. Milica Šavora je povedala, da mladi pridno berejo s seznama, da pa imajo tudi nekaj izjemnih rednih mladih bralcev, ki prihajajo v knjižnico vsakih nekaj dni po novo zalogo branja. Za odrasle bralce so v knjižnici pripravili tudi priporočilni seznam poletne literature, saj bralci poleti pogosteje sprašujejo, katere knjige naj vzamejo v roke. Seznam je nastal na podlagi najljubših knjig ormoških knjižničarjev, zato vsebuje novejše in starejše knjige zelo različnih vsebin. Seznam je razdeljen na splošne romane, biografije, spomine in dnevnike, kratke zgodbe, poezijo in potopise domačih in tujih avtorjev, tako da se najdejo knjige za vsak okus. Seveda pa je poletje tudi primeren čas, da se preberejo knjige za bralno značko za odrasle. Ta poteka ponovno poleg knjižnice tudi v Centru za starejše občane. Pretekli teden so imeli v knjižnici razstavljeno najbolj brano, prevajano in za kristjane tudi najbolj dragoceno knjigo, ki se zadnjega pol tisočletja praviloma širi v tiskani obliki - Biblijo. Šlo je za prav poseben izvod, ki je nastal s pomočjo mladih en-tuziastov iz Albanije, Hrvaške in Slovenije, ki so se odločili, da se kot v srednjem veku preizkusijo v ročnem prepisovanju svetopisemskih zapisov v svoje materne jezike. Tako je nastal ročno prepisan izvod, v katerem se prepletajo prepisi Zavrč • Pričeli s 16. občinskim praznovanjem Pisana paleta prireditev V občini Zavrč so prejšnji teden pričeli s prireditvami v počastitev 16. občinskega praznika. Številne kulturne, športne in zabavne prireditve se bodo vrstile tja do 15. avgusta, osrednja slovesnost pa bo v soboto, 11. avgusta, v kulturni dvorani na Goričaku. S prazničnimi prireditvami so v tej haloški občini pričeli že prejšnjo soboto, 28. julija, ko so v organizaciji pohodni-ške sekcije Turističnega društva Zavrč pripravili tradicionalno romanje k cerkvi na Sv. Ani in križev pot. Nadaljevali bodo ta petek, 3. avgusta, ko pripravlja športna sekcija društva upokojencev Zavrč kolesarjenje po občini Zavrč. V soboto, 4. avgusta, bodo v organizaciji šahovske sekcije ŠD Zavrč pričeli tradicionalni šahovski turnir, zvečer pa bo skupina ljudskih pevk KUD Maksa Furjana pripravila koncertni večer pod naslovom Čez haloške griče naj pesem doni. Od sobote, 4. avgusta, do ponedeljka, 13. avgusta, bo v prostorih Društva upokojencev v Goričaku na ogled likovna razstava domačina Franca Simoniča pod naslovom Telesa v gibanju. V nedeljo, 5. avgusta, ob 9. uri se bo na strelišču lovske družine Zavrč pričelo občinsko prvenstvo v streljanju na glinaste golobe, popoldne pa se bodo v organizaciji konjeniškega kluba Borl na Vuko-vem ranču v Turškem Vrhu pričele konjeniške igre. S prireditvami pa bodo nadaljevali tudi v prihodnjem tednu. V ponedeljek, 6. avgusta, ob 16. uri bodo v prostorih Društva upokojencev Zavrč izvedli meddruštveno tekmovanje v pikadu za ženske. V petek, 10. avgusta, ob 18. uri bodo v prenovljeni kulturni dvorani v Goričaku pripravili tradicionalni društveni večer, ki ga soorganizirajo skoraj vsa društva in odbor za družbene dejavnosti. Osrednja slovesnost ob 16. prazniku občine Zavrč pa bo v soboto, 11. avgusta, ob 18. uri v kulturni dvorani na Goričaku. Prazničen krog prireditev ob prazniku bodo sklenili v sredo, 15. avgusta, z romarsko mašo pri cerkvi device Marije v Zavrču, ki se bo pričela ob 10.30. Sicer pa so tudi v letošnjem letu v občini Zavrč pridni in delovni. Poleg tega, da so poskrbeli za ureditev ekoloških otokov, so se prijavili tudi na štiri druge pomembne projekte, za katere čakajo na sklepe o odobritvi. Če bodo uspeli pridobiti evropska in državna sredstva, imajo pripravljene vse potrebne projekte in dokumente za začetek gradenj, sicer pa v novem centru v Zavrču že načrtujejo tudi izgradnjo novega zdravstvenega doma in otroškega vrtca. -OM Foto: M. Ozmec Potem ko so v zgradili novo občinsko poslopje ter prenovili kulturno dvorano in gasilski dom, v novem centru v Zavrču načrtujejo tudi izgradnjo novega zdravstvenega doma in vrtca. Majšperk • V Tovarni umetnosti razstavlja Dušan Kirbiš De rerum natura (narava stvari) V sklopu 10. Mednarodnega festivala sodobne umetnosti Art Stays in EPK Maribor 2012 so v Tovarni umetnosti v Majšperku v nedeljo, 29. julija, odprli razstavo akademskega slikarja Dušana Kirbiša. Tokratno tretjo ra2stavo v jubilejni sezoni Tovarne umetnosti v Majšperku so organizatorji zaupali Dušanu Kirbišu, ki je svoja novejša razstavljena dela naslovil De rerum natura (Narava stvari). Kljub vročemu nedeljskemu popoldnevu se je odprtja razstave udeležilo precejšnje število ljubiteljev likovne umetnosti s Ptuja in bližnje okolice; ker pa so bili med njimi tudi udeleženci in gostje festivala sodobne umetnosti Art Stays, ki je potekal na Ptuju, pa so poskrbeli celo za prevajalko v angleški jezik. Univerzitetni profesor Dušan Kirbiš, ki se je rodil leta 1953 na Jesenicah, otroška in dijaška leta je preživljal na Ptuju in v okolici, sedaj pa živi na Vrhniki, je slovenski javnosti znan še iz osemdesetih let, ko je s svojim likovnim delom in teoretičnimi prispevki zaznamoval slovensko likovno ustvarjalnost. Kot je v razstavni zloženki zapisala slikarka mlajšega rodu Marika Vicari, uporablja umetnik Dušan Kirbiš v svojih slikah enostavne oblike, da spodbudi gledalca k širši meditaciji o naravi in barvi. Iz njegovih likovnih del izhajajo različne kromatične vibracije, ki se pojavljajo zaradi kontrastov, razdorov in odnosov. Oblike in barve so za Kir-biša predstavitev pokrajine, gibanja in struktur Zemlje; včasih tiste zemlje iz pradavnih časov - mrzle, drugič pa nasprotno bolj čustvene in tople. Pokrajina, ki jo umetnik vrača gledalcu, je krajina spomina, zgodovine in osebnega življenja. Subtilna povezava med abstrakcijo in realnostjo ustvarja v njegovih delih zanimive kompenzacije realnosti, umetnik se Foto: M. Ozmec Dušan Kirbiš ukvarja z odnosom med verbalnim in materialnim, ga opredeljuje in igra pomembno vlogo v dialogu med poetiko sublimnega in poetiko ekspresivnega. Zato je slikarstvo Dušana Kirbiša sposobno razkriti ne le svoja pravila, temveč tudi ritme narave. Sam avtor je svoje slikarstvo označil kot preplet formaliziranih slikarskih rešitev, ki so posledica modernizma in individualnega poetskega doživljanja krajine. V svoje slike krajine velikih dimenzij je vnašal razsežnosti časa, zgodovinski spomin. Tokrat razstavlja najnovejša slikarska dela velikega formata. V Kirbiše-vem delu se že od njegovih najzgodnejših predstavitev zgoščata poglobljen interes za snovno in taktilno pojavnost slike - predmeta in metafizičnost podobe v vseh njenih pojavnih oblikah in fazah nastanka in bivanja, od komaj slutenih in težko ubesedljivih miselnih zametkov, do resonanc v postavitvah na javnih mestih. Pomembni pri tem so avtorjevi paralelni svetovi, ki se razgaljajo v zapisanih mislih, prostorskih insta- lacijah, nizih fotografij in se stalno in neprestano naseljujejo tudi v njegove slike - artefakte. Kot globoke in zgoščene izkušnje pretanjenih zaznav, skoraj kot obsedenosti s potrebo po avtentičnih zaznavah, se opredmetijo v vibrirajoče membrane platen; izza njihovega tkiva pa navzven seva vanje naseljena meta-fizičnost prapodob. Včasih kruto neposredna, drugič prekrita s koprenami avtorjevih, v zanko obstoja ujetih skrivnostnih blodenj. Z optično taktilno in haptično govorico ter neposrednostjo uporabljenih snovi, kot so na primer pepel, kri, galica in vosek, vabi gledalca v labirint lastnih izkustvenih doživetij in odpira poti v možne interpretacije. Kir-biš svojo umetniško misel ob hkratnem snovnem or-kestriranju vodi v plastenja in preplete epistemoloških in historično determinira-nih kontekstov. V Kirbiše-vo precizno pomensko in znakovno plastenje slik in podob se naseli avtorjeva zahteva po radikalnem odmiku od deskriptivnega razgaljanja narave, in še bolj od modernega angažirane- Foto: M. Ozmec Razstavo so pospremili na pot direktor firme AP Milan Vinkler, umetniški vodja festivala Art Stays Jernej Forbici in županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin. ga interpretiranja, včasih samo suhoparnega citiranja socialnih in vedenjskih paradoksov in transcendenc. Njegovo delo ne potrebuje prevajanja v trivialni jezik, kajti tudi pri snovanju se izogiba popularnemu ilustri-ranju miselnih konstruk-tov. Vse je opravljeno že v telesni prisotnosti slike, njene snovi in v časovnem doživljanju avtonomne govorice podobe. Serija v skrivnostnost besedne alkimije zavitih slik na razstavi De rerum narura, nagovarja z unikatno senzibilnostjo in arhaično materialnostjo, ki ne moreta več biti le del muzealizirane narave, niti ju ni možno virtualno ge-nerirati. Te slike so telesa, izpostavljena vidu in miselnemu dotiku. Dušan Kirbiš je slikarstvo študiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Med študijem je pogosto potoval v evropska kulturna središča, kjer je med drugim v britanskem muzeju na oddelku za tisk in risbo študiral dela renesančnih slikarjev. Študij je nadaljeval na slikarski in grafični specialki. Kot štipendist DAAD je od leta 1986 do 1990 ustvarjal in se izpopolnjeval v Berlinu. Kasneje je bival in delal v New Yorku. S samostojnimi in skupinskimi razstavami gostuje doma in v tujini (London, Salzburg, Berlin, Dunaj, Oslo, Chicago, New York, Beograd, Zagreb, Dubrovnik, Gradec, Moskva ...) Tudi zato je kot pomemben sooblikovalec sodobne umetnosti predstavljen v monografskih pregledih slovenske umetnosti zadnjih trideset let. Njegova dela pa so v pomembnih javnih in zasebnih zbirkah ter zbirkah umetnosti. Poleg vsega tega pa je redni profesor na oddelku za tekstilstvo Nara-voslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Razstavo umetnikovih del v tovarni umetnosti v Majšperku, ki jo je pripravil umetniški vodja galerije Dušan Fišer, so z besedami dobrodošlice ter izrazi veselja in zahvale pospremili na pot direktor firme AP Albin Promotion iz Majšperka Milan Vinkler, umetniški vodja festivala Art Stays Jernej Forbici in županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin. Sicer pa bo razstava De re-rum natura Dušana Kirbiša na ogled vse do 22. avgusta 2012, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. M. Ozmec Tednikova knjigarnica Bravo! Bravo in super sem vzkliknila oni dan, ki je sledil tistemu vetrnemu večeru s parminutno točico in sem pešačila - mirna, še na dopustu - proti mestu. Vedno izbiram drugo pot od doma, da si ogledujem lične nove fasade tam na Kraigherjevi, na Prekomorskih, na Potrčevi cesti, da ne naštevam vseh ulic: res je lepo videti sveže barve in skrbne preobleke še pred kratkim turobnih blokov. No, tokrat sem šla po tisti ozki tlakovani potki za bloki, ob zadnjih ograjah hiš Peršonove ulice, kjer je bližnjica do garažne hiše in trgovine Rimska peč. Ob pešpoti je zelenica, pravzaprav je to griček z nekaj grmičevja, z nekaj listavci in iglavci, ki dajejo prijazen videz zelenici za blokom in zavetje pticam. Grem torej po potki, se veselim cvrkutanja ptic, pa imenitnih zelenjavnih vrtov ob ograji, kar vidim otroke, tako drugi in tretji razred bi jim prisodila, par deklic in fantiča. Ti so z veliko vnemo grabljali zelenico, veje in vejice, ki jih je sklatilo neurje, pa nekaj plastenk in drugih smeti je bilo vmes. O, kako sem se razveselila otroške delovne vneme na javni površini! Na pohvalne besede o pridnosti je deklica odvrnila: »Čistimo, tu smo mi doma!« in je pokazala na bližnje grmičevje. Nato je s prstom pokazala na manjšo, nekoliko oddaljeno skupinico grmovja: »Tam, vidiš, pa je naš vikend!« In je povedala, da se tako pač lepo igrajo. V tistem je priko-lesarila, na takem otroškem biciklu, druga deklica, ki je imela roko v mavcu in je dodala: »Ja, tu smo mi doma, pa vse lepo čistimo. Se celi dan tu igramo. Samo zvečer pa pridejo starejši. Oni nasmetijo. Samo mi vse pospravimo.« O, kako prijeten občutek me je spremljal do mesta, pa niti vprašala jih nisem po imenih. Zato jih še enkrat, tako skoraj javno hvalim. Kar se počitniških radosti in aktivnosti tiče, pa bi vas rada opozorila na drobno knjižnico, izvirno slovensko, ki je to leto izšla v založništvu Fakultete za šport iz Ljubljane. Njen naslov je ABC rolanja. Avtorji Maja Pori, Martin Stanovnik, Matej Majerič so zasnovali odličen domač priročnik za uspešno osvojitev znanja rolanja. Doc.dr. Matjaž Jereb s Fakultete za šport pravi na zadnji knjižni platnici, da postaja rolanje vse bolj športnorekreativna dejavnost, tako med otroci in mladino kot med odraslimi. Priljubljenost te dejavnosti povečuje tudi njena dostopnost, saj potrebujemo le ustrezno opremo in nekaj ravne površine. ABC rolanja je priročnik na 68 straneh, na katerih za uvodnimi besedami sledi kratka zgodovina te zanimive športne in kratkočasne aktivnosti, nato je predstavljena oprema za rolanje ter posebno poglavje o varnosti. Na strani 15 pa se začenja pravi, slikovno in besedilno nazorni tečaj rolanja. Ta je razdeljen v A- in B- in C-program: pod A so vsebine in vaje za ravnotežje na rolerjih, pod B so navedene vaje za osvajanje vožnje po notranjem in zunanjem robu koles in različni načini varnega ustavljanja, C-program uči osvajanje osnovnega rolerskega koraka ter seznanja z osnovami prestopanja naprej. Vse vaje so nazorno in kratko opisane ter opremljene s fotografijami. Kot je zapisano v drobnem priročniku, je rolanje kompleksno gibanje, s katerim dosežemo številne pozitivne učinke za telo. Vendar rolanje ne spada med naravno gibanje, zato se ga je treba naučiti. Rolanje je mlada športna dejavnost, ki se je razvila v osemdesetih letih, ko so Ameriko preplavile kotalke s koleščki v eni vrsti. Na prvi pogled so bile zelo podobne drsalkam. Pravilen izraz za rolerje so rolarke, a avtorji so raje uporabili prvoten, že zelo razširjen pojem. Prijetne dejavnosti v naravi, s klobukom na glavi in s sončnimi očali, a ne v opoldanski sončni pripeki, želi Liljana Klemenčič Nogomet Zavrčani ciljajo na vrh Stran 12 Plavanje Tri medalje za ptujsko plavanje Stran 12 Olimpijske igre Zlata Urška Zolnir ter bronasta Čop in Špik Stran 13 Boks Zavec se bo pomeril z Alimjanovim Stran 14 Kolesarstvo Uspeh mladih Ptujčanov Stran 14 Odbojka Intervju: Alen Pajenk Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik RADIOPTUJ «M 4¿tletu www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 1. krog Ključ do uspeha: učinkovitost v napadu Aluminij - Luka Koper 0:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Pučko (40.), 0:2 Bubalo (51.), Bubalo (89.) ALUMINIJ: Murko, Kožar, Topolovec, Zagar, Sulejma-novič, Drevenšek, Spahič (od 80. Cesar), Bingo, Medved, Kurež (od 58. Kmetec), Re-žonja (od 61. Rešek). Trener: Bojan Flis. LUKA KOPER: Hasič, Bla-žič, Guberac, Popovič (od 87. Črnigoj), Rožič - Mavrič, Bagarič, Bukič, Palčič, Čovilo (od 70. Zibert), Pučko (od 76. Majcen), Bubalo. Trener: Mili-voj Bračun. RUMENI KARTONI: Popo-vič (50.), Guberac (53.), Spahič (80.), Murko (82.), Majcen (82.), Rožič - Mavrič (85.) V sredo so nogometaši Aluminija odigrali drugo prvenstveno tekmo v tem tednu. Tokrat so gostili ekipo Luke Koper, ki naj bi veljala za eno izmed ekip, konkurenčno Mariboru v borbi za naslov prvaka. To pa je bilo prestavljeno srečanje prvega kroga zaradi nastopa Koprčanov v Italiji. Mogoče so mislili, da v tretje gre rado, vendar iz te računice ni bilo kruha. Koper se je predstavil kot zelo čvrsta ekipa, ki ob tem igra še dober nogomet. V primerjavi z Domžalami pa nedvomno boljša, z jasnim ciljem. To se je praktično dalo videti že od prvega sodnikovega žvižga naprej. Pri domačih nogometaših ni bilo nobene spremembe v ekipi, ki je pred tem že dvakrat izgubila, vendar minimalno, in to kljub temu, da se je sprememba pričakovala, vsaj v napadu. Domačini so prvi zapretili v peti minuti, ko je po levi strani naredil dober prodor kapetan Denis Topolovec, poslal dober predložek, vendar ni bilo nobenega soigralca v situaciji, da bi nevarno ogrozil 38-letnega vratarja Ermina Hasiča. Sledil je hitri odgovor gostov po levi strani, kjer je Bubalo našel Popo-viča. Ta je sicer dobro streljal, domači vratar Tomaž Murko pa odbranil. V 13. minuti je sledil poizkus Drevenška, ki pa ni bil najbolj natančen. V 28. minuti je lepo prodrl v gostujoči kazenski prostor Žagar, ki je sicer padel, ob njem je bil Bukič. Do kontakta je nedvomno prišlo, vendar je sodnik Goričan, ki je bil dokaj blizu, samo zamahnil z roko. Domačini so negodovali, vendar si sodnik ni premislil. Tako pa je v nogometu! »Kopr- Foto: Črtomir Goznik Gostujočo ekipo je v vodstvo v 40. minuti popeljal nekdanji član Aluminija Matej Pučko (Koper, rumeni dres). Ob njem Klemen Bingo (Aluminij). Bojan Flis - trener Aluminija: »Zal smo doživeli še tretji poraz, tokrat z dobrim nasprotnikom. Težko je ob tem kaj reči. Treba se bo zbrati, pozabiti na neke stvari, se pobrati, pozabiti na minulo prvenstvo.« Oliver Bogatinov - pomočnik trenerja Luke Kopra: « Mi smo svoje dosegli. To je res naša prva zmaga, imamo pa pet točk in smo brez prejetega zadetka. Za domačine pa bi rekel, da so se borili, vendar bodo morali čim prej pozabiti na drugo ligo, ki so jo superiorno dobili.« PRVALIGA IV25 1. Slovenska nogometna liga REZULTAT PRELOŽENEGA 1. KROGA: Aluminij - Luka Koper 0:3 (0:1) 1. maribor 2. celje 3. gorica 4. domZale 5. luka koper 6. triglav 7. olimpija 8. rudar velenje 9. mura 05 10. aluminij 2 1 Iz Aluminija Kaj se da storiti v Velenju? V soboto zvečer bodo nogometaši Aluminija odigrali še tretjo prvenstveno srečanje v tem tednu. Po treh krogih naj bi Rudar bil tista ekipa, s katero bi nogometaši Aluminija tudi kaj iztržili. Upanje je tisto, ki umre zadnje. Verjetno je pričakovati kakšno spremembo v igralskem kadru, predvsem v obrambi in to na desni strani, kjer se nasprotni nogometaši obnašajo tako, kot da so na izletu. Oba nasprotnika potrebujeta točke in pričakovati je odprto igro. Nobenih skrivnosti v igri enih ali drugih ni. Oboji vedo za dobre strani in tudi seveda slabe. V Velenju pa si kruh služita vratar Matjaž Rozman in vezist Rajko Rotman, ki dobro poznata igro tokratnih gostov. »Igrali bomo na zmago, drugo nam tudi ne preostane. Zelja po uspehu je velika, vendar bomo končno morali zadeti nasprotnikovo mrežo, da lahko nanj vsaj upamo,« je pred gostovanjem v Velenju dejal strateg Aluminija Bojan Flis. Danilo Klajnšek ski kanarčki« so videli, da ne bo šale in so polagoma prevzeli vse niti v svoje roke oziroma noge. Po lepem prodoru Pučka v 37. minuti po desni strani je bivši igralec Aluminija odlično podal do Guberaca. Slednji je dobro streljal, Murko pa je tako kot po navadi bil na mestu in z lahkoto odklonil nevarnost. Igralci iz Kopra so naredili velik pritisk, domače nogometaše potisnili globoko na njihovo polovico. Vse to se jim je obrestovalo, saj so v 40. minuti dosegli vodilni zadetek. Akcijo je po levi strani popeljal Bubalo, našel prostega Pučka, ki je zadel daljši kot in popeljal svoje moštvo v vodstvo. Je pa res, da je Aluminijeva desna stran bila ponovno luknjičava kot švicarski sir. V drugem polčasu so gostje bili še enkrat uspešni in v 51. minuti še enkrat zadeli v polno. Vodstvo z dvema zadetkoma je bil praktično odločilni moment tega srečanja, predvsem pa razlog, da so utišali domače navijače. Potem je prišlo do sprememb pri domačih, ki so bile morebiti prepozne ali neprave. Bilo je nekaj več živahnosti, tudi želje, vendar je ostalo samo pri tem. Nogometaši Luke Koper so se dobro in predvsem organizirano branili. Napadi nogometašev Aluminija so bili bolj stihijski, bolje rečeno jalovi, in so bili samo voda na mlin gostom, ki so z lahkoto kontrolirali potek igre ob vodstvu z dvema zadetkoma prednosti. Svojo premoč ali zrelost v igri pa so gostje potrdili še s tretjim zadetkom v minuti pred koncem tekme. Z njim so praktično samo potrdili zasluženo zmago. Ko izgubiš je vseeno, si pač izgubil. Zaradi poraza si ni treba beliti glave, vendar po treh neuspehih sedaj ne bo več šale. Po treh krogih se je pokazalo, da je napad neučinkovit, obramba pa tretja po največ prejetih zadetkih. V igri bo treba nekaj spremeniti, poiskati notranje rezerve. Od daleč se je videlo, da bi bilo za nekatere najboljše zdravilo ogled tekme s klopi za rezervne igralce. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Tadeja Žagarja (Aluminij, rdeči dres) je v kazenskem prostoru gostov v 28. minuti nepravilno oviral Bojan Dukič (Koper), vendar sodnik ni pokazal na belo točko. 2 1 2 0 2 0 1 2 1 1 1 0 0 2 0 1 0 0 Nogomet • 2. SNL Zavrčani ciljajo na vrh Nogometaši Zavrča odštevajo še zadnje ure do pričetka prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi. Njihov prvi tekmec bo ekipa Šenčurja, ki je v lanski sezoni nase najbolj opozorila s tem, ko je zaigrala v polfinalu Pokala Hervis, kjer so jo z velikimi mukami izločili Celjani. Varovanci Mirana Emeršiča so s pripravami pričeli že 1. 7., vmes pa odigrali tudi sedem prijateljskih tekem z uglednimi tekmeci. Cilji novinca med drugoliga-ši so izjemno visoki, saj belo-čr-ni ciljajo na sam vrh, kar bi jim omogočilo igranje med prvo-ligaši v naslednji sezoni. Toda igralci, uprava, strokovni štab in tudi gledalci se zavedajo, da bo pot do vrha izjemno dolga, naporna in težka. 2. liga je namreč bistveno močnejša od 3., ritem igranja je na neprimerno višji ravni, a v taboru Zavrča zatrjujejo,da so pripravljeni na izziv. Igralci imajo posledično oporo v upravi kluba, ki odlično spremlja rezultate, Zavrč je namreč ena redkih svetlih točk slovenskega klubskega nogometa, saj klub nima finančnih težav, igralci pa redno dobivajo plačo. Seveda se vse to odraža na igrišču in lep dokaz za to je bila izjemna lanska sezona, ki so jo Zavrčani končali s kar 28 točkami naskoka pred dru-gouvrščenim Dravogradom, obenem pa so v Pokalu Hervis ponižali Domžale (5:0) ter dodobra namučili Maribor. Poleg vsega naštetega pa je treba opozoriti še na eno stvar. In-frastrukturne pogoje že sedaj Zavrču zavida »pol Slovenije«, kajti klub, ki mu predseduje Roman Vuk, je pred kratkim dobil reflektorje, ki bodo omogočali igranje tekem ob petkih zvečer, obenem pa v klubu nameravajo povečati kapaciteto zdajšnjega objekta in dokončno urediti okolico. Vse to govo- Foto: Črtomir Goznik Trener Zavrča Miran Emeršič proti Šenčurju računa na tri točke. ri o smelih ambicijah kluba iz druge najmanjše slovenske občine, toda klub sam je te okvire majhnosti že zdavnaj prerasel. Zavrčani svojim privržencem sporočajo, da so pripravljeni na drugoligaški izziv, na svoje pristaše pa se obračajo z apelom, da bi jih tudi v tej sezoni bodrili tako kot v pretekli, obenem pa bili na vsakem srečanju njihov dvanajsti igralec. Ekipa, ki se je v tem prestopnem roku še nekoliko okrepila, obljublja maksimalni boj na vsakem srečanju, kajti zdi se, da prva liga še nikdar ni bila tako blizu. Na Gorenjsko po zmago V 1. krogu se bodo nogometaši Zavrča v Šenčurju pomerili z domačim ligašem. Srečanje se bo pričelo v nedeljo ob 17.30. Gostujoča zasedba pripravljena čaka na premierno drugoli-gaško srečanje, v ekipi pa z izjemo poškodovanega Lenarta ni drugih težav. Zavrčani bodo do točk skušali priti z disciplinirano igro kratkih pasov. Nekaj pomislekov temu daje le dejstvo, da je igralna površina na Gorenjskem v izjemno slabem stanju, toda varovanci Mirana Emeršiča se s tem ne ubadajo, saj so njihovi cilji povezani zgolj s tremi točkami, ki bi bile lepa napoved premierne domače tekme 2. kroga proti novomeški Krki, ki bo v petek, 10. 8., s pričetkom ob 20. uri. Prestopni rok Zavrča pred sezono 2012/2013: Prihodi: Gordan Golik (Varaždin), Boris Sambolec (Aluminij), Gregor Fink (Rudar Velenje), Željko Oreho-vec (pomočnik trenerja) Odhodi: Boštjan Frangež (Poli Drava), Rok Marinič (Poli Drava), Franc Fridl (Poli Drava), Matjaž Lun-der, Damjan Golob Miran Emeršič, trener Za-vrča o novi sezoni: »Nekatere stvari v pripravah so bile dobre, nekatere še niso na mestu, predvsem pa dobivamo prehitre gole. Predvsem to moramo popraviti, potem pa bo bolje, ker v sami igri ne zaostajamo več veliko za drugimi. Trudil se bom po najboljših močeh, da bom vplival na fante in jim dal vedeti, da je lahko vsaka napaka usodna. To je naš največji sovražnik, kajti če ne dobiš hitro gola, je potem večja verjetnost, da bo nasprotnik storil kakšno napako in ti zabiješ zadetek. Problem pa je tudi, da nekateri igralci niso pravi, in če bo tako, se bodo izločili sami, tako da bomo morali poseči po drugih igralcih, če ne bo šlo drugače. Pričakovanja pred prvenstvom so visoka. 2. liga je za nas neznanka in res moramo strniti vrste, če želimo biti pravi in osvojiti dober rezultat. Liga bo nedvomno težka, kot naše glavne tekmece pa bi omenil predvsem Dob, Šenčur in pa Krko. Skušali bomo igrati svojo igro z veliko posestjo žoge v svojih nogah, vendar se bomo verjetno na kakem srečanju morali postaviti tako, kot bo veleval nasprotnik.« TP Plavanje • DP za kadete, mladince in člane Tri medalje za ptujsko plavanje Plavalni klub Koper je od prejšnjega četrtka do nedelje gostil odprto državno prvenstvo v plavanju za kadete, mladince in člane. Med približno tristotimi prijavljenimi so manjkali tokrat naši najboljši, ki so v teh dneh tekmovali na poletnih olimpijskih igrah v Londonu. Kljub temu je večina plavalcev in plavalk na Primorsko prišla dobro pripravljena in ta ugotovitev velja tudi za štiričlansko ekipo Plavalnega kluba Terme Ptuj. V njej so pod vodstvom Igorja Sternada, ki je pred kratkim v ptujskem klubu prevzel najboljšo oziroma tekmovalno skupino od Jureta Rozmana, nastopili Tim Vido-vič, Aljaž Puž, Nuša Šerbec in Lora Grobelšek. Osnovni cilji četverice, ki je opravila veliko nastopov, je bil izboljšati čim več osebnih rekordov in morda poseči tudi po kakšni medalji. To jim je tudi uspelo, saj so osvojili kar tri in predsednik Plavalnega kluba Terme Ptuj Franjo Rozman je o nastopu njihovih plavalcev na državnem prvenstvu v Kopru dejal: »To je do sedaj naš največji uspeh. Tri medalje in osem finalnih nastopov so plod trdega dela mno- gih in zaslužijo si vso pohvalo za svoje delo. Veseli me tudi, da smo v našem klubu vzgojili plavalce na srednje dolge proge, ne samo sprinterje. Želim si, da bi v prihodnosti imeli tudi uspešno štafeto, s katero bi dokazali, da imamo v klubu veliko dobrih plavalcev.« Najboljši plavalec v ptujskem klubu ta čas je vsekakor Tim Vidovič, ki je na državnem prvenstvu v mladinski konkurenci osvojil dve medalji (s svojimi rezultati mlad plavalec tudi trka na vrata slovenske plavalne reprezentance, op. p.), hkrati pa je izboljšal tudi šest svojih osebnih rekordov. Tega je za zlato medaljo najbolj popravil v svoji paradni disciplini na 200 metrov prsno, saj je svojo najboljšo znamko v zadnjem obdobju popravil za debelih osem sekund in njegova trenutna najboljša časovna znamka je 2:27:20. Drugo medaljo si je šestnajstletni plavalec priplaval na 100 metrov prsno, kjer je bil drugi s časom 1:09:92. Po velikem uspehu je Tim Vidovič povedal: »Z medaljama in rezultati na državnem prvenstvu sem zelo zadovoljen. Svojo formo sem stopnjeval in najboljše čase sem dosegel prav v Kopru, zaradi česar sem zelo vesel.« Vidovič žal ni popravil svojega najboljšega časa v sprintu na 50 metrov prsno in je za las zaostal za najboljšimi, saj je osvojil četrto mesto. Ob bok najboljšemu plavalcu prav gotovo sodi tudi najboljša plavalka ptujskega kluba v tem trenutku Lora Grobelšek. Ta je si je priplavala kar nekaj finalnih nastopov in najbolj se je izkazala na 50 metrov hrbtno, kjer je osvojila bronasto medaljo. Njen dosežen čas v sprintu v njeni najljubši hrbtni plavalni tehniki je bil 31:93. Na enkrat daljši razdalji je bila v finalu peta, medtem ko je bila šesta tudi na 100 metrov prosto. Druga ptujska udeleženka državnega prvenstva v Kopru Nuša Šerbec je bila deveta na 200 metrov prsno in trinajsta na 100 metrov prsno, medtem ko je bil Aljaž Puž iz rezultatskega vidika uvrščen nekoliko slabše. Gledano skozi celoto je Plavalni klub Terme Ptuj dosegel s tremi osvojenimi medaljami v mladinski konkurenci na državnem prvenstvu v plavanju v Kopru velik uspeh in z zavzetim delom bodo naši odlični mladi tekmovalci v prihodnosti še bistveno napredovali. David Breznik Foto: arhiv Tim Vidovič, Lora Grobelšek, Nuša Šerbec in Aljaž Puž (z leve) Nogomet Vse pripravljeno za največji amaterski turnir Žreb za sedaj že tradicionalni nogometni turnir članskih ekip, ki bo v času 14. Spodnje-polskavskega poletja, je bil opravljen v gostišču Vintar v Spodnji Polskavi. Kroglice so hotele tako, da bosta prvo tekmo na turnirju Master Cup Kel-me 2012, ki bo 4. avgusta 2012 na igrišču ob OŠ Antona Ingoliča v Spodnji Polskavi, odigrala domači in ekipa iz Hoč. Na največjem amaterskem članskem nogometnem turnirju v Sloveniji bo nastopilo kar devet ekip iz treh medobčinskih nogometnih zvez. Zreb - ekipe, razdeljene v tri skupine SKUPINA A A1 NK SPODNJA POLSKAVA (MNZ Ptuj) A2 NK HOČE ( MNZ Maribor) A3 NK AHA EMMI BISTRICA (MNZ Ptuj) SKUPINA B B1 NK TRZEC (MNZ Ptuj) B2 NK PARTIZAN FRAM (MNZ Maribor) B3 NK PESNICA (MNZ Maribor) SKUPINA C C1 NK MAJŠPERK (MNZ Ptuj) C2 NK ZGORNJA POLSKAVA (MNZ Ptuj) C3 NK LITIJA (MNZ Ljubljana) Pravila tekmovanja Po končanem tekmovanju v predskupinah A, B in C se zmagovalci skupin uvrstijo v skupino D, kjer bodo igrali za zmagovalca in prva tri mesta na turnirju. V skupino E se uvrstijo drugouvrščene ekipe, ki se bodo borile za mesta od 4 do 6. V skupino F pa se uvrstijo ekipe, ki se bodo v končnici borile za uvrstitev med sedmim in devetim mestom. Razkošen nagradni sklad Priznanja in pokale dobijo vse ekipe. Zmagovalec turnirja dobi še komplet dresov (Kelme), drugo- in tretjeuvrščeni pa komplet majic za trening. Ekipe od četrtega do devetega mesta pa prejmejo nogometno žogo (MNZ Ptuj). Prav tako čaka priznanje, pokal in praktična nagrada tudi najboljšega strelca turnirja (kopačke Kelme), najboljšega vratarja (rokavice) in najboljšega igralca (anorak Kelme); pokal najboljšemu igralcu podeljuje tednik Panorama. Podeljeno bo še posebno priznanje in pokal za fer-plej. Zmagovalci pa ob vsem tem prejmejo še prehodni pokal »kanto«, ki jo je lani osvojil tretjeligaš Kovinar iz Štor. Nani Matjašič Nogomet • Super liga Cilji so povezani z vrhom Super lige Po bridkem spoznanju, da v novi sezoni ne bodo več nastopali med tretjeligaši, se na novo sezono vneto pripravljajo tudi nogometaši Stojncev. Ti so sicer do zadnjega upali na zeleno luč odgovornih za nastop v 3. ligi tudi v naslednji sezoni, toda kot smo v našem časopisu o tem že obširno pisali, iz tega ne bo nič, tako da bodo Stojnci po kar dvanajstih letih nastopali v nižjem rangu, kot je 3 liga. Realnost je torej Super liga pod okriljem MNZ Ptuj, kjer pa bodo imeli »kanarčki« visoke cilje. V klubu so namreč zadržali praktično celoten kader, ki je številnim navijačem v pretekli sezoni pričaral nepozabno pomlad in osvojil izjemno 3. mesto v 3. ligi vzhod. Obenem pa se zdi glede na spretno manevriranje športnega direktorja kluba Andreja Lešnika z novinci ekipa še močnejša kot lani, tako da smeli načrti, povezani z najvišjimi mesti, niso zgolj leporečenje. Stojnci se obenem zavedajo predvsem moči ptujske Poli Drave, toda glede na to, da so oni lani igrali v 3. ligi eno glavnih vlog, se lahko zgodi marsikaj, ljubitelji nogometa pa že z nestrpnostjo pričakujejo pričetek lige. Klub so zaenkrat zapustili vsi trije vratarji, in sicer David Veselič (Avstrija), Denis Zajc (Aluminij) in Antonio Vitez (Hrvaška). To pa so zaenkrat tudi edini odhodi v klubu. Rumeno-črni bodo v novi sezoni še močnejši, saj so se klubu priključili mladi in perspektivni nogometaši: vratarja Žiga Zupanič (Majšperk) in Denis Zorko (Poli Drava), obetavni vezist Aljaž Horvat (Aluminij), napadalec Rok Zorko (Bukovci), iz Zavrča pa je na dvojno registracijo prišel odlični Hrvat Stjepan Kokot. Obenem velja omeniti, da bo v klubu kot trener še naprej deloval tudi Boris Klinger, tako da Stojnčani upravičeno računajo na najvišja mesta. Do sedaj so rumeno-črni odigrali tudi že dve prijateljski tekmi, in sicer so najprej ugnali tretjeligaša iz Slovenske Bistrice z 2:0, Gorišnico pa so premagali s 4:1. Prvenstvo se bo sicer v Super ligi pričelo 18. oz. 19. avgusta, Stojnci pa bodo v prvem krogu gostovali v Gerečji vasi. TP Foto: Črtomir Goznik Boris Klinger, trener NK Stojnci petek • 3- avgusta 2012 Olimpijske igre - London 2012 Štajerski 13 Urška Žolnir je Sloveniji priborila prvo medaljo na letošnjih olimpijskih igrah. Peter Kauzer ni uspel uresničiti napovedi o zlati medalji. Olimpijske igre 2012 Zlata Urška Zolnir Slovenija je dokončno velesila v judu. Na olimpijskih igrah v Londonu je na tretjih zaporednih igrah padlo še tretje odličje; po bronu Urške Žolnir v Atenah 2004 in bronu Lucije Polavder 2008 v Pekingu, se je lesk zdaj spremenil v zlato. Žolnirjeva je hkrati osvojila tudi prvo zlato kolajno za ženske v posamičnih športih. Vražja dekleta pod taktirko trenerja Marjana Piše: David Breznik Olimpijski utrip Bravo Urška! Torek, 31. maj 2012, predstavlja nov mejnik za slovenski šport, še prav posebej pa za slovenski judo. Njen prihod na blazine, mirnost ali zbranost in odločnost v vseh petih dvobojih jo je popeljala na olimpijski vrh. A za ta vrh je Žolnirjeva delala zadnja štiri leta skoraj vsak dan z eno samo mislijo: postati najboljša. In Urška Žolnir je postala najboljša judoistka v kategoriji do 63 kilogramov, za kar ji iskreno čestitam. Verjamem, da ji čestitate tudi vi. In ko sem pri judu, ne morem mimo ptujske Urške. Jo poznate? Namigujem na mlado Urško Urek, katere sanje so, da bo nekoč nastopila na olimpijskih igrah, vendar do takrat sledijo še ure in ure treningov ter veliko sreče, ki bi jo lahko popeljala v Rio. Tam skoraj zagotovo ne bo najuspešnejšega olimpijca vseh časov Michaela Phelpsa. Ta si je z zmago štafete Združenih držav Amerike na 4-krat dvesto metrov prosto priplaval svojo devetnajsto medaljo in je postal absolutni rekorder. Zanimivo je bilo videti Phelpsa tudi po porazu in drugemu mestu v njegovi najljubši disciplini 200 metrov delfin, ko je »gentel-mentsko« sprejel poraz. Olimpijske igre v Londonu iz dneva v dan dokazujejo, kako tanka je črta med zmago in porazom. Žal je nosilec slovenske zastave na otvoritvi iger Peter Kauzer doživel enega bolj grenkih porazov. Bolj kot njegov poraz po dobrih nastopih in smoli na progi, bode v oči njegova prepričanost v zmago. Za njo se morajo potruditi še tako dobri športniki in v končni fazi tudi favoriti. Še večji favorit za zmago od našega Kauzerja je bil v kolesarski vožnji na čas Britanec Bradley Wiggins, ki mu je uspelo potrditi vlogo favorita tudi na progi. S to medaljo je domačinom vsaj malo povrnil nasmeh na obraze, saj jim v prvih dneh ni šlo najbolje pri zbiranju medalj. Po pričakovanjih sta pri tem daleč najuspešnejši državi ZDA in Kitajska. Slednja je skoraj v vseh disciplinah prava športna velesila in tudi po domačih igrah v Pekingu se uspehi kitajskega športa nadaljujejo. Eno najpomembnejših kron so si Kitajci priborili z zmago v ekipnem gimnastičnem mnogoboju, medtem ko so pri ženkah zmagale zelo usklajene telovadke iz ZDA. Kralj gimnastike oziroma zmagovalec mnogoboja pa je Japonec Kohei Uchimura, ki je pokazal svoje mojstrstvo na vseh šestih orodjih. Naredil je daleč najboljše vaje in njegovo mojstrstvo so pravilno ocenili tudi sodniki. Ti pa so že poskrbeli za nekaj čudnih ali pa nepravilnih odločitev. Nepravilna je bila očitno tudi ocena organizatorjev iger v Londonu, ki so bili prepričani, da so mnoge športne prireditve razprodane, a velike luknje na tribunah prizorišč so povzročile že precej slabe volje. Vstopnice, ki so bile namenjene povabljenim gostom ali tako imenovanim »skritim sponzorjem iger«, so ostale neizkoriščene in to je vsekakor ena izmed večjih napak organizatorjev. Ti se drugače na vseh korakih trudijo, da bomo po koncu iger slišali znan stavek, da so bile to najbolje organizirane igre do sedaj. Že res, da iz mnogih vidikov ta trditev tudi drži, saj lahko gledalci pred televizijskimi ekrani uživamo v enkratnih prenosih športnih dogodkov. V prvem tednu smo tako lahko najbolj uživali ob najbolj popularnih športih, kot so plavanje, gimnastika, kolesarstvo, namizni tenis ....Ob teh smo dobili veliko novih olimpijskih prvakov v različnih športnih panogah, v katerih so zmagovali največji asi. V drugem tednu olimpijskih iger bo v ospredje stopila atletika, prav tako pa bodo veliko več pozornosti deležni ekipni športi, ki bodo stopili v odločilne boje. V odločilnih bojih se je izmed naših športnikov zaenkrat najbolj izkazala z zlato medaljo Urška Žolnir, menim pa, da moramo vsi skupaj še naprej navijati za vse slovenske športnike in športnice, ki še bodo nastopili v Londonu. David Breznik Fabjana so znova dokazala, da so borke s srcem in da ko gre za največja tekmovanja, znajo narediti tisto, kar je potrebno za osvojitev stopničk. Desetletje uspehov, ki se je s kolajnami začelo na evropskem prvenstvu 2002 v Mariboru, se je nadaljevalo s kolajnami na svetovnem prvenstvu 2005 v Kairu, je zdaj kronano z zlatim olimpijskim odličjem. Po velikem dosežku zlate Urške Žolnir, ki je v torek v kategoriji do 63 kg tekmicam odčitala pravo judoistično lekcijo, so se upravičeno povišali apetiti tudi pri preostalih članicah slovenske judoistične odprave. Kljub veliki želji se je Raši Sraki Vukovič na olimpijskih igrah olimpijska kolajna izmuznila iz rok in je osvojila sedmo mesto. Kanuist Benjamin Sav-šek je osvojil osmo mesto v slalomu na divjih vodah. Zmagal je Francoz Tony Estanguet, olimpijski prvak iz let 2000 in 2004, pred evropskim prvakom Nemcem Siderisom Tasiadisom in Slovakom Mihalom Mar-tikanom, zlatim z olimpijskih iger 1996 in 2008. Slovenski kajakaš Peter Kauzer je osvojil šesto mesto v finalu slaloma na divjih vodah. Zmagal je trikra- Michael Phelps si je priplaval že 19. medaljo na olimpijskih igrah. tni evropski prvak (2012, 2011, 2009) Italijan Daniele Molmenti, pred Čehom Vavrinecom Hradilekom in Nemcem Hannesom Ai-gnerjem. Eden glavnih slovenskih adutov za kolajno, dvakratni svetovni prvak, je svoje napovedi po zlatu še okrepil po polfinalni vožnji, ko je kljub dotiku dosegel najhitrejši čas. Toda v finalu je že v tretjih vratcih dobil dve kazenski sekundi, vožnja na vse ali nič pa se mu v srednjem in spodnjem delu ni izšla. Veslača Iztok Čop in Luka Špik sta z odliko opravila polfinale na olimpijski veslaški regati. V svojem pol-finalu sta suvereno ugna- la tekmece in se z zmago prebila med najboljših šest posadk na igrah ter z zmago prevzela tudi vlogo favoritov v finalu. Jadralec Vasilij Žbogar je po šestih regatah in po tretjem tekmovalnem dnevu v razredu finn napredoval na peto mesto. V petem plovu je bil osmi, v šestem pa peti in ima po odbitku najslabše regate 27 točk ter za tretjim mestom zaostaja le za štiri točke. Teniški igralec Blaž Kavčič je končal nastope na olimpijskem turnirju. Za najboljšega slovenskega igralca na lestvici ATP je bil v 2. krogu premočan četr-topostavljeni Španec David Iztok Cop in Luka Spik sta priveslala do bronaste medalje. Ferrer, ki je zmagal s 6:2 in 6:2. Tudi za žensko teniško dvojico Andreja Klepač/Ka-tarina Srebotnik se je olimpijski turnir v Wimbledonu končal v drugem krogu. Drugi nosilki iz Italije, Sara Errani in Roberta Vinci, sta bili boljši s 7:5, 4:6 in 6:4. Imel je nekaj težav, a 31. julija 2012 je Michael Phelps le postavil nov zgodovinski mejnik: z dvema medaljama, srebrom na 200 metrov delfin in zlatom v štafeti na 4 x 200 m prosto, je ameriški plavalni zvezdnik prišel do 19 medalje na olimpijskih igrah ter prehitel nekdanjo sovjetsko te-lovadko Lariso Latinino. Britanski kolesarski „boom" je na olimpijskih igrah v domačem Londonu dobil piko na i. Bradley Wiggins, zmagovalec letošnje dirke po Franciji, je bil najhitrejši v 44 kilometrov dolgem kronometru, s tem pa je vzel tisto, kar mu je bilo namenjeno, saj je bil po spletu okoliščin edini favorit za zlato kolajno. Naš Jani Brajkovič je z 10. mestom izpolnil pričakovanja. In še naši nastopi z velikimi pričakovanji. V petek bo v judu v kategoriji nad 78 kilogramov nastopila Lucija Polavder, v nedeljo bo zaključek jadranja v razredu finn z Vasilijem Žbogarjem in nastop atleta Primoža Kozmusa v metu kladiva, v ponedeljek pa nastop strelca Rajmonda De-bevca v trojnem položaju. STA in l. k. Boks Zavec se bo pomeril z Alimjanovim V sredo je naš bivši svetovni prvak v boksu v velterski kategoriji po verziji IBF Dejan Zavec izvedel za svojega naslednjega nasprotnika, ki bo Šerzodbek Alimjanov. Uzbeki-stanec nam je vsekakor manj znan boksar, ki ima za seboj triindvajset dvobojev, izmed katerih jih je enaindvajset dobil (dvanajst dvobojev se je končalo predčasno z nokavtom). Ne glede na to, da gre za navidezno slabšega in manj atraktivnega boksarja, nas 25. avgusta čaka zanimiv dvoboj med Zav-cem in Alimjanovim, ki bo potekal v veliki berlinski dvorani O2. Vzdevek Uzbekistanca je „Kirgiški lev", ki je tehnično dobro podkovan, tako da čaka našega šampiona trd dvoboj, na katerega se trenutno pripravlja v Boxing teamu SES v Mag-deburgu. Sedaj se bo po temeljitih fizičnih pripravah, ki jih je Zavec opravil že v Sloveniji, lahko pod vodstvom trenerja Rokomet Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec bo v boju proti Uzbekistancu znova iskal pot na vrh svetovne lestvice. Dirka Dzemskega na nasprotnika pripravil tudi iz taktično boksarskega vidika. Ta v tem trenutku na svetovni boksarski lestvici v velterski kategoriji zavzema komaj 153. mesto (podatek je povzet s svetovnega boksarskega portala boxrec. com, op. p.) in je glede na statistične podatke slabši boksar, kot ga je na novinarski konferenci na Ptuju za nasprotnika napovedoval menedžer našega boksarja Ulf Steinforth. Ta Na uvodnem treningu 16 rokometasic V sredo 1.8. je bilo konec počitnic za rokometašice Merca-tor Tenzorju. Dekleta za katerimi so lepi poletni trenutki le še spomin, so se zbrala v športni dvorani Mladika na Ptuju, pred njimi pa je pestro pripravljalno obdobje. Sicer se je prvega zbora udeležilo 16 rokometašic, med njimi je bilo kar nekaj kadetinj, ki bodo priprave opravile skupaj z njihovimi starejšimi vrstnicami. Nekaj igralk je upravičeno manjkalo, ni pa manjkala Stella Mateša, odlična hrvaška ro-kometašica, ki bo tudi v novi sezoni nosila ptujski dres, kar je nedvomno fantastičen podatek za vse ljubitelje ženskega rokometa na Ptuju. Dekleta bodo priprave opravila v domačem okolju, predvidenih je okrog 45 treningov, vadila bodo 5-krat tedensko, odigrala pa tudi med 8 in 10 prijateljskih tekem pred pričetkom sezone. Kot smo že napovedali v eni od naših prejšnjih številk, je ptujske rokometašice na prvi trening popeljal dvojec Bistrovič-Valenko, kljub vsemu pa še ni povsem stoodstotno da bosta omenjena stratega v nadaljevanju resnični vodila edinega ptujskega prvoligaša v kolektivnih športih. Dokončna odločitev o trenerskem štabu za novo sezono pa bo padla v roku tedna dni Čeprav so dekleta šele pričela s pripravami, pa so v klubu glede na kader, ki ga imajo že nekoliko definirali cilje pred novo sezono. Le-ti so povezani z mesti med 6 in 8, če pa se bo ponudila priložnost za kaj več, pa jo bodo skušali v taboru Mercator Tenzorja zgrabiti z obema rokama. V zadnjih letih so nas rokometašice v rdečem, kljub temu da so nastopale z najmlajšim kadrom v ligi do- je na uradni spletni strani SES Boxing objavil: „Za nas je pomembno, da se Dejan čim prej prebije na vrh svetovne lestvice in si s tem prisluži dvoboj za naslov svetovnega prvaka." Želje Zavca so, da bi v prihodnosti ponovno imel možnost napada na naslov svetovnega boksarskega prvaka in dvoboj proti devetindvajsetletnemu Šerzodbeku Alimjanovu je de-finitivno prehodnega značaja na njegovi ponovni poti na vrh. Petintrideseti profesionalni dvoboj Mr. Simpatikusa bo ena izmed predborb, ki bo potekala za naslov medcelinskega prvaka po verziji WBO. Glavni dvoboj boksarskega spektakla 25. avgusta v Berlinu bo med Nemcem Robertom Stieglit-zom in Armencem Arturjem Abrahamom, ki bo potekal za naslov svetovnega prvaka sre-dnjetežke kategorije po različici WBO. David Breznik dobra razvadile z uspehi, letos pa se jim bodo skušale vsaj približati. Ptujske rokometašice bodo prvo srečanje odigrale 15.9, njihov tekmec pa bo stari znanec iz ligaških in pokalnih tekmovanj in sicer Veplas iz Velenja. Srečanje bo na Ptuju. TP Mali nogomet Prehodni pokal v Zetale Na Ptujski Gori so izvedli turnir v malem nogometu, na katerem so se zbrale ekipe zmagovalcev lig, ki so potekale v letošnjem letu in nekaj povabljenih ekip. Turnir bi naj bil tradicionalen, v naslednjem letu še številčnejši in kvalitetnejši. V finale so se uvrstile tri ekipe, in sicer: ŠD Žetale, Bar Žabica in Ptujska Gora I. Slednje so igrale vsaka z vsako. Prve tri ekipe so dobile poka- le, zmagovalec ŠD Žetale pa še prehodni pokal. REZULTATI FINALA: Ptujska gora 1. - Bar Žabica 0:1, ŠD Žetale -Ptujska gora I. 4:0, Bar Žabica - ŠD Žetale 2:2. KONČNI VRSTNI RED: ŠD Žetale, 2. Bar Žabica, 3. Ptujska gora I. Za zmagovalno ekipo ŠD Žetal so igrali: Žajdela, M. Skledar, T. Butolen, J. Vodušek, M. Vodušek, B. Železnik, M. Železnik, j. Železnik. Danilo Klajnšek SD Žetale, zmagovalci turnirja Rokometašice Mercator Tenzorja opravile v športni dvorani Mladika Kolesarstvo Foto: Črtomir Goznik so uvodni trening v novi sezoni Športni napovednik Konjeništvo • V nedeljo kasaške dirke v Ljutomeru V okviru 56. praznika občine Ljutomer bo v nedeljo na ljutomerskem hipodromu kasaška prireditev, kjer se bo v sedmih dirkah predstavilo 77 konjev. Prvič letos bodo nastopili dvoletni kasači, osrednja dirka pa bo namenjena udeležencem avtohtone pasme - ljutomerskemu kasaču. NŠ Nogomet • Spominski turnir Jožeta Lebarja - Juša v Ljutomeru NK Ljutomer je organizator tradicionalnega, že osmega spominskega turnirja Jožeta Lebarja - Juša, ki bo v soboto na ljutomerskem stadionu ŠRC. Turnir bosta ob 9. uri odprli ekipi Rakičana in Središča ob Dravi, ob 10.30 pa se bosta pomerila še Pobrežje in Ljutomer. Tekma za 3. mesto bo ob 14. uri, finale pa dve uri kasneje. NŠ LMN Juršinci, 9. krog, 3. 8. 2012 1. 20.00 Sadjarstvo Lovrec : ŠD Polenšak 2. 20.40 Okrepčevalnica Pumpa : Sakušak-Puch Tekma za tretje mesto na letošnji ligi: 3. 21.20 KMN Draženci : Vinogradništvo Toplak Tekma za prvo mesto na letošnji ligi: 4. 22.00 ŠD Rim : Bar Žabica Nogomet Na Ptuju tudi Ales Ajlec Nogometaši Poli Drave se pospešeno pripravljajo na pri-četek prvenstva v Super ligi. Mladi fantje pod vodstvom Franca Fridla pridno vadijo, monotonost treningov pa je prekinjena s številnimi prijateljskimi preizkušnjami. Moštvo se je do sedaj že primerno okrepilo in bo po imenih sodeč med glavnimi kandidati za prvaka, pred dnevi pa so mozaiku okrepitev na Ptuju dodali še eno ime. Modri dres bo namreč oblekel še Aleš Aj-lec, izkušeni vratar, sicer otrok Mure, javnost pa ga je najbolj spoznala, ko je v Prvi ligi branil vrata na žalost sedaj že propadle Nafte iz Lendave. Na Ptuju pa ne bo več ostal Dejan Vrečko, čigar nadaljnja pot pa je v tem trenutku še neznanka. TP Foto: Gregor Ciček Aleš Ajlec bo odslej branil barve Nogometne šole Poli Drava. Kdo drug kot Luka Sagadin, Mitja Serdinsek 3. V nedeljo je v Kranju potekala tradicionalna dirka Po ulicah Kranja, ki so se je udeležili tudi člani Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Kot je to že v navadi so ponovno dosegli nekaj izjemnih dosežkov. V prvi vrsti seveda gre izpostaviti novo slavje odličnega Luke Sagadina pri dečkih B. Mladinci so vozili 10 krogov po mestnem središču Kranja, dolžina kroga pa je bila 2,7 km. Za Kolesarski klub Perutnina Ptuj so nastopili: Manuel Be-denik, Mitja Serdinšek, Alen Plajnšek, Mitja Mohorko, Nejc Rogina in Sašo Mikolič. Dirka, ki je štela za Pokal Slovenije, se je zaradi dolžine proge pričela zelo hitro in nervozno. Kolesarji Perutnine Ptuj so bili zelo aktivni in sodelovali v vseh begih, dogovor pa je bil, da poskuša ekipa v zaključek čim višje pripeljati državnega prvaka Serdinška, ki je vodilni v točkovanju Pokala. V zadnjih krogih so ptujski kolesarji dik- Foto: Marjan Kelner Mitja Serdinšek in Alen Plajnšek sta zasedla 3. oziroma 8. mesto. tirali oster tempo na Jelenov klanec (300 m dolg vzpon) in v zaključek je prišlo le dvanajst kolesarjev. V zaključnem sprin-tu se je ob pomoči Bedenika in Plajnška najbolje izkazal Serdinšek s 3. mestom. Klubski uspeh sta s 5. in 8. mestom dopolnila Bedenik in Plajnšek. Ostali kolesarji so dirko končali v ozadju. Mlajši dečki so morali prevoziti 3 kroge (8,1 km). V tej kategoriji velik napredek iz dirke v dirko kaže Žan Ljubec, ki je zasedel 12. mesto. Pri dečkih B so ponovno dominirali kolesarji Perutnine Ptuj z Lukom Sagadinom na čelu, ki je tako kot vse dosedanje dirke suvereno slavil. Ekipni uspeh so dopolnili Paj, Medved in Fur- jan, ki so se uvrstili na 7., 8. in 9. mesto. Ptujčani so vso dirko brez težav nadzirali potek, odločila pa je izjemna kakovost letos odličnega mladega kolesarja, ki je v zares odlični formi. Pri starejših dečkih se je v prvem od šestih krogov zgodil pobeg, ki je bil kasneje nevtraliziran. Sicer pa je bila dirka bolj taktične narave, pri čemer pa so fantje Perutnine Ptuj v začetnih krogih naredili napako. Na koncu se je najbolje znašel Tim Roškar, ki je zasedel 6. mesto. Blaž Leljak je bil 15., prav gotovo pa je sposoben več. Luka Krambergerja je ustavila počena zračnica. Mladi Ptujčani so tako tudi v Kranju opozorili nase in konkurenci še enkrat več demonstrirali svojo moč. Tudi če bi se sezona končala danes, bi jo lahko ocenili s presežki, saj praktično ni dirke, ko se mladi kolesarji Perutnine Ptuj ne bi zavihteli na zmagovalni oder. TP Odbojka • Alen Pajenk, državni odbojkarski reprezentant » Na Ptuju se vidimo spet naslednje leto« 26-letni Alen Pajenk je član italijanskega odbojkarskega prvaka Macerate. Pretekli konec tedna si je vzel čas in bil glavna zvezda letošnjega sicer rekreacijskega odbojkarskega turnirja na ptujskem morju. Odličen, kar 202 centimetra visok bloker, nekdanji član ACH Volleya je sicer domačin, saj prihaja iz Jiršovcev pri Destrniku. Njegovi cilji v dvoranski odbojki so še naprej povezani z Italijo, kjer želi vedno le na vrh. Čim višje pa želi tudi z izbrano vrsto Slovenije, povabila vanjo pa ni in nikoli ne bo zavrnil. Veliko mu pomenita tudi ptujski turnir na mivki in domača publika in upa, da se bo spektakla na ptujskem morju lahko udeležil naslednje letos s svojim parterjem Nejcem Zemljakom, s katerim sta pred dvema letoma - ob ovacijah ptujske publike - Beachmaster tudi osvojila. Res je sicer, da je bil letošnji turnir v odbojki na mivki nekoliko okrnjen glede na prejšnja leta, toda kljub vsemu so gledalci lahko videli kar nekaj vrhunskih odboj-karjev na mivki z vami na čelu. Vam ta turnir kot domačinu pomeni kaj več kot ostali tovrstni? A. Pajenk: »Seveda, doma je vedno lepo tekmovati, poleg tega pa sem pred dvema letoma, ko sem tu prvič nastopil, tudi slavil. Vedno se rad vrnem na ptujski Be-achmaster, tudi zaradi tega, ker prihajam od tod. Letos sem bil izjemno vesel, ko sem izvedel, da bom igral na turnirju. Nato je bilo rečeno, da turnirja ne bo, toda na koncu se je vse dobro izteklo in res sem vesel, pa čeprav je bilo vse skupaj izpeljano v malo okrnjeni obliki. Je pa to priložnost, da se v prihodnje spet naredi kaj več.« Vaš partner na mivki je po navadi Nejc Zemljak, letos pa ste na Ptuju nastopili z Danijelom Pokeršni-kom. V petek sta izgubila, v soboto slavila. Neuigra-nost se je vsekakor poznala. A. Pajenk: »Vsekakor se, če nisi uigran, pokažejo vse tiste malenkosti in slabosti, ki so se pokazale pri naju, saj sva z Danijelom prvič igrala skupaj. Vsekakor pa pogrešam Nejca, saj sva pravi par in z njim sem se odlično ujel.« Vas bomo v paru z Nej-cem Zemljakom lahko na Ptuju videli v prihodnji sezoni? Po navedbah organizatorjev se namreč Beachmaster vrača v najstarejše slovensko mesto, poleg tega pa je ptujska publika nad vami navdušena. Še je živ spomin na vašo zmago leta 2010. A. Pajenk: »Vsekakor načrti za to obstajajo, vendar se še moram prej dogovoriti s klubom. Upam, da se bo izšlo in da bova potem na mivki začela tudi bolj resno. Tisti turnir in pa finale izpred dveh let pa mi bosta za vedno ostala v spominu; vse nama je namreč šlo kot po maslu in upam, da bo tako tudi v bodoče.« Kako pa vi, v prvi vrsti igralec dvoranske odbojke, gledate na odbojko na mivki? V Sloveniji v zadnjem obdobju tudi zavoljo ptujskega turnirja doživlja precejšen razcvet. Športni napovednik 17. poletni rokometni tabor RK Jeruzalem Ormož 2012 ORGANIZATOR: Rokometni klub Jeruzalem Ormož KRAJ: dejavnost bo potekala na objektih Osnovne šole Kog, Kog 6, 2276 Kog. ČAS: tabor bo deloval v času od ponedeljka, 20., do petka, 24. avgusta 2012. PRIČETEK TABORA: v ponedeljek, 20. avgusta 2012, ob 17. uri. CENA: 60 EUR, za dva otroka iz ene družine 100 EUR. UDELEŽENCI: dekleta in dečki - letniki 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004. Tabora se lahko udeležijo tudi rokometaši drugih klubov. PROGRAM: treningi bodo za letnike 1998, 1999, 2000, 2002 potekali dvakrat dnevno na športnem igrišču na Kogu; mini rokometaši, letnikov 2003, 2004, bodo trenirali v telovadnici OŠ Kog. SKUPINE: otroci bodo razdeljeni v tri skupine: skupina A (1998, 1999), skupina B (2000, 2001, 2002), skupina C (2003, 2004). PROSTI ČAS: prosti čas med treningi bomo preživeli ob različnih animacijah in igrah za najmlajše. PREHRANA: poskrbljeno bo za pet obrokov na dan. Zajtrk (5-krat), kosilo (4-krat), večerja (5-krat) in dvakrat na dan malica + ZAKLJUČNI PIKNIK. BIVANJE: spanje otrok na taboru ni nujno. Pogumnejši bodo noč prebili v šotoru, najmlajši in deklice pa bodo bivali v prostorih OŠ Kog. OPREMA: za osebno opremo za vadbo in dnevno uporabo skrbijo udeleženci. Priporočamo, da imajo udeleženci primerno in zadostno opremo za vadbo rokometa (žogo!), rokometne čevlje za vadbo v dvorani in za vadbo na asfaltnem igrišču. Obvezni so tudi copati za vsakodnevno uporabo, anorak, trenirka, oprema za kopanje, spalna vreča in pribor za osebno higieno. ZAKLJUČEK TABORA: zaključek tabora s piknikom ter tekmami otrok proti staršem bo v petek, 24. avgusta 2012, po 16 uri. Informacije in predprijave do petka, 17. avgusta 2012: 040 165 293 (Uroš Krstič - RK Jeruzalem Ormož) ali po e-pošti: rkormoz@gmail.com. VABLJENI! Foto: Črtomir Goznik Alen Pajenk: »Jaz sem vedno zelo vesel, ko sem vpoklican v izbrano vrsto in menim, da bi moralo biti vsakemu igralcu v čast braniti barve svoje države. Dokler bom vabljen v reprezentanco, se bom vedno z veseljem odzval.« A. Pajenk: »Sicer sam ne morem veliko igrati odbojke na mivki, ker imam obveznosti v reprezentanci in klubu, toda ko imam prosto, tako kot letos in to celo dva meseca, grem silno rad na mivko, ker imam enostavno preveč energije in ne morem biti na miru.« Kako pa bi ocenili stanje v dvoranski odbojki v Sloveniji trenutno? Glede na izide je situacija verjetno boljša kot pred leti? A. Pajenk: »Rekel bi, da je slovenska liga malenkost boljša kot pred časom in se razvija v pravo smer, toda to še vedno ni to. Tu bodo morali pomagati tako klubi kot tudi zveza, seveda pa upam, da se bo stanje popravilo, kajti lepo bi bilo tudi v Sloveniji gledati kvalitetno odbojko.« Moško klubsko odbojko v tem trenutku praktično »pooseblja« le ACH Volley, vaš nekdanji klub ... A. Pajenk: »Že pred časom sem dejal, da bo pri nas pač tako, da bo ACH Volley vedno prvi, potem pa se bodo preostali klubi udarili za drugo mesto.« Kako pa gledate na dokaj klavrno situacijo - kar se moške odbojke tiče - na našem koncu? V Mariboru se sicer sedaj nekaj prebuja, še hujše pa je stanje na Ptuju, kjer že kar nekaj let ni moške dvoranske odbojke. A. Pajenk: »Res je škoda, da se te stvari dogajajo. Sedaj se sicer Sebastjan Škorc pripravlja na to, da bi čez nekaj let v Mariboru naredil nekaj več in se uspel približati ACH Volleyu. Očitno pa tudi mladi niso več tako zainteresirani za odbojko, kot je bila naša generacija. Seveda pa upam in želim, da bi mlajši videli, da je to nekaj pozitivnega in prišli na odbojko. Kar se pa Ptuja tiče, moram sam reči, da za klub na Ptuju sploh še nisem slišal, kar je za malo večje mesto, kot je Ptuj, precej žalostno. Upam, da se bo v bodoče na Ptuju in tudi drugod po Sloveniji zadeve nekoliko popravile.« Vse v Sloveniji glede odbojke pa le ni tako črno, kot se zdi na prvi pogled. Moška reprezentanca je lahko dober vzgled. A. Pajenk: »Res je, da smo se v zadnjem času nekoliko dvignili, mislim pa, da je prišel čas, ko moramo stopiti še naprej. Tako mlada generacija tudi več nismo in prihajaj-mo na vrhunec karier. Problem pri nas pač je, da nismo nikoli v popolni zasedbi, da nas vedno pestijo številne poškodbe. Če bi se to popravilo, potem sem prepričan, da bi lahko naredili še kaj več.« To je? A. Pajenk: »Če bi bili v popolni postavi in če bi nato leto ali dve gradili na uigrano-sti, ob tem pa imeli še nekaj težkih tekem, potem mislim, da bi lahko brez težav prišli na raven ostalih močnih reprezentanc.« Italijanska liga je izjemno močna Igrati v italijanski ligi, so sanje vsakega odboj- V preteklosti so bile v reprezentanci številne odpovedi, bodisi zaradi poškodb bodisi zaradi številnih drugih (ne)vzrokov. Vi s tem doslej niste imeli težav? A. Pajenk: »Jaz sem vedno zelo vesel, ko sem vpoklican v izbrano vrsto in menim, da bi moralo biti vsakemu igralcu v čast braniti barve svoje države. Dokler bom vabljen v reprezentanco, se bom vedno z veseljem odzval.« Vaše delo je na parketu, ampak vseeno. Kako ocenjujete delo selektorja Veselina Vukovica. Ste z njim zadovoljni? A. Pajenk: »Lahko rečem le, da odkar sem v reprezentanci, je on najboljši trener, kar ga je reprezentanca imela. Z njim sem zadovoljen in upam na dobro sodelovanje še naprej.« karja. Vam je to uspelo, obenem pa ste član slovite Macerate, ki je eden največjih klubov na svetu. Poleg tega ste letos osvojili naslov prvaka pri naših zahodnih sosedih. Kakšna je vaša dosedanja italijanska izkušnja? A. Pajenk: »Vedno sem si želel nastopati v Italiji in sedaj, ko sem tam, lahko le potrdim, da je liga izjemno močna. Ni slabih tekmecev in vsak lahko premaga vsakega. Zelo sem vesel, da lahko nastopam za tako sloviti klub, kot je Macerata, s katero sem postal letos prvak, obenem pa smo se s tem maščevali Trentinu za poraz v pokalu, potem ko smo srečanje že imeli praktično dobljeno.« Po naslovu italijanskega prvaka z Macerato verjetno sledi napad na evropski naslov? A. Pajenk: »Vsekakor. Po osvojitvi italijanskega naslova je cilj osvojiti še kaj več, in to je evropski naslov. Macerati je vedno in povsod cilj biti prvi. Ni drugega, ni tretjega mesta, ampak le ostati prvi.« Ostajate v Italiji tudi v bodoče? A. Pajenk: »Ostajam še najmanj eno leto, seveda pa upam, da bom pri Macerati igral še naprej.« Tadej Podvršek Kuharski nasveti Lignji Lignji so najpogostejši užitni glavonožci, ki jih uporabljamo pri pripravi številnih jedi. Zraven lignjev od glavonož-cev pogosto pripravljamo še sipe in hobotnice. V tropskih in toplih vodah po vsem svetu živi na stotine različnih vrst glavonožcev. Vendar v kuhinji uporabljamo le nekatere. Mnogi glavonožci imajo v telesu zakrknjeno lupino. Tako ima ligenj hitinasto pero v obliki meča, ki jo pri čiščenju odstranimo. Lignji imajo okusnejše in nežnejše meso od sip, posebej okusni so manjši lignji, ki imajo nekoliko sladkast okus. Glede hranilne vrednosti imajo glavonožci največ beljakovin, malo ogljikovih hidratov in nekaj maščob, od mineralnih snovi pa zasledimo le nekaj več natrija. Hranilna vrednost lignjev in tudi ostalih glavo-nožcev se po toplotni obdelavi spremeni in je tudi odvisna od načinov in dodatkov pri pripravi posamezne jedi. Pri nas še vedno najpogosteje uporabljamo navadni, puščasti, krat-koplavutni in pritlikavi ligenj. Razlike med posameznimi vrstami niso tako velike, tako da se še vedno večina receptov uporablja za vse lignje. Mladi lignji z lovkami, ne daljšimi kot 3 centimetre, so odličnega okusa, če jih pripravimo cele. Pri večjih lignjih je plašč zelo primeren za nadeva-nje, lovke pa zrežemo na koščke ali sesekljamo in uporabimo kot sestavino nadeva. Plašč lignja lahko narežemo tudi na obročke in te obročke ocvre-mo ali skuhamo. Plašče zelo velikih lignjev pred toplotno obdelavo nekoliko potolčemo, tako da jih prekrijemo s folijo, da se meso zmehča. Od toplotnih postopkov za pripravo lignjev uporabljamo kuhanje, cvrtje in pečenje. Za vse toplotne postopke je zna- Težava, ki jo opisuje Matej pri svojem kužku, je po navadi rezultat prepoznega ukrepanja in nudenja ustrezne veterinarske pomoči kužku, ki je začel tresti z glavo in se praskati po ušesih. Do samega vnetja sluhovodov lahko pride zaradi najrazličnejših vzrokov. Kužki imajo zelo globoke sluhovode, ki so idealno gojišče za bakterije. Telesna temperatura psa je 38 stopinj, sluhovodi so pogosto tudi kosmati, polni dlak, ki Rižota z lignji čilno, da jih moramo izvesti hitro oziroma pri visokih temperaturah. S črnilom, s katerim se lignji branijo pred napadalci, lahko izboljšamo in obarvamo številne omake in rižote. V globoko zamrznjenih in že očiščenih lignjih je črnilna vrečica že odstranjena. Večino receptov, ki jih uporabljamo za pripravo lignjev, lahko uporabimo tudi za pripravo ostalih glavonož-cev, le da je čas toplotne obdelave pri hobotnicah daljši. Preden lignje uporabimo, jih očistimo. Po čiščenju lahko plašč, plavuti in lovke sesekljamo, zrežemo na kolobarje ali pustimo cele. Lignje očistimo tako, da nad skledo previdno potegnemo iz plašča trupa lovke in glavo. V kolikor se vrečica že ni poškodovala, jo previdno odstranimo in damo v manjšo posodo, saj jo kasneje lahko uporabimo pri pripravi jedi. Pri lovkah odstranimo žvekalo, ki ga tudi zavežemo skupaj z drobovino. Iz trupa odstranimo hi-tinasto pero in ga prav tako za-vržemo. Nato pod tekočo mrzlo vodo odstranimo vijoličasto lisasto kožo, tako s trupa kot tudi z lovk. Očiščen ligenj damo na desko in mu odrežemo plavuti ter plašč narežemo na kolobarje, odvisno od priprave jedi. Jedi iz lignjev najdemo v vseh koncih sveta; tako jih v Španiji pogosto dušijo v lastnem črnilu in rdečem vinu, v Grčiji jih pripravljajo z belim vinom in koprcem, v Italiji pripravljajo številne rižote iz lignjev, pri nas lignje pogosto cvremo, tako da jih povaljamo v moki in ocvre-mo ali v razžvrkljanih jajcih ali jih pomočimo v pivsko testo. Še bolj zanimive jedi iz lignjev so različne solate iz lignjev, ki jih pripravljamo skupaj s poljubno sezonsko zelenjavo, ki je lahko sveža, kuhana ali vložena. Pri pripravi solat pazimo, da so lignji še vedno nosilci okusa. Še bolj priljubljene jedi pa so zagotovo polnjeni lignji, ki jih lahko polnimo z najštevilnejšimi nadevi. Izbira nadeva je odvisna od toplotnega postopka, ki ga bomo izvedli in od tega, kako bomo lignje ponudili. V kolikor lignje nadevamo in jih kasneje ponudimo kot hladno predjed, jih nadevamo z bolj kompaktnimi sočnimi nadevi. Tako pogosto lovke sesekljamo, dodamo manjšo količino sesekljane čebule in česna, sesekljane olive ali kapre, rahlo solimo, dodamo še zelen pe-teršilj, ki ga lahko zamenjamo s svežim origanom ali svežo baziliko, ter čez dodamo fino naribano kuhano jajce. Dodamo lahko tudi prepeličje jajce. Lignje napolnimo z nadevom in na koncu dobro zašpilimo. Tako pripravljene lignje poka-pljamo z oljčnim oljem, lahko pa jih na hitro opečemo na vroči maščobi. Lahko pa jih tudi rahlo opečemo in kasneje dušimo v mešanici zelenjave in vina. Vino lahko zamenjamo tudi z limoninim sokom. Lahko pa lignje in tudi ostale glavonožce narežemo na približno 4 cm široke in 12 cm dolge trakove, jih na obeh straneh nekajkrat diagonalno zarežemo in jih plosko nataknemo na nabodala. Nabodala pokapljamo z oljem in limoninim sokom, potresemo s soljo in drugimi začimbami, kot so timijan, suh čili ali svežimi zelišči in pustimo stati vsaj 30 minut, da se meso marinira. Med mariniranjem nabodala večkrat obrnemo. Nato jih na žaru na hitro spečemo. Tako pripravljena nabodala pa lahko popestrimo tudi s poljubno zelenjavo, kot so bučke ali surov krompir. V kolikor pripravljamo jedi iz lignjev kot samostojno jed, zraven ponudimo le rahle poletne solate. Vlado Pignar Tačke in repki Težave z ušesi Moje ime je Matej, moj pes je star 3 leta, ima pa težavo z ušesi že več kot eno leto. In sicer so ušesa odebeljena težka in topla ter zelo srbeča (smrdeča). Kaj bi to lahko bilo? Je mogoče kriva hrana ali kaj drugega (ima mogoče hematom)? Z glavo pa zelo otresa. Že vnaprej se zahvaljujem za odgovor. preprečujejo zračenje ušes. Na tak način se ustvarjajo pogoji z malo zraka oziroma kisika v sluhovodih, ki so idealni za rast in razvoj bakterij in glivic. Kužek začne tresti z glavo in se s tačkami praskati po ušesih. Če se to dogaja kar naprej, ga moramo peljati k veterinarju, ki bo pregledal sluhovode in predlagal terapijo. Terapija je po navadi sestavljena iz antibiotične terapije z injekcijami ali tabletkami in kapljicami za Foto: E. Senear ušesa, ki jih moramo uporabljati po navodilu veterinarja. Če pa tega ne storimo oziroma ne upoštevamo nasvetov o dolžini terapije, začne vnetje ušes prehajati v kronično obliko. Sluhovodi se zadebelijo, v njih se intenzivno razmnožijo bakterije in tudi glivice, kužek pa se intenzivno praska po ušesih, trese z glavo in pogosto tudi nosi glavo obrnjeno na stran. Sluhovodi lahko otečejo do te mere, da kapljice ne pomagajo, saj se ne razporedijo po sluhovodu v globino zaradi njegove nepre-hodnosti. Če ima kužek smolo, se pri praskanju po ušesih naredi ušesni hematom, uhlji nabreknejo kot knedlji, saj pride do izliva krvi v podkožje. Rešitev v takem primeru je izključno operativna, kjer se uporabi posebna tehnika šivanja ušesa z mnogo šivi, ki preprečujejo vnovično nabrekanje ušesa in izlive krvi v uhelj. Matejev kužek je star 3 leta in ima že leto dni težave z ušesi. Vsekakor gre za kronično vnetje z bakterijami v sluhovodu in verjetno tudi glivicami, predvsem malassezio. To nakazuje tudi smrad, ki se širi iz ušes. Kužku bi bilo treba narediti bris sluhovodov in poslati vzorce v laboratorij, kjer bodo natančno ugotovili povzročitelja in tudi zdravilo, ki je učinkovito za zdravljenje. Terapija z zdravili bo dolgotrajna in treba se bo natančno držati navodil veterinarja. V primerih, ko so sluho- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. vodi zaradi kroničnosti procesa popolnoma neprehodni, je potreben operativni poseg, pri katerem kirurško odpremo sluhovod, ga del odstranimo in na ta način omogočimo ozdravitev ušesa. Metoda je izredno učinkovita pri kroničnih bolnikih. Iz vprašanja ne morem razbrati, ali gre pri Matejevem kužku za ušesni hematom, vendar bo to enostavno opazil: če so ušesa zadebelela kot nekakšni knedlji in na otip mehka, potem je to res ušesni hematom kot posledica vnetja. Vsekakor svetujem Mateju čim prejšnji obisk s kuž-kom pri izkušenem veterinarju. Problem je vsekakor rešljiv, vendar bo potrebnega kar nekaj potrpljenja in volje, rezultat pa bo srečen in zadovoljen ku-žek brez bolečin in ponavljajočih se vnetij v ušesih. Emil Senčar, dr. vet. med. Kmetijska svetovalna služba Zdravilni učinki šetraja in borovnic Ta proti mrazu odporna enoletnica je bila včasih doma prav v vsakem vrtu. Šetraj so uporabljali že stari Grki in Rimljani ter ga raznesli po celotni Evropi. Nekoč so ga imeli za afrodiziak, šele pozneje so ugotovili tudi njegove zdravilne učinkovine. Šetraj sodi v družino usnatic (Satureja), kamor sodijo še mnoge druge aromatične rastline, tudi materina dušica in navadna dobra misel. Na severni polobli raste približno trideset različnih vrst, toda v Sloveniji bomo našli le tri in vse imajo skupno lastnost, da dobro uspevajo na skromnih, soncu izpostavljenih rastiščih, včasih tudi med skalami. Rastlino pred močnim soncem ščitijo listi, ki vsebujejo eterična olja. Pri nas uspevata navadni in kraški šetraj, v naravi pa raste še liburnijski šetraj. Rastejo v polgrmičkih in čez zimo lahko izgubijo vse liste. V bolj zavetrnih in manj izpostavljenih legah se obdrži tudi do pomladi. Tako v aprilu rastlina ni videti prav nič obetavno, vendar se na toplem spomladanskem soncu začne kar hitro obnavljati. S poletno pripeko z močnim soncem šetraj naravnost oživi. Na vrtu je lahko kot okrasna rastlina ali kot dišavnica, ki jo uporabimo za kuho. Šetraj ponuja obilo hrane tudi čebelam in kdor ima v njegovi bližini postavljen čebelnjak, bo pridelal res okusen med. Dokazano je tudi, da nas bo mesto, kjer nas je pičila čebela ali osa, takoj manj bolelo, če ga bomo natrli z zmečkanimi listi šetraja. Vsebuje veliko eteričnega olja, bogatega z karvaklorom in timolimom, ki učinkujeta anti-bakterijsko. Olje lahko uporabimo za osvežitev zraka v vlažilnikih in razpršilnikih, za inhalacijo in kot dezinfekcijo pri čiščenju prostorov. Pri tem se kraški šetraj razlikuje od navadnega po tem, da vsebuje več eteričnih olj. Eterična olja v rastlini vseskozi menjujejo kemično sestavo in se premikajo iz enega v drugi del rastline, odvisno od dela dneva in od letnega časa. Zato je za predelavo v olje dobro vedeti, kdaj se šetraj nabira. Zunanje ga uporabljamo za celjenje ran, proti revmi in kot blag antiseptik. Grgranje in izpiranje s čajem sta koristni pri zdravljenju aft in ustnih razjed. Pri čezmernem izpadanju las lasi-šče masiramo s čajem ali s tinkturo. Prav vsi šetraji so primerni kot dodatek za pripravo zeliščnih olj in kisov, s katerimi začinjamo predvsem solate. Listi prijetno dopolnjujejo okus mesnih in ribjih jedi, jajčnih jedi, juh, sirov, nadevov in napitkov. V Nemčiji in v Franciji ga uporabljajo pri kuhanju fižola v zrnju. Listi imajo močan vonj, zato jih dodajamo jedem v majhnih količinah. Liste nabiramo vse leto in jih uporabljamo sveže. Za zimsko zalogo rastline porežemo, jih zvežemo v svežnje in jih obesimo na suho mesto. Borovnice Navadne ali gozdne borovnice (Vaccinium myrtillus) štejejo med tako imenovano »naj hrano«. Vsebujejo veliko hranilnih in zdravilnih snovi. Imajo izjemne zdravilne učinke pri boleznih sodobnega časa in pri starostnih boleznih. Tudi v farmaciji vse več proučujejo učinkovitost borovnic in so izdelali že 180 različnih pripravkov za lajšanje in zdravljenje različnih težav. Borovnice zmanjšujejo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja (krepijo stene žil, zlasti kapilar) in za nastanek raka. Preprečujejo oziroma zmanjšujejo možnosti za razvoj Alzheimerjeve bolezni in demence, pomagajo pri izboljšanju koordinacije in ravnotežja. Ugodno vplivajo na prebavo, blažijo vnetja, še posebej ščitijo pred vnetji sečil, lajšajo težave pri ledvičnih kamnih, pomagajo pri multipli sklerozi, diareji in zaprtju. Sveže borovnice in njihovi izvlečki izboljšujejo vid, pomagajo pri kurji slepoti in preprečujejo razvoj sive mrene. Ščitijo naš organizem pred negativnimi vplivi UV-žarkov ter kožo ohranjajo zdravo in mladostno. Borovničev sok je dobro razkužilo za usta in grlo. Zdravilec pater Simon Ašič je menil, da so zlasti listi borovnic najučinkovitejše sredstvo za zdravljenje sladkorne bolezni. Pomaga pa tudi uživanje borovničevih jagod. Tudi gojene ameriške borovnice so zdrava hrana, ker imajo mnoge podobne zdravilne učinke. Zvonka Lešnik in Jožica Polajžer, specialistki za svetovanje v kmetijstvu Foto: ASV Foto: arhiv Nagradno turistično vprašanje Ptujske ulice in trge bodo ponovno preplavili Rimljani Potem ko je s svojim program zaključil letošnji festival Art, ki je povezal glasbeno dogajanje festivala Arsana in Festival sodobne umetnosti Art Stays, se nadaljuje še program Terasafesta, od 16. do 19. avgusta pa bo Ptuj ponovno preplavil rimski duh, dogajanje V. Rimskih iger. Do prvega septembra bodo odprta tudi razstavišča, na katerih si bo mogoče ogledati umetniške stvaritve letošnjega Art Staysa. Zadnje avgustovske dni pa bo mesto ob Dravi ponovno gostilo festival Dnevi poezije in vina. Ta konec tedna, od danes pa do nedelje, pa bodo z glasbenim in drugim dogajanjem vabile ulice in trgi starega Ptuja v okviru tradicionalne ptujske poletne noči, prireditvene spremljevalke praznika MO Ptuj, 5. avgusta. avgusta ob 20. uri. Za obiskovalce bo zanimiva tudi petkova večerna bitka med Rimljani in barbari, v kateri bo sodelovalo blizu 80 vojščakov. Začela se bo ob 19. uri. V soboto se bo po sprevodu po ptujskih ulicah in trgih v popoldanskem času nadaljevalo dogajanje v rimskem taboru in zvečer z veselim delom v amfiteatru. Obiskovalcem v tem večeru ponujajo tudi nočno kopanje za tri evre, ki vključuje tudi ogled tabora po 19. uri. Nedeljsko dogajanje v rimskem taboru se bo pričelo ob 11. uri, ob 14. uri pa rimske igre, ki si jih bo mogoče ogledati za deset evrov; v to ceno je vključeno tudi kopanje. Letošnje Rimske igre se bodo tako kot prejšnje zaključile s pogrebom in postavitvijo petega rimskega stebra. V sodelovanju z MG Ptuj in varaždin-skim gledališčem pa si bo mogoče v nedeljo, 19. avgusta, ob 18. uri ogledati še Komedijo o loncu. Kot je povedal Andrej Klasinc, vnašajo v letošnje igre tudi ekološki duh. Odrekajo se vsej plastiki, hrano in pijačo bodo uživali iz oziroma s pomočjo ekoloških izdelkov, lesenih žlic in skodel ter kelihov iz gline oziroma lesa. Tudi s tem sledijo izvirnosti rimskega obdobja, ki ga ohranjajo in negujejo. Udeleženci letošnjih Rimskih iger prihajajo v glavnem s Ptuja in okolice, to so skupine, ki predstavljajo tudi jedro ptujskega Kurentovanja, Vipave, Srbije (Vrnjačka banja in Niš), z Ni- šem bodo podpisali tudi pogodbo o sodelovanju, Hrvaške (Varaždin in Split), Avstrije (Flavia Solva), Madžarske, Kalizsa na Poljskem, najstarejšega poljskega mesta, s katerim so listino o sodelovanju podpisali v letu 2011, in Italije. Iz leta v leto se povečuje prepoznavnost ptujskih Rimskih iger, temu primerno pa se povečuje tudi udeležba. Vsem udeležencem bodo letos podarili glinene spominske medalje, ki pa jih bo mogoče tudi kupiti. Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, ko smo spraševali, kateri gostje prevladujejo med obiskovalci Ptuja in okolice - letos so to tuji gostje oziroma nemški gostje - je med drugimi pravilno odgovorila Amalija Gostan, Zgornja Haj-dina 174, Hajdina, ki tudi prejme nagrado. Danes sprašujemo, koliko je star Festival sodobne umetnosti Art Stays. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje in obisk savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 10. avgusta. Danes objavljamo tudi izid žrebanja nagrade za pravilen odgovor na nagradno vprašanje v prilogi Štajerskega tednika Gremo na počitnice o tem, koliko litrov vina so lahko v svoji aktivni dobi sprejeli sodi v Vinski vasi Term Ptuj, preurejeni v prenočišča. Nagrado bo prejel Jože Barin iz Ormoža, Skolibrova ulica 8. Foto: Črtomir Goznik Na letošnjih V. Rimskih igrah bo sodelovalo že 1300 udeležencev iz Slovenije in tujine. Letošnje V. Rimske igre bodo potekale v organizaciji društva Peto-vio 69 in Term Ptuj. Kot je povedal predsednik društva in izvršni direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, na letošnjih igrah pričakujejo že okrog 1300 uniformiranih udeležencev, Rimljanov, ki se bodo v organiziranem sprevodu v soboto, 18. avgusta, predstavili tudi Ptujčanom oziroma vsem tistim, ki jih v času iger ne bodo mogli obiskali v termalnem parku Term Ptuj, kjer bo njihov bazni tabor in kjer bo potekala večina programa letošnjih iger, ki bodo vabile tudi z nekaterimi odprtimi dogodki. Prvi bo svečano odprtje V. Rimskih iger z baklami pri tretjem mitreju, ki bo 16. Ptuj • Darja Furek z novim načinom vadbe Joga energije Ob poplavi moškega športa v mestih in na vaseh (prednjači nogomet) se vse prepogosto pozablja na ženske. Toda, tudi v Sloveniji se vse bolj uveljavljajo sofisticirane oblike vadbe, prilagojene ženskam, njihovi naravi in telesu. Po nekajletnem izobraževanju na različnih področjih je Ptujčanka Darja FUrek razvila svoj način vadbe, ki jo je poimenovala „joga energije". Duševno zdravje Darja Furek je po izobrazbi gospodarska inženirka, smer gradbeništvo, specializirana za obnovo stavb. Znotraj svojega dela se ukvarja tudi z energetsko prenovo in raziskuje, kako stavbe energetsko vplivajo na človeka. Svoje znanje o vplivu energije na človeka pa je razširila tudi na druga področja, s katerimi se ukvarja že dolga leta. Že več let se izobražuje pri Lidiji Plešivčnik, inštrukto-rici starodavnih kitajskih veščin, pri kateri spoznava chi-gong in jogo dao yin. Je tudi inštruktorica joge obraza in joge faceforce pri Savini A. Ritter. Potuje po vsej Sloveniji, kjer je tovrstna vadba za ženske vedno bolj priljublje- na. V jeseni pa se bo pričela tudi na Ptuju. Joga obraza krepi obrazne mišice, joga faceforce pa istočasno krepi mišice obraza in telesa. Tovrstna vadba odpira meridiane v telesu, vzpostavlja hormonsko ravnovesje in oblikuje telo. Pri vadbi se upoštevajo ciklusi narave ter solarni in lunarni ciklusi. Že štiri leta Darja Furek pleše orientalski ples pri Majdi Fri-dl v Centru interesnih dejavnosti. Na ta način izraža svojo ženstvenost in spoznava svoje telo. Joga energij Vsa znanja, ki jih je Darja Furek pridobivala več let, je Otroška agresivnost Jerneja zanima, če res strogo telesno kaznovanje samo po sebi ne vodi do zmanjšanja agresivnosti pri otrocih. Da, res je, da strogo telesno kaznovanje samo po sebi ne vodi do zmanjšanja agresivnosti pri otrocih. Zakaj je tako? Največja nevarnost je v tem, da tako ravnanje nudi model agresivnega vedenja, ki ga otrok nato posnema. Otrok se nauči, da je prav, če nekoga, ki te razjezi, udariš. Seveda, če je tak človek po socialnem statusu nekaj manj od tebe. Tako telesno pogosto kaznovani otroci posnemajo vedenje staršev - seveda na otrocih, ki so mlajši in šibkejši od njih. Pri odzivanju na agresivno vedenje je še posebej pomembno, da se zavedamo, da predstavljamo odrasli (starši, vzgojitelji, učitelji) za otroka model, ki ga bo skušal posnemati. Tako se bo lahko naučil agresivnega vedenja v situacijah, ko mi skušamo doseči prav nasprotno - zavirati agresijo. Prav tako pa se otrok od ravnanja odraslega lahko nauči na socialno sprejemljiv način odreagirati na neugodna čustva, nastala v frustracijski situaciji (izrazi svoja čustva z besedami in podobno), usvoji pa tudi razne tvorne in ustvarjalne pristope pri razreševanju frustracijskih situacij. Vzgojitelj in učitelj, ki sta zaradi narave dela soočena z velikim številom frustracijskih situacij, sta tedaj, ko se uspeta spoprijeti z njimi na premišljen, ustvarjalen, neagresiven način, otrokom lahko zelo pomemben model za socialno reševanje problemov. Mag. Bojan Šinko Darja Furek z energijo sonca v rokah združila v svojo tehniko, jogo energij. Združuje solarno jogo, jogo hata, jogo dao yin in chi gong tehnike tradicionalne kitajske medicine. Joga energij se izvaja ob sončnem vzhodu in zahodu ob podpori sonca. Udeleženci vadbe se ob lepem vremenu povežejo z energijo sonca, ki koristi en- dokrinemu sistemu ter vpliva na povečano proizvodnjo hormona sreče serotonina in hormona večne mladosti me-latonina. Če je le možno, bi se naj vadba izvajala na prostem. Na Ptuju se je vadba že pričela. Poteka na Vetrnici zdravja za hotelom Primus v Ter- mah Ptuj. Če je slabo vreme, pa je na razpolago prostor v Primusu. Potekala bo vse poletje, in sicer ob torkih ob 5. uri in 30 minut zjutraj ter ob četrtkih ob 20. uri zvečer. V jeseni pa sledi nadaljevanje z jogo faceforce. MF Foto: DF Slo glasbene novice Ta konec tedna se bo na Sotočju v Tolminu pričel tradicionalni Metalkamp, ki bo letos potekal že deveto leto in je brez dvoma postal unikatni evropski festival z neverjetno prelepo lokacijo. Festival bo letos potekal od 5. do 11. avgusta. Kot vsako leto boste lahko na njem videli neverjetno število metal skupin vseh žanrov, med njimi slovite Korn, Machine Head, Amon Amarth, Sabaton, At The Gates, Ha-tebreed, Paradise Lost, Testament, Edguy, Eluveitie, Kata-klysm, Pain, Sodom, Korpiklaani, Epica, Napalm Death, Funeral in številne druge. •kick Le nekaj dni po zaključku Metalkampa bo tolminsko Sotočje znova zaživelo, saj bo od srede, 15., do sobote, 18. avgusta, gostilo drugi Punk Rock Holiday. Na festivalu bo nastopilo 46 skupin iz celega sveta. Good Riddance se bodo vrnili, saj nočejo zamuditi priložnosti za nastop v Tolminu. Mogočni The Toy Dolls bodo na odru Sotočja nastopili s svojim neprekosljivim zabavnimperformansom, hardcore legende 7 Seconds in Sick of it All pa vas bodo pripeljali do vzhičenja skupaj z mlajšimi kolegi Terror in Deez Nuts. Anti-Flag bodo stopili mnogim na žulj s svojimi političnimi sporočili, kijih poganja njihov neverjetni punk-rok nastop, temu pa bodo sledile melodične pesmi velikih MxPx in pa politično angažirana atrakcija post-hardcore Boysetfire. Duncan Redmonds bo odigral nekaj akustičnih verzij pesmi skupin Snuff in Guns N'Wankers, ljubitelji keltskega punkapa bodo veseli češke zasedbe Pipes and Pints ter slovenske skupine Happy Ol' McWeasel. Ljubitelji skapunka bodo lahko uživali ob nastopu najboljše ska skupine vseh časov - The Slackers ter frontmana španskih velikanov Ska-P, ki v Tolmin prihaja s svojo noro zasedbo The Locos! MZ Glasbeni kotiček Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. MANCHE - EXPLOZIJA 9. VESNA - KOMAJ ČAKAM DA BO PETEk 8. neoMi-Čudovito 7. MARTINA ŠRAJ - PLEŠETA 6. ŽAN SERČIČ - TO POLETJE 5. ALMA MERKLIN - VSAKA MINUTA 4. GAL GJURIN - KNJIGA OBRAZOV 3. ŠPELA & ŠPELCA - GREMO NA OBALO 2. ALYA - MOJA PESEM 1. MUFF - NAJ SIJE V OČEH Glasujem za pesem: Moj predlog za Dese+ico: Ime in priimek:. Tel:_ Davč na: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Začenja se Schengenfest 2012 Čudovito okolje ob reki Kolpi, v Vinici v Beli Krajini, bo od danes do nedelje prizorišče petega glasbenega festivala Schengenfest. Na festivalu bodo nastopili številni glasbeni izvajalci, med njimi priznana imena iz Slovenije in tujine. Prav tako festival poleg velikih imen vsako leto ponudi kakovosten izbor neuveljavljenih izvajalcev in skupin, ki se šele prebijajo na sceno in si zaradi svojega kakovostnega dela oziroma glasbe zaslužijo priložnost in pozornost. Schengenfest 2012 ima v vsej zgodovini festivala brez dvoma najmočnejši program. Za nepozabno zabavo bodo letos poskrbela velika imena domače in tuje scene. Med drugimi bodo nastopili: Kaiser Chiefs, Leningrad Cowboys, Parov Stelar, Parni valjak, Riblja čorba, Siddhar-ta, Big Foot Mama, Dan D, Tabu, Leeloojamais, Klemen Klemen, Kawasaki 3 P, Lollobrigida in Majke. Odličen nabor glasbenih imen se nadaljuje s skupinami Golem iz Hrvaške, Sevdahba-by iz Srbije, Merqury Bandom (Queen Tribute), Makako Jump iz Italije in zasedbo Viza iz Združenih držav Amerike. Slovaške barve bodo zastopali Chiki Liki Tu-a. Obeta se tudi veliko večji elektronski oder kot lani, postregel bo s še bolj zvezdniško ekipo kot v lanskem letu. Slovenske barve na festivalu letos zastopa edinstven šopek največjih: Siddharta, Dan D, Tabu in Big Foot Mama spadajo po vseh letih izjemne glasbene kariere še vedno v sam vrh slovenske glasbene scene. Brežiški glasbeni mojstri Leelooja-mais in trnovska rimoklepaška legenda Klemen Klemen pa bodo samo še pridali piko na i izboru največjih med največjimi. Nad programom so navdušeni tudi nastopajoči. Tokac iz skupine Dan D je program Na festivalu bo nastopila tudi skupina Dan D. FOTO: Silvijo Selman označil za najmočnejši glasbeni repertoar letos v Sloveniji, Alen iz skupine Big Foot Mama pa pravi, da je Schengenfest eden od najboljših festivalov v Sloveniji in da so ljudje tam vedno za dober rokenrol. Aki iz skupine Parni valjak obljublja odličen prerez največjih hitov skupine, Kaiser Chiefs pa kot eden glavnih akterjev, in bend, ki je znan kot eden trenutno najboljših kolektivov v živo, pravijo, da se po nedavnem izidu albuma veselijo svoje premiernega koncerta v Sloveniji. Schengenfest poleg velikih imen vsako leto ponudi tudi kakovosten izbor neuveljavljenih izvajalcev in skupin, ki se šele prebijajo na sceno. Med slovenskimi bendi se bodo kot predskupine na glavnem odru predstavile zasedbe ReLight, El Kachon, Zircus, Charlie Butter Fly in Čao Portorož. Prijetno okolje krajinskega parka ob reki Kolpi z zvenečimi imeni tuje in domače glasbene scene bo zagotovo najboljša koncertna popestritev letošnjega poletja. Tridnevni vseslovenski projekt pa vsekakor tudi počasi, a vztrajno prerašča v mednarodni festival. MZ Filmski kotiček Vzpon viteza teme Christopher Nolan je režiser vsebinskih presežkov, zato je tudi njegov najslabši film še vedno boljši od povprečja. Čeprav ne orje ledine na tehničnem področju, pa ga uporablja v najboljši meri le toliko, da mu omogoči uresničitev vizije, ki je vedno v funkciji sporočila. Zato se kot velik izobraženec morda ne zdi primerna izbira za velike studie, a nikar ne pod-cenjujmo marketinga studiev. Fotografija Nolana, ki kot lepo oblečen gospod s kravato na snemanju globoko razmišlja o filmu, je zvit studijski prijem, ki vas hoče prepričati: glejte Dark Knight Rises Igrajo: Christian Bale, Joseph Gordon-Levitt, Gary Oldman, Tom Hardy, Liam Neeson, Anne Hathaway, Marion Cotillard, Morgan Freeman, Juno Temple, Michael Caine, Matthew Modine Režija: Christopher Nolan Scenarij: Jonathan in Christopher Nolan Žanr: akcijski triler Dolžina: 164 minut Leto: 2012 Država: ZDA njegovega Batmana, kajti s tem boste tudi vi izobraženec in intelektualec. Film ni hrupna in draga plitkost, namenjena mul-tipleksom! Vzpon Viteza teme je resna zadeva, umetniška, globoka, večplastna! Studijski marketing gor ali dol, toda dejstvo je, da vse to drži. Tretji Nolanov Batman je najboljši v zadnji trilogiji, pa ne le zato, ker čudovito igra na vse strune stripovskega formata, ampak ker je - kot vsi Nolanovi filmi - izjemno močan tudi na metaforičnem nivoju. Če želite videti stripovski bum in tresk, boste zadovoljni, če želite videti cineastični poklon ljubitelja filmov vse od 007 do Termi-natorja, boste zadovoljni, če v filmih iščete odsev življenja, kritiko družbenih sistemov in razredni boj, boste zadovoljni, če želite psihološko razdelane like, ki se v zgodbi skladajo kot ata na mamo, boste zadovoljni, če iščete arhetipsko metaforiko, boste kričali od sreče, če iščete telenovelo, jo boste v filmu našli. V tretjem delu Batmana štima vse, tako da na videz dolge minutaže (dve uri in tri četrtine) niti ne opazimo. Morda sprva malce moti le pre- več raztresena zgodba, ki pa v drugi polovici filma anatomsko in neopazno konvergira v sijajen klimaks. Zlitje tolikšnih plasti zgodbe in (pod)pome-nov je izpeljano tako vrhunsko, tekoče in zapeljivo, da se občasnih scenarističnih klišejev zavemo šele na koncu filma. Primerno realistična kamera ima izprano, skoraj monokro-matsko sliko, ki ustrezno izniči otroško barvitost in naivnost drugih filmov o superherojih, kljub temu pa je Nolanu uspelo vključiti Batwing in Catwoman kot nekaj povsem normalnega. Pri tem izdatno pomaga glasba Hansa Zimmerja, ki naredi več kot pol filma, saj je tokrat svojo slavno glasbo s tolkali navil do skrajnosti. Batman je v svoji dolgi stri-povski zgodovini razvil toliko slogovnih in pripovednih podob, da je Nolan pri prenovi tega junaka imel lahko delo (v nasprotju s Spidermanom, pri katerem lahko filmarji snemajo le eno in isto zgodbo), saj je moral le izbrati realistično, trdo, skoraj noir podobo Bat-mana in jo preoblikovati po svoje. Tokrat je za osnovo vzel stripa Dark Knight Returns iz sredine osemdesetih in Knigh-tfall ter celotno zgodbo začinil s pridihom Dickensove Povesti o dveh mestih. Kljub svoji drznosti v obsojanju kapitalizma pa Nolan vseeno ostaja studijski režiser, saj ponujeno alternativo („vladavino ljudi", heh) prisiljeno prikaže kot še slabšo, skoraj demonizirano (hitra ljudska sodišča, atomska bomba). Ne, kapitalizem, pa čeprav ga furajo kljukci z metanjem kovanca na Wall Streetu, je še vedno boljši od vsega, kar vsaj malo spominja na brezrazredno družbo oz. komunizem. J ^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.) Izpolnila se vam bo srčna želja. Teden čustvenih izlivov in turbulenc. Toda ljubezen vas bo na drugi strani naredila močnejše in tako boste na življenje pogledali drugače. Imeli boste polne roke dela in obveznosti in pri tem obstaja nevarnost, da se boste prehitevali. Srečen dan:sreda. m BIK / (21.4. - 20.5.) * Duh prijateljstva vam bo podaril krila. Vsekakor se boste na pravilen način znali postaviti zase. Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. Okrepila se bo tudi samozavest in tako boste obveznostim v pogledu službe kos. Nakazano je nihanje v pogledu m DVOJČKA (Il. S. - IQ. ó.) Pred vami je nekoliko bolj umirjen teden - zadeve boste morali delati postopoma. Časa ne boste smeli prehitevati in vendarle se boste izkazali kot dober sogovornik. Notranji pogum se bo okrepil na delovnem mestu. Nekaj več previdnosti bo v ljubezni, partnerju boste morali prisluhniti. ¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.) Energija vam bo nekoliko bolj nihala - tako je bo enkrat več in drugič manj. Vzemite si kakšen dan dopusta in bodite kreativni. V ljubezni boste zelo intuitivni in sledili boste svojim sanjam. Odprle se vam bodo tudi možnosti tako za duhovno rast kot osebni razvoj. Opozorili boste nase. im LEV (23.7. - 22 8.) Največ možnosti v tednu, ki prihaja boste imeli v komunikaciji in pri intelektualnih dejavnostih. Na vsak način boste želeli stopiti v lo. Ljudje bodo začutili pozitivno energijo in sledi plaz pozitivnih pohval. V ljubezni boste vrtali in kovali načrte. « DEVICA i (23.8. - 22.9.) Imeli boste paleto obveznosti in modro bo narediti urnik interesnih dejavnosti. Pravzaprav se boste na svoj način odločili, kaj vas veseli in kaj bi radi spremenili. Narava in sveži zrak vas bosta poživila in napolnila z dodatno energijo. V ljubezni bo čas, ko v partnerju spoznate prijatelja in zaupnika. SPOR, PREPIR BRANJE DOLGA DOBA RUS. KIPAR (BORIS) DRAGO VABEC MANJŠA OMARA ZMRZNJENA VODA KRŠENJE PRI KARTAH PRATEŽNIK IMAMOVO PODROČJE GORSKI MASIV V BOLGARIJI ZVEZA TV POSTAJ TINE ROŽANC FR. IGRALKA DEMICK SMUČARKA JAZBEC ŠTRLINA KOSTI, KRILO PRIPADNICA ILIROV EKSPLOZIVNO TELO TEKOČINA V ŽILAH EKVAD. DJ CEVALLOS VROČI VODNI HLAPI REŽISER (DAVID) RJAVOLASEC LOČILNI VEZNIK REČICA SKOZI VELENJE NESTROKOVNJAK GRŠKI OTOK SLIKAR (MARJAN) ADAM BOHORIČ TV SPIKERICA AŠČIC PISANA TROPSKA PAPIGA STAROSTA DIPLOMATOV IZ BESED ILICA + SIJ POPUST PRI CENI BLAGA IZOBRAZBA (STAR.) UGANKARSKI SLOVARČEK: AMALIETTI = slovenski arhitekt in slikar (Marjan, 1923-1988), BLEZ = ekvadorski dj Cevallos, FRA = sobrat, frater, KORAŽIJA = slovenski neodvisni poslanec LPR (Boštjan, 1974-), KROŠČ = ljudsko ime za ciklamo, NALA = levinja iz Disneyeve risanke, ONJA = slovenska psihologinja Tekavčič-Grad, OSNAVA = staro ime za izobrazbo, TRENAR = pratežnik. ■babuso 'jeqej 'ezjAe 'ueieop 'ejeje 'eueiep 'puapLuv 'luefiien '>ne| 'e^ej 'teuuq 'iz 'mh 'emui 'e^m 'e\e 'efizjAjetu! 'e||y 'esuouej 'pe| 'eoueuio 'Aoflojoy 'PillJUOH 'HSQeiots 'guaj 'lijoso 'Jeqe~| 'osoj>| :ouAejopoA "3>1NVZId>1 31 A31IS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 4. avgust: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: pregled tedna (ponovitev). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 5. avgust: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtička-rije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 Nedeljski popoldan na Radiu Ptuj: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 19.00 Lestvica Naj 11. Od 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). PONEDELJEK, 6. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak. 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemlja-rič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). TOREK, 7. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo: za ljubitelje malih živali. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 8. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). ČETRTEK, 9. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Murski val). PETEK, 10. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). Zdravniški nasveti na Radiu Ptuj. Vsak torek po 11. uri, ponovitev v ponedeljek po 19.uri. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Veliko boste tehtali in se na koncu odločili, kaj vam je blizu. Spremembe, ki bodo prišle na dinamičen način, boste sprejeli z odprtimi rokami. Pravzaprav se boste morali postaviti zase in pravilno bo ločevati zrno od plevel. Blesteli boste na delovnem mestu. Srčnega izvoljenca boste presenetili. škorpijonom strelec fi^- (24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.) Notranja moč se bo okrepila in po potrebi jo boste uporabili. Čas bo namenjen piljenju intuicije in pravilno bo, da se v tem poslušate. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, ampak nekoliko počakati. Na delovnem mestu se boste morali odločiti in k sodelovanju pritegniti tudi sodelavce. KOZOROG (H. l2. - IO. l.) Čeprav boste precej nemirni, bo čas ugoden za odkrivanje novosti. Pravzaprav se boste šli tudi pustolovce in se svobodno odločili, kaj vas veseli. Odkrili boste svoje veselje in harmonijo. V ljubezni bo zapihal svež vetrič in vezani se bodo morali bolj potruditi. Ljudje vam bodo učitelji. VODNAR (Il. l. -18.2.) Globoko v sebi se boste vprašali, kaj vam je blizu. Partnerjeva ljubezen vam bo v samopomoč in z njegovo pomočjo boste duhovno rasli. Za samske kozoroge bo veljalo, da je pred vami teden romanc in omenjeno bo veljalo izkoristiti. Zdravje: ves čas se sproščajte in} telesu dodajate vitamine. Zdelo se bo, da hitite po prašni cesti. Tako boste v sebi našli določene priložnosti za dokazovanje. To bo tudi čas, ko boste več na poti in s tujino. je notranje rasti in priložnosti za harmonično izražanje v ljubezni. Splošni uspehi bodo na delovnem mestu. RIBI (19.2. - 20.3.) Umetniške duše bodo našle navdih in lahko ustvarjale svojo umetnino. Čas bo predvsem namenjen službenim obveznostim in projektom. Čeprav bo prizvok počitnic močan, bo pravilno, da si izoblikujete svoje stališča in da se potrudite. Označevala vas bo intuitivna energija. 20 Štajerski Zanimivosti, poslovna sporočila petek • S- avgusta 2012 www.avto-prstec.si Ob menjavi vetrobranskega stekla PODARIMO BON 20 EUR za nakup v trgovinah Spar in Interspar. NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. MosHček, proteze In bela zallvka tanajfia kot pri konceslortarjj. CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075. email: vilko.gerecnik@siol.net LCD TV gratis ob nakupu novega vozila na leasing Klub ormoških študentov in Mladinski center Ormož vabijo na 4. Ormoški festival aktivnih klubov - O.F.A.K. festival (3. - 11. 8. 2012). Organizator festivala: Mladinski center Ormož in Klub ormoških študentov. Sponzorji: Občina Ormož, Študentska organizacija Slovenije, Urad RS za mladino, Carrera Optyl, Vzajemna, Amicus, Mesnica Sirc, Jeruzalem Ormož, Taxi Lazar. Več na spletni strani: www.ofak.si Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali NAJ MEDIC MEDICINS i smo iskali naj natakarja/-ico, smo se letos ponovno odločili s^rfo iip^i Naj medicinska sestra / medicinski tehnikpo vašemizboru bo prejel/a: Paket OLIMSKI ODDIH vključuje: • 2-krat polpenzion z olimskim samopostrežnim bifejem, • kopalni plašč, • termalnovodovsobi, • kopanje v bazenih Wellness centra Termalija, • kopanje bazenih v Termah Tuhelj, • kopanje v Termalnem parku Aqualuna (od maja do septembra), • vodno aerobiko po programu, • telovadbo za dobro jutro, • uporabo fitnes studia, • nočna kopanja v Wellness centru Termalija - ob petkih in sobotah, • živa glasba za ples v Gostišču Lipa. Turistična taksa se plača v recepciji. Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali. NIK SO1S Nekdo izmed vas, ki boste glasovali pa boste prejeli: DRUŽINSKI PAKET - STARI, GREVA NA SAFARI - za kopanje v Termalnem parku Aqualuna vključuje: • kopanje, 4-krat hrana - piščančji zrezki s pomfritom, 4-krat pijača -voda 0,5 I z okusom ali brez okusa, majica za otroke • 2 odrasla + 2 otroka (5-14 let) Terme (91 i m i a Trenutni vrstni red (prvih 15): www.terme-olimia.com GLASOVALNI KUPON NAJ MEDICINSKA S MEDICINSKI TEHNIK SO1S Glasujem za: Catering \ WORLD ELANCYL I Medical Optics valens} fpae* "TftaKctc Qostilna Ribič 4b RESTAVRACIJA ZDENKAVERSIC - AMBULANTA DR. SASKO* MARIJA KOZEL - ORDINACIJA DR. BERIČ ANDREJA BRAČIC - AMBULANTA DR. PRIBOŽIČ VALERIJA BOŽICKO - SPLOŠNA AMBULANTA VIDEM IVANKA POTRČ - INTENZIVNA NEGA SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ DARJA HORVAT - ZASEBNA PATRONAŽA ORMOŽ STANKA ZUPANC - AMBULANTA DR. JOVANOVIČ IGNAC BALAŽIČ - PSIHIATRIČNA BOLNICA ORMOŽ JADRANKA GERDAK - GINEKOLOŠKI ODDELEKSPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ NATALIJA KIDRIČ- ZD KIDRIČEVO ANDREJA OBRAN - ZD ORMOŽ ALENKA RATEK-INTERNI ODDELEKSPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ KARMEN KODERMAN VTIČ - AMBULANTA ZG. HAJDINA STOPAJNIK IRENA - ZDRAVSTVENI DOM PTUJ DARINKA SVENSEK-AMBULANTA DR. JAVŠOVEC Naziv in naslov ordinacije: Ime in priimek glasovalca: Naslov: Telefonska številka: _ Davčna številka:_ :rrae i mi a * 31. 7. 2012 je prvouvrščena ZDENKA VERSIC - AMBULANTA DR. SASKO pomotoma izpadla iz seznama. Za napako se iskreno opravičujemo. Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva6, 2250 Ptuj Zaposleni v družbi Radio Tednik Ptuj in z družbo povezane osebe ne morejo glasovati za svojo naj medicinsko sestro l medicinskega tehnika. Akcija poteka od 10. 7. do 28. 8. 2012. Zmagovalecl-ka akcije bo objavljena v torek31. 8. 2012, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po posti. PONUDBA V PRODAJALNAH ŽERAK Prodajalna Videm j Prodajalna Majšperk ¡ Prodajalna Podlehnik | Prodajalna AP Ptuj Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do 15.8.2012, Prireditvenik Mali oglasi STORITVE PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037. ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187._ PRODAM premog in drva zelo ugodno, z dostavo, vozimo tudi gramoz, pesek (sekanec). Telefon 041 279 187. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti s tehnologijo ELOS. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si. Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama- Slikopleskarstvo - fasaderstvo. Poskrbimo, da boste imeli kvalitetno izvedbo, dobre materiale, ugodno ceno ter pomoč pri pridobitvi subvencij eko sklada. Kristjan Murkovič, Muretinci 48 b. TEL: 041 510 853 RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769 OPRAVLJAMO fasaderska, slikopleskarska in suhomontažna dela: izdelava ter barvanje fasad, barvanje opaža na hišah ter barvanje in izdelava ograj, suhomontažne predelne stene, izdelava in barvanje nadstreškov, sanacije starejših hiš, menjava oken in vrat, popravilo streh in menjava kritine. Smo najcenejši in najhitrejši. 41 639 485 SMIBRA, Smiljan Brezner, S. P, Zg. Korena 17 t 4 i um Lahkota prihodnosti V skupini Talum se zavedamo, da ¡e ključ do uspeha v znanju. Da bomo tudi v prihodnje lahko uresničevali svoje cilje in poslanstvo vabimo mlade iz naše regije, da se prijavijo na razpis za dodelitev kadrovskih štipendij. Poleg štipendije vam nudimo možnost, da že v času šolanja spoznavate delovno okolje in svoje bodoče sodelavce. Prav tako vam bomo omogočili pomoč pri pripravi seminarskih in diplomske naloge in kar je še najbolj pomembno- pri nas si lahko pridobite svoje prve delovne izkušnje. Za šolsko leto 2012/2013 razpisujemo štipendije za pridobitev različnih poklicev, ki so navedeni v nadaljevanju. Naziv poklicne in strokovne izobrazbe Število štipendij Mag. inž. strojništva/2.bol.st./ali Dipl. inž. strojništva (UNJ/1. bol. st./ Dipl.inž. strojništva (VSJ/l.bol.st./ Mag. inž. elektrotehnike/2.bol.st./ ali Dipl. inž. elektrotehnike (UN)/1.bol.st./ Dipl. inž. elektrotehnike (VS)/l.bol.st./ Mag. ekonomije/2.bol.st./ Mag. fizike/2.bol.st./ Dipl. ekolog naravovarstvenik (UN)/1.bol.st./ Strojni mehanik (KV) Obdelovalec kovin (KV) Zidar (KV) Varilec (KV) Metalurg (KV) Zainteresirane kandidate prosimo, da pošljete svoje prijave do 31. TALUM,d.d. Kidričevo 3 3 1 1 2 1 1 5 5 1 3 2 . 2012 na naslov: Kadrovska služba Tovarniška cesta 10 2325 Kidričevo K prijavi obvezno priložite tudi: - fotokopijo potrdila o opravljenih izpitih z navedbo števila opravljenih izpitov in števila predpisanih izpitov, - potrdilo o vpisu - življenjepis Z rezultati izbora bomo kandidate pisno obvestili do 30. 9. 2012. POSTANITE TUDI VI TALUMOVEC. KMETIJSTVO www.tednik.si KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. PRODAM odojke, cena 2,60 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766 - Ptuj. PRODAJO BELE kokoši in peteline, težke 4 kg, cena 3,80 € za žival. telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek Starše 23. PRODAM traktor Štajer 18, letnik 1958, ohranjen in registriran. Tel. 041 425 092. NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. PRODAM 350-litrsko traktorsko škropilnico. Tel. 031 798 251. PRODAM domače rdeče vino. Tel. 070 893 926. KUPIMO stare krave - suhe. Tel. 040 727 779. SEME inkarnatke - rdeče detelje in mešane julke prodam. Tel. 041 809 823. PRODAM mešana drva: bukev, gaber, hrast; cena za 4 m je 180 €, razrez in dostava po dogovoru. Tel. 041 936 647. PRODAM ladijski pod brune ter 60 m2 tlakovcev. Tel. 051 890 761. PRODAM dve telički simentalki, stari dva tedna in tri in pol mesece, ter kupim ali menjam za brejo telico do pet mesecev, simentalko, po možnosti pašno. Tel. 031 840 282. PRODAM odojke in kupim kombajn za izkop krompirja. Tel. 041 368 437. PRODAM ročno luščeno koruzo in pšenico. Tel. 753 55 11. PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33, zjutraj do 9. ure in po 16. uri. PRODAMO brejo telico simentalko, možna menjava za kravo ali telico za zakol z doplačilom, ter kupimo kravo ali telico za zakol. Tel. 041 240 003. PRODAM bukova metrska drva. Telefon 031 839 764. NEPREMIČNINE (slika) Vrstne hiše Skorba Aleksander Lončarič, s. p. 041 646 662._ HIŠO na Ptuju v izmeri 220 m2, primerno za delavce, oddam v najem. Tel. 031 612 893. V OKOLICI PTUJSKE GORE prodam kmetijsko zemljišče v izmeri 1 7450 m2: travnik - parcela v izmeri 3175 m2 in gozd 14275 m2. Tel. 041 234 031. PRODAM stanovanje ali menjam za manjši vikend ali hišo v okolici Ptuja. Tel. 031 693 309._ V NAJEM oddam poslovni prostor v velikosti 25 m2 in več parkirišč na Vodnikovi ulici 2 na Ptuju in pri rdečem bloku na Ptuju. Milan Hebar, s. p. , Miklošičeva 3, Ptuj tel. 041 325 925. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675._ PRODAM nova, pomična, zunanja vrata, dolžine 11 metrov, z daljinskim opravljanjem. Tel. 02 763 10 91. PRODAM raztegljivi kavč z dvema foteljema za 100 €. Telefon 041 820 314. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8« 98,2 «I04;3 ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 fi)W0D«0 ©m HCLDß ^mrnwm Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor GOTOVINSKA POSOJILA Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! Petek, 3. avgust 12:00 Ptuj, Slovenski trg: Art Stays; konec festivala in voden ogled po vseh razstaviščih in razstavah 16:00 Središče ob Dravi: 3. Moskva classic tour 2012, z odtimerji po Rusiji, odhod na pot 16:30 Zavrč, izpred občine: 16. občinski praznik občine Zavrč; kolesarjenje po občini 19:30 Ptuj, minoritski samostan: občinski praznik MO Ptuj; osrednja slovesnost in podelitev priznanj; slavnostna seja ob 19.30 20:00 Sp. Polskava: 14. Spodnjepolskavsko poletje; koncert MPZ Obrtnik z gosti, baklada in zabava 20:30 Ptuj, minoritski samostan: občinski praznik MO Ptuj; Arsana, zaključni koncert Sozvočja Slovenije 21:00 Ormož, grad: festival O.F.A.K 2012, otvoritveni ska-ska koncert Sobota, 4. avgust 8:00 Ptuj, ribnik Rogoznica: praznik MO Ptuj; 11. tekmovanje članov Zveze veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plovcem; 9:00 pohod na Grajenščak; 13:00 20. ptujska Rancarija; 20:00 ptujska poletna noč 9:00 Sp. Polskava: 14. Spodnjepolskavsko poletje; nogometni turnir; 10:00 pohod; 16:00 kolesarski trim; 19:00 odprtje razstave Rože; 20:00 predstava Krapi KUD Matiček Sp. Polskava 14:00 Rogoznica, igrišče ŠD: nogometni turnir ob občinskem prazniku MO Ptuj 16:00 Dravci, pri kmetiji Korpič: zagon klopotca in prireditev Od zrna do kruha 17:00 Ormož, grad: festival O.F.A.K 2012, ustvarjalnica, izdelovanje kavarniške opreme; 21:00 jazz koncert 18:00 Goričak, kulturna dvorana: 16. občinski praznik občine Zavrč; koncert Čez haloške griče naj pesem doni, razstava Franca Simoniča 21:00 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest 2012, KPŠ, koncert The Hangover in Crossroads Nedelja, 5. avgust 9:00 Sp. Polskava: 14. Spodnjepolskavsko poletje; gasilsko tekmovanje; koncert KUD Gasilska godba na pihala Sp. Polskava; 16:30 gasilski manever in veselica 9:00 Zavrč, Hrastovec, strelišče LD: 16. občinski praznik občine Zavrč; občinsko pr. v streljanju na glinaste golobe, 15:00 konjeniške igre v Turškem Vrhu 10:00 Ptuj, golf igrišče: praznik MO Ptuj; 3. golf turnir mesta Ptuj 17:00 Ormož, park: festival O.F.A.K 2012, ustvarjalnica za otroke; 20:30 Dom kulture, predstava Svinje gledališča Glej Ponedeljek, 6. avgust 17:00 Ormož, park: festival O.F.A.K 2012, športno-medi-tativno doživetje, literarno-glasbeni večer, razstava likovnega natečaja 21:00 Ptuj, grad: svečano odprtje festivala Kino brez stropa, projekcija kratkih filmov Filmskega kampusa Torek, 7. avgust 18:00 Ptuj, Vičava: praznik MO Ptuj; dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem Mestni kino Ptuj Petek, 3., sobota, 4., in nedelja, 5. avgust: 17:00 Možje v črnem; 19:00 Sneguljčica in lovec; 21.15 Cezar mora umreti. Program TV Ptu, NAPOVED ODDAJE Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Festival sodobne umetnosti - Art Stays; Afriška umetnost v galeriji Magistrat; Otvoritveni koncert glasbenega festivala Arsana - Art Ptuj 2012; Razglasitev kmetije leta Mestne občine Ptuj; Pisani baloni nad prazničnim Ptujem; Skrivnost pridelave čebule v očesu kam škega društva Potuj 2011-2012; Vitezi Pesničai nje ljubiteljev starodobnih vozil; Mednarodno sr Ptuju; Prezrte lepote starodavnega Ptuja v dok glasbo v sobotni večer; Televizija Ptuj, Videoprodi ijS f TlKJi^ft rvU.jiA } ere; Sezona Popotni rji pripravili 2. sreča ečanje motoristov na jmentarnem filmu; Z ukcija Tinček Ivanuša avtgC SEJEM RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, TRAKTORJEV IN OSEBNIH VOZIL V NEDELJO, 5.8.2012 OD 9.00 DO 13.00 URE VABLJENI VSI, KI ŽELITE PRODATI KMETIJSKO MEHANIZACIJO, TRAKTOR, OSEBNO VOZILO ... ...IN VSI KI BITO ŽELELI KUPITI INFORMACIJE NA TEL: 02 7416 411, Avtocenter Ormož d.o.o., Hardek 44c, 2270 Ormož PRIPELJI - PRODAJ - KUPI - ODPEUI TV Televizija Skupnih nternih Programov TV www.siptv.si 00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Zaključna prireditev vrtca iz Voličine 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 14:30 Video strani 18:00 Vrtec Lenart: Pohod po čutnih poteh 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 KD Velika Nedelja: Jesenska poroka 23:30 Video strani NEDELJA 5. 8. 00:00 8:00 9:00 10:40 11:00 13:00 15:00 16:20 17:00 18:30 20:00 22:00 Video strani Otroška oddaja 100. LetPGD Hajdina Ptujska kronika Oddaja iz Občine Videm Oddaja iz Občine Domava Gorišnica - Iz naših krajev Glasbene novičke z Ingrid Grajena: Za pojmo prijatelji si Vrtec Lenart: Pohod po čutnih poteh Koncert tamburašev Pika Poka z gosti Video strani 00:00 Video strani 8:00 Vaške igre v Bukovcih 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Vrtec Lenart: Pohod po čutnih poteh 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Od kleti do kleti s prijatelji 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Oddaja iz Občine Markova 21:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani PONEDELJEK 6. 8. 00:00 Video strani 8:00 Veseloigra - Slikar na vasi 9:25 Utrip iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:45 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz Občine Videm 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Oddaja iz Občine Markovci 21:00 Vaške igre v Bukovcih 23:00 Video stran Z vami že 15 let! Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ABA IPT U J| PVC OKNA, VRATA Smer Grajena Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cenf> Oprema Barva PEUGEOT 307 CABRIOLET 2.0 2005 6.450,00« SERV. KNJIGA KOV. VU0LA CHEVROLET U\CETTI1.416V SE 2009 6.350,00 £ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN POL01.2 TRENDLINE 2005 4.930,00 ( PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT MEGANE 1.6 ECOUPE 1997 1.350,00 € SERVOVOL. KOV. MODRA AUDI A31.8 1997 1.790,00« STRESNO OKNO VIOLA CITR0ENQ1.il SX 2003 2.950,00« REDNO SERV. RUMENA RENAULT LIMUZ. LAGUNA 1.816V EXP. 2001 3.150,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA FORD TREND FOCUS C-MAX1.6TDCI 2004 4.750,00« SERV. KNJIGA KOV. SIVA PEUGEOT 3071.6HDI BREAK 2006 5.650,00« KLIMA KOV. ZLATA RENAULT LIMUZ. LAGUNA1.9 DCIEXP. 2005 4.950,00« AVT.DEU. KLIMA KOV. SIVA PEUGEOT 4071.816VC0NF.PACK 2004 4.990,00« SERV. KNJIGA KOV. SIVA RENAULT EXPR. CON. MEGANE 1 j DCI BREAK 2006 4.350,00« KLIMA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN POL01.0 1998 1.050,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN POL01.2 BASIS 2002 2.800,00« SERVOVOLAN MODRA VOLKSWAGEN POLO 1.4C0MF0RTLINE 2009 8.990,00« 74.000 PREV. KOV. OPEČNA CITROEN EXCLUSIVEXSARAPICASSO2.0 HDI 2003 3.150,00« SERV. KNJIGA KOV. SIVA PEUGEOT 2071.4ITRENDY 2007 5.790,00« 54.000 PREV. KOV. MODRA PEUGEOT 2071.416VOUTDOOR 2009 7.990,00« 40.000 PREV. KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC 1.616V EXPRES... 2001 1.850,00« KLIMA KOV. SREBRNA PEUGEOT 2071.4I PREMIUM 2006 6.090,00« 75.000 PREV. KOV. SREBRNA PEUGEOT 3071.6 HDI SW 2005 4.190,00« PAN. STREHA KOV. SV.2ELENA VOLKSWAGEN POL01.4 1996 750,00« AIRBAG ZELENA RENAULTGRANDESPACE2.0 DCI INITIALE PARIS 2008 12.900,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. PTUJSKA TELEVIZIJA ipean PROGRAMSKA SHEMA PeTV Petek 3,8. 9]00 Dnevnik TV Maribor - pan 3:25 Kuhinjica - pori. 10=00 Ptujska kronika - pon 10:20 Maora - pon. 15:35 Kuhinjica 15:00 Duhovna oaza - 8. oddaja 17:00 Povabilo na kavo-pon. 18:20 Ptujske odrske deske - 6. oddaja, pon 20:00 Ptujska kronika-pon 20:20 Cista umetnost - 9. oddaja, pon. 20:35 Spori (no) - pon. 21:05 Beachmaster 2011 - pon. 21:15 Moto scena - 9. oddaja, pon 21:40 RegiTV Gorišnica - pon Sobota*.!. 9:00 Ptujska kronika-pon. 10:00 Ounovna oaza - 8. oddaja - pon. 10:25 Mod(o - pon. 11:20 Zemlja in mi-8. oddaja, pon 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon 13:00 Pregled tedna 13,20 Polje 2012-1, del 1515 Kuhinjica - pon 15:00 Ptujska kronika - pon 13:00 Ptujska kronika - pon 18:20 Ptujske odrske deske - 3. oddaja - pon. 13:50 Pregled tedna - pon 10:3010. Poli maraton-pon 19:4010. Ptujske grajske igro - pon 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 EPK napet nik - 8. oddaja - pon. 20:50 Zemlja in mi - 9. oddaja - pon. 21:25 Moto scena - 9. oddaja - pon. 21:50 Kultura na dlani - 6. oddaja - pon. Nedelja 5.8. ...]Ptnji.._._ 9:20 Kuninjica 9:00 Ptujska kronika - pon pon. pon. 10:15 Duhovna oaza - 3. oddaja 13:00 Pregled tedna-pon 13:25 Zemlja in mi - 3. oddaja - pon. 13:50 Polka in majolka 13:00 Ptujska kronika - pon 13:2010. Ptujske grajske igre-pon 13:40 Pregled tedna-pon 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Kultura na dlani - 4. oddaja -2110 Šport (no) - pon. 21:40 Moto scena - 7. oddaja - pon. Ponedeljek 6.8. 9:00 DnevnikTVMarihor-pon 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Modro - pon. 10:25 Pregled tedna-pon 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 17:00 Povabilo na kavo-pon 17:35 Prejslec tedna -jion 19:05 Kultura na dlani - 6. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon 20:20 Kimavievi večeri 2011 - pon 20:50 EPK napovednik - 8. oddaja - pon. 21:20 Moto scena -12. oddaja - pon. 21:40 Gospo Ptujski - pon. www.petv.tv Uj mHtasirniHliMaUaSaiTir Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! MTD d.o.o. v stečaju, Breg 13, MAJŠPERK VABILO K ZAVEZUJOČEMU ZBIRANJU PONUDB I. predmet četrte prodaje je nepremično premoženje stečajnega dolžnika, in sicer: nezazidano stavbno zemljišče na ureditvenem območju obrtne cone Kidričevo v izmeri 27.779,00 m2, na parcelnih številkah 1011/1 in 1020/1, ki sta vpisani pri z. k, vložku 815, k. o. Lovrenc na Dravskem polju, za izhodiščno ceno: 395.000,00 eur. Nepremično premoženje se ponudi v prodajo po ceni, ki je za 76 % nižja, kot jo je ocenil sodno zapriseženi cenilec. II. Pogoji prodaje 1. Zbiranje ponudb je pravno zavezujočega značaja in je obveznost stečajnega dolžnika skleniti pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najvišjo ceno nad izklicno - izhodiščno ceno, izključena pa je obveznost upravitelja skleniti pogodbo za nižjo ceno od izklicne - izhodiščne cene. 2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeno ceno in ponujeni rok plačila, ki ne sme biti daljši od 15 dni od podpisa pogodbe. 3. Postopka zbiranja ponudb se lahko udeleži samo tisti, s katerim stečajni dolžnik lahko sklene pogodbo o prodaji premoženja, zato se šteje, da ponudnik z oddajo ponudbe podaja izjavo, da ni ovir za sklenitev pogodbe s stečajnem dolžnikom, določenim v prvem odstavku 337. člena ZFPPIPP 4. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od dneva, ko je potekel rok za zbiranje ponudb. Ponudniku, ki je uspel v postopku javnega zavezujočega zbiranja ponudb, bo upravitelj hkrati z obvestilom o izidu poslal tudi besedilo pogodbe. 5. Najboljši ponudnik je dolžan skleniti pogodbo o nakupu v osmih dneh od prejema obvestila o izbiri, kupnino pa plačati v celoti v roku 15 dni po sklenitvi pisne pogodbe. 6. Če najboljši ponudnik ne sklene pogodbe ali ne plača v celoti kupnine v zapisanem roku, se šteje, da je odstopil od nakupa in je pogodba razveljavljena po samem zakonu. 7. Premoženje, ki je predmet prodaje, preide v posest in last kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina. Poleg kupnine tudi vse preostale stroške, povezane s prodajo premičnega premoženja in morebitne druge stroške, plača kupec. 8. Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po kritju vseh stroškov, ki so nastali zaradi kupčevega odstopa od nakupa. 9. Če zamuda kupca s plačilom kupnine traja več kot 15 dni, lahko stečajni dolžnik odstopi od prodajne pogodbe, ne da bi moral kupcu dati dodatni rok za izpolnitev slednje. 10. S plačilom kupnine prenehajo: zastavna pravica in druge pravice tretjih na predmetu prodaje, če so bile pridobljene do začetka stečajnega postopka. 11. Pri prodaji premoženja ima občina Kiričevo zakonito pravico uveljavljati predkupno pravico. 12. Prodajna pogodba bo sklenjena pod odložilnim pogojem, da bo sodišče k njej dalo soglasje in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče soglasje zavrne. 13. Premoženje se proda po načelu »videno - kupljeno«. Stečajni dolžnik ne odgovarja za stvarne napake premoženja, ki je premet prodaje, in se objavi na spletnih straneh AJPES-a, dnevnim listu VEČER in Štajerskem tedniku - Ptuj. 14. Upoštevane bodo samo ponudbe ponudnikov, ki bodo do potekan roka za oddajo ponudb vplačali varščino v znesku 19.750,00 eur na račun stečajnega dolžnika št. 0451-5000-1713-431 pri NKBM, d. d. Ponudniku, ki v postopku izbiranja ponudb ne bo uspel, bo znesek varščine vrnjen v roku treh delovnih dni po opravljeni izbiri ponudnika, s katerim bo sklenjena pogodba. III: Rok za oddajo ponudb Rok za oddajo ponudb je 15 dni po objavi v Štajerskem tedniku - Ptuj. Ponudbe je treba poslati v zaprti ovojnici, priporočeno po pošti, na naslov upravitelja stečajnega postopka: Marinič Ignac, Trg Leona Štuklja 5/II, 2000 Maribor. IV Informacije o predmetu prodaje Informacije o prodaji terjatev in možnostih njihovega ogleda dobite pri upravitelju stečajnega postopka na tel št. 02 251 69 58. www.radio-tednik.si O OMiklavž le.e. ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA c OPR. BARVA AUDI A6 2.7 TDI AVANT MU 2009 19.550,00 ALU PLAT. SREBRN BMW 525 D KARAVAN 2006 12.980,00 AVT.KUMA SREBRN CHEVROLET LACETT11.416 V 2006,12.mes 3.999,00 KUMA ČRNA FORD FOCUS CMAX 1.6 TDCI 2009 8.790,00 KUMA SREBRN LANCIA DELTA 1.6 MULT1JET 2010 11.990,00 NÄVI. KOV. SIVA MAZDA BT-50 2.5 TD 143CV 2008 itw »(11.600,00) KUMA SREBRN PEUGEOT 307 SW 1.6 HD116 V 2007 6.460,00 ALU PLAT. KOV. SIVA RENAULT CU01.5 DCI 2009 6.390,00 KUMA BELA RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1.5 DCI 2010 9.280,00 KUMA BELA ŠKODA SUPERB 2.0 TDI 2009 15.490,00 ELEGANCE SREBRN TOYOTA AURIS 2.0 MD 2009 9.680,00 AVT.KUMA SREBRN TOYOTA CELICA 1.8 WT1 2004,12.mes 7.550,00 AVT.KUMA SREBRN VOLVO S 80 2.4 TD5 AUTOM. 2005 6.990,00 XSEN0N KOV. SIVA VW GOLF PLUS BLUEM. 1.6 TDI 2010 11.980,00 AVT.KUMA MIŠJE SIVA VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN 2007 9.380,00 AVT.KUMA KOV. ČRNA VW PASSAT 2.0 TDI BLUEM. UMUZ. 2009 12.990,00 NÄVI. SREBRN VW PASSAT 2.0 TDI BLUEM. KARAV. 2009 11.880,00 AVT.KUMA JEKLENO SIVA Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. Povsod te čutimo mi vsi. SPOMIN V nedeljo, 5. avgusta, bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož in ati Zvonko Budja IZ GABRNIKA 11 a Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, se ustavite ob njegovem grobu in prižgete svečo. Žalujoči: žena Anica s sinom Mitjem Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate. ZAHVALA ob boleči izgubi očeta, tasta, dedka in pradedka Pavla Potočnika IZ MESTNEGA VRHA 105 26. 1. 1928 + 27. 7. 2012 Hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala za izrečene besede slovesa ge. Veri in g. Krambergerju. Hvala g. patru Andreju za cerkveni obred. Še enkrat vsem skupaj hvala. Žalujoči: sinova Otmar in Janko ter hčerke Trezika, Anica in Lizika z družinami MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE v Štajerski TEDNIK ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE AVTOMOBILI P.R. UIY$H ) Industrijska 9, MARIBOR ^LLZS 02 2283020, 031 658 679 NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE ODKUP VOZIL V ENI URI ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA CITR0ENXSARAMI 1998 999,00 2. LASTNIK KOV. MODRA RENAULT LAGUNA 1.81 1998 1.340,00 1.LASTHIK, T. MODRA PEUGEOT BOXER 2.5 D KOMBI FURG0N 2001 2400,00 MOŽ. ODBIT. DDV DELA RENAULT MEGANE 1.5 DCI 2004 3.990,00 KUMA KOV. SIVA FORD GALAXY 1.9 TDI 2001 4.270,00 GL SERV. PR1199.000 KM KOV. ČRNA FORD C-MAX 1.6 TREND 2008 8.990,00 LE 52.350 KM KOV. SIVA PEUGEOT 307 2.0 HDI 2004 4.990,00 SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA OPELVECTKA 2.2 DD KAR. 2004 5.390,00 XENON RDEČA RENAULT CU01.216V 2007 5.590,00 KUMA KOV. SV. MODRA KIACEED 1.4 GSLIX FRESH 2007 6.890,00 1. LAST. KOV. ČRNA VOLKSWAGEN GOLF 1.9TREN. 2004 6.980,00 2.LAST. KOV. SREBRNA FORD FUSION 1.6 C0MF. 2006 5.290,00 SAMO 76.201 KM K0V.SV.M0DRA FORD FUSION 1.6 C0MF. 2009 6.990,00 SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA FORD FOCUS TUEND 1.6 TWCT 2007 7.290,00 SLOVENSKI KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN GOLF 2.0 SDI 2007 7490,00 NIZKA PORABA MODRA FORD FIESTA TUEND M 2009 8.190,00 ALU PLATIŠČA SV. MODRA, KOV. FORD FIESTA TUEND 1.25 2010 8.990,00 GARAN. D011/2012 KOV. ČRNA PEUGEOT 807 2.6 HDI 2008 8.990,00 GLAVNI SERV. KOV. SREBRNA FORD FIESTA 1,25 TREND 2011 9490,00 LE 11.627 KM RDEČA FORD FUSION EBONY 1.6 2011 9.890,00 LE 6450 KM KOV. ČRNA FORD FIESTA TREND 1.25 NOVO 9.990,00 DOBAVATAKOJ! RDEČA FORD FOCUS EBONY 1.6 2010 10450,00 TREND PLUS PAKET KOV. SREBRNA FIAT BRAV014 2011 10.990,00 1.LASIMK KOV. RDEČA VW T0URAN 2.0 TDI AVTOM. 2007 11490,00 1EMP0MAT KOV. T. SIVA FORD FOCUS EBONY 1.6 NOVO 12.315,00 TREND PLUS PAKET KOV. SREBRNA FORD M0NDE01.8 TDCI GHIAKARAV. 2009 13.890,00 NAVIGACIJA KOV. ČRNA FORD M0NDE0 2.0 TDCI TITAN. 163 KM 05/2011 23.280,00 ČRNA SIREHA BELA FORD FOCUS EC0B00ST-AVIO LETA NOVO od 13.830,00 ZELO NIZKA PORABA!!! ČRNA,SREBRNA FORD KUGAIREND 2.0 TDCI 4X2 NOVO od 23.200,00 ST1LSKI PAKET BELA, ČRNA, LUNAR FORD SIMX TREND 2.0 TDCI NOVO od 23.330,00 PARKSENZ. BELA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, drage mame, babice in tašče Barbare Šibila, roj. Turnšek IZ SEL 10 A 30. 10. 1946 + 26. 7. 2012 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za maše ter izrečena ustna in pisna sožalja. Zahvala tudi podjetju Rimljan, veterinarski fakulteti in osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj. Hvala pevcem Feguš, govorniku za ganljive besede ob slovesu, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu zavodu Mir, g. patru Jožetu Petku za opravljen poslednji obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami v dneh žalosti, se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Stanko, sin Stanko z družino in hčerka Darja z družino Vsakokrat, ko misel se povrne, spodbudi oko, da solza se utrne, zave srce se bolečine ... SPOMIN 1. avgusta je minilo 10 let, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče, dedek in pradedek Alojz Bezjak IZ DOLAN 20 Hvala vsem, ki z lepo mislijo obstojite pri njegovem grobu in mu prižgete svečo. Tvoji najdražji Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v nebo. ZAHVALA ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pradedka Ivana Bračka IZ RIMSKE PL. 23, PTUJ roj. 22. 4. 1933 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter za darovano cvetje in sv. maše, sveče ter izrečena ustna sožalja. Hvala g. Veri Kokol za govor in duhovniku za opravljeno sv. mašo. Hvala tudi podjetju Boxmark in pogrebnemu zavodu Javne službe Ptuj. Žalujoči: žena Lizika ter hčerki Valerija in Irena z družinama Zdaj ne trpiš več, draga mami. Zdaj počivaš, zdaj te več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen, odkar te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame in babice Marjance Zupanič IZ KIDRIČEVEGA Iskreno se zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se kakorkoli poslovili od naše mame in babice, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govornici ter vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hčerki Jasmina in Simona Ptuj • 18. skupščina Komunalnega podjetja Ptuj Uprava in nadzorni svet brez razrešnice Na 18. skupščini Komunalnega podjetja Ptuj, ki je bila 26. julija, pričakovano tako uprava kot nadzorni svet nista dobila razrešnice. Skupščine se je udeležilo 87,60 odstotka delničarjev. Izgubo za leto 2011 v višini 826 tisoč evrov bodo pokrili iz prenesenega dobička iz prejšnjih let v višini 696.679 evrov in drugih rezerv iz dobička v višini 129.931. Komunalno podjetje Ptuj je lani prvič poslovalo z izgubo, glavni vzroki za nastalo izgubo pa so predvsem v popravku vrednosti terjatev do podjetij v stečaju v skupni vrednosti 818.256 evrov. Gre za Cestno podjetje Maribor, d. d., za katero so bili v letu 2011 izvedeni popravki vrednosti terjatev v višini 100 odstotkov, in sicer v višini 248.199 evrov, do podjetja Nizke gradnje Ptuj pa v višini 570.056 evrov. Do teh poprav- Foto: Črtomir Goznik Na skupščini Komunalnega podjetja Ptuj, ki je bila 26. julija, so potrdili sklepe, ki so jih pred tem potrdili že mestni svetniki. kov vrednosti je prišlo predvsem zaradi dvoma v poplačilo terjatev iz stečajne mase. Na skupščini so delničarji potrdili tudi spremembe statuta družbe, vnesli so nove dejavnosti, ki bodo družbi omogočale dodatne možnosti za pridobi- vanje prihodkov. Revizijo poslovanja podjetja za leto 2012 bo izvedla pooblaščena revizijska družba Auditor s Ptuja, ki je za poslovanje za leto 2011 izdala mnenje s pridržkom zaradi ugotovljenih nekaterih nepravilnosti, zato tudi ni bilo razrešnice za obe upravi, ki sta v letu 2011 vodili Komunalno podjetje Ptuj. Mnenje s pridržki je neodvisni revizor podal zaradi neurejenega razmerja pri prenosu infrastrukture na posamezne občine, kar bi se sicer moralo zgoditi že veliko prej. V lanskem letu so bile najemne pogodbe za ptujski vodovodni sistem podpisane le s petimi občinami, za oskr- bo s toploto pa z eno občino. Podjetje tudi ni opravilo popravka vrednosti v višini 351 tisoč evrov, ki se po ugotovitvah neodvisnega revizorja nanašajo na dvomljive in sporne terjatve do kupcev ter na terjatve do kupcev, ki so glede na zapadlost starejše od 365 dni. Predlog uprave je sicer bil, da revizijo poslovanja za leto 2012 opravi družba ABC revizija, ki je bila od vseh prispelih ponudb najugodnejša. MO Ptuj, ki ima v podjetju 43-od-stotni delež, pa je predlagala za revizijsko hišo družbo Auditor s Ptuja, kar je skupščina 26. julija tudi sprejela. MG Pragersko-Cirkovce • Obnavljajo železniško progo Motena sta železniški in lokalni promet Na relaciji železniške proge Pragersko-Cirkovce-Kidričevo v teh dneh kljub izredni vročini potekajo kompleksna obnovitvena dela spodnjega ustroja tramov in tirnic, zaradi česar je na tem odseku občasno moten železniški in lokalni promet. Kot so pojasnili v Železniškem gradbenem podjetju iz Ljubljane, so z deli pričeli 21. julija, sicer pa gre za projekt Nadgradnja proge Pragersko-Ormož-Murska Sobota, 2. etapa. Celotna vrednost izvedbe omenjenih del je ocenjena na 53.917.853 evrov z DDV, pri čemer je predvideno sofinanciranje iz Evropske unije v znesku 28.663.020 evrov. V okviru projekta bodo izvedli nadgradnjo železniške proge Pragersko-Murska Sobota, spodnjega in zgornjega ustroja, na odsekih Pragersko-Ptuj in Mekotnjak-Murska Sobota, ki je predvidena od leta 2012 do leta 2014. V letu 2012 bodo izvajali nadgradnjo železniške proge na odseku od Prager-skega do Kidričevega, pri čemer je predvideno, da bodo v letošnjem letu nadgrajenih 10,5 km, v letu 2013 okoli 20,5 km in v letu 2014 okoli 3,95 km železniške proge. Nadgradnja proge obsega Foto: M. Ozmec Del proge od Pragerskega proti Cirkovcam je že obnovljen, zamenjan je več desetletij star spodnji in zgornji ustroj, lesene tramove zamenjujejo z betonskimi, nove pa so tudi tirnice. odstranitev dosedanjega tira, izkop gramozne grede in obstoječega tampona z odvozom; izdelavo novega tamponskega sloja, izdelavo odprtih odvodnih jarkov in drenažnih jarkov; polaganje ločilnega geo-sintetika; izdelavo novega tira UIC 60, pritrditev na betonskih pragih Pandrol, ureditev obstoječih nivojskih prehodov v gumi izvedbi s T-robniki, rušenje obstoječih prepustov ter obnovo obstoječih prepustov; izvajanje zaključnih del oziroma varjenje in sproščanje tira. V sklopu projekta je predvidena tudi obnova postajališč Šikole, Strnišče, Hajdina, Ljutomer mesto in Veržej. Nadgradnjo proge izvajajo v 70-urnih zaporah, ki pote- kajo od sobote od 2. ure do ponedeljka do 24. ure. V okviru 70-urne zapore opravijo nadgradnjo 480 m tira, kar pomeni popolno odstranitev starega tira ter gradnjo novega nadgrajenega tira. Proga je v tem času na določenem odseku zaprta, promet pa poteka z nadomestnimi prevozi. Odsek nadgrajene proge se preda v obratovanje po zaključku zapore, ko na tem odseku ponovno poteka promet. V Občini Kidričevo so dodali, da naj bi omenjena dela trajala do decembra. Sicer pa je Občina Kidričevo izdala soglasje za uporabo lokalnih cest in za zasip gramozne jame v bližini deponije odpadnih avtomobilskih gum v Lovrencu na Dravskem polju. Izvajalec del je delno že in še bo v gramozno jamo prepeljal okoli 30.000 kubičnih metrov odpadnega materiala, s čimer naj bi bila gramozna jama sanirana in spremenjena v kmetijsko zemljišče. Naročnik obnove trase železniške proge je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, izvajalec del pa je odgovoren, da se prekomerna obremenitev lokalnih cest s tovornimi vozili izvaja v skladu s cestnoprometnimi predpisi in odloki Občine Kidričevo. OM tehnični pregledi (za osebna, tovorna in motorna vozila, traktoije) vse za pogon (ležaji, tesnila, jermeni,...) TEVE PTUJ Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787-10-10 Črna kronika S ponaredkom vozniške hotel čez mejo 29. julija ob 4.20 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Središče ob Dravi kontrolirali 24-le-tnega državljana Moldavije. Ugotovili so, da je uporabljal ponaredek moldavskega vozniškega dovoljenja. Vozniško dovoljenje so zasegli in moškemu izdali plačilni nalog, zaradi suma storitve kaznivega dejanja Ponarejanje listin pa bodo zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. Pogorel vikend 30. julija okoli 21.50 je iz do sedaj neznanega razloga prišlo do požara počitniške hišice v Belskem Vrhu, ki je v celoti zgorela. Poškodovanih ni bilo, premoženjska škoda znaša okoli 40000 evrov. Požar so pogasili gasilci PGD Bukovci in PGD Zavrč. Policisti so opravili ogled in zbirajo obvestila. Ukradel berlinga V noči iz 30. na 31. julij je neznani storilec v Ljubljanski ulici v Mariboru odtujil osebni avtomobil Citroen Berlingo, 1.6 HDI, bele barve, letnik izdelave 2011, reg. št. MB HJ-195. Premoženjska škoda znaša okrog 14000 evrov. Na Gruškovju odkrili ukraden avto in dva begunca 31. julija ob 1.20 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 22-letnega državljana Nizozemske. Ob kontroli vozila Volkswagen Polo so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno maja na Nizozemskem. Vozilo so zasegli. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja Ponarejanje listin bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. Isti dan ob 5. uri pa so policisti in cariniki na omenjenem mejnem prehodu ob vstopu v Slovenijo kontrolirali 42-letnega državljana Turčije. Ob kontroli priklopnega vozila so ugotovili, da sta se v vozilu nahajala dva moška, stara 16 in 17 let, državljana Afganistana. Policisti so ugotovili, da sta moška v vozilo vstopila na počivališču Plitvi-ce, ne da bi voznik to vedel. Zoper oba so poda li obdolži Ini predlog in ju predali hrvaškim varnostnim organom. EsSig s - ^ jf\ Poletna ponudba vseh pizz H r vPomaranči 5,90 eur pomaranča, ob dravi 3a, ptuj Napoved vremena za Slovenijo Če se avgusta po gorah kadi, 18/30 kupi si kožuh za zimske dni. 17/30 Danes bo sončno, popoldne in zvečer bo predvsem v severni Sloveniji nastalo nekaj neviht. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, najvišje dnevne od 27 do 32, na Primorskem do 34 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo večinoma sončno in vroče, popoldne lahko v notranjosti nastane kakšna vročinska nevihta. (PoihlajU nai na iuitounm ijihtu! RADIOPTUJ www.radio-ptuj.si