jPoStarina plaćena u gotovom
Godina VIII. Broj 22,
U Zagrebu, 29. maja 1936.
Pojedini broj stoji dinara 1.50
r
UREDNIŠTVO I UPRAVA
ZAGREB
MASARYKOVA ULICA 28a Telefon broj 67-80
i
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine
LJUBLJANA
Erjavčeva cesta 4a
_____________________/
GLASILO SAVEZA JUGOSIOVFNSKIM EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE
• J
KOLIKO ITALIJA TROŠI ZA TALIJANE U INOSTRANSTVU?
Kad se govori o brizi pojedinih nacija za svoje manjine izvan granica, onda se redovito spominje u prvom redu Njemačka kao ona, koja je znala tu svoju briga da postavi u okvir jednog sistema. Niko ne čini toliko za svoje sunarodnjake u drugim zemljama koliko to čini upravo Njemačka. Ne samo da se za njih brine samo platonski, nego i tako Sto za njihovo održanje izdaje velike svote novaca. Fondovi Njemačke za Nijemce u inostranstvu veliki su. A karakteristično je, da se velik dio tog kapitala sabire u njemačkom narodu, koji ima smisla i za materijalne žrtve, kad se radi o ovakvoj stvari.
Od Nijemaca su mnogo naučili Poljaci, koji imaju takodjer sjajnu organizaciju svih Poljaka na svijetu ma gdje se oni nalaze. Često dolazi do izražaja ta interesantna duhovna zajednica Poljaka izvan granica poljske države s onima u državi l nedavno je bila takva jedna manifestacija. Razumije se i tu je finansijski momenat òd velikog značenja, pa i Poljska troši velike svote novaca za organizovanje i čuvanje poljskog karaktera poljskih manjina i poljskih iseljenika raštrkanih po svijetu.
I Čehoslovaci su znali da organizuju nćšto slična. Sam Masaryk i Beneš otvoreno se ističu kao duhovni vodje onog pokreta, koji ima kao cilj organizovanje svih Čeha i Slovaka izvan granica države. Nedavno je Beneš o tome izrekao lijepe misli, koje bi mogle da se iskoriste kad se želi dokazati, da brigu za održanje nacionalnog karaktera manjina izvan granica nije imperijalistička, nego demokratska, humana, civilizatorska, u najplemenitijem smislu riječi, i u skladu s najidealnijim shvaćanjem općeljudskog razvoja. Razumije se i čeho-slovačka daje i zaslugom privatne inicijative, a takodjer iz državne blagajne velike svote za te ciljeve.
' Nećemo se upuštati u citiranje onoga što čine Madžari, onoga što čine Rumunji i što čine neke druge nacije. Ima mnogo primjera i na tim stranama za oponašanje. Ali želimo da istaknemo nešto što nam je mnogo bliže, što će svaki naš čitatelj bolje da shvati i što izazivlje pravu komparaciju s našim specijalnim prilikama. Radi se o Italiji.
Italija, naročito današnja, nema u brizi za svoje sunarodnjake izvan granica nipošto neke prvenstveno etičke, idealističke namjere, nego je tu osnovna imperijalistička misao. Ne radi se o nekoj akcjji, koja ima humani cilj. Sve je to proradunano na spremanje terena za buduća osvajanja i poklapa se u velikom dijelu s vojničkim planovima fašizma. Mi smo o talijanskom iredentizmu općenito i detaljno u ovom listu već toliko pisali i obradili tu temu s raznih strana, da se sada ne kanimo opet vraćati na nju opširno. Želimo samo da ukažćmo na neke nove informacije, koje su vrlo interesantne, jer nam otkrivaju koliko Italija troši za održavanje talijanstva u drugim državama. Izgleda prema talijanskim ciframa, da Italija ne zaostaje za Njemačkom u milijunima, koje daje za propagandu medju Talijanima u svijetu, a naročito medju Talijanima u zemljama, koje s njom graniče.
Uspjeli smo da rekonstruiramo na temelju pouzdanih informacija ovo:
Talijanska vlada ima na raspoloženju za političke i propagandističke ciljeve velike kredite i fondove. Tako se u budžetu ministarstva vanjskih poslova nalaze ove pozicije:
izdaci u vezi sa manifestacijom talijanske intelektualne aktivnosti u inostranstvu — 270.000 lira:
doprinosi i izdaci za političke, naučne I religiozne misije na Levantu — 1,000.000;
Popolna militarizacija Italije
Z zakonom od 31. decembra 1934. štev. 2150 je bilo razglašeno, sìa sta funkciji državljana in vojaka v fašistični državi ne-zdržljivo vezani druga z drugo. Vojaška vzgoja je po tem zakonu bistven del nacionalne vzgoje. Začenja se, čim je otrok sposoben, da shvati, kar vidi in sliši, in traja, dokler more državljan v obrambo države držati orožje v roki, to jo do 55. leta. Zakon razlikuje tri faze v vojaški vzgoji: vojaško predizobrazbo, vojaško službo in povojaška vzgoja. Vojaška predizobrazba, ki naj pripravlja iz doraščajočega fanta v duševnem, telesnem in tehničnem pogledu dobrega vojaka, je za mladino od 14. do 18. leta poverjena fašističnim organizacijam, balilam in avangardistom. Medtem pa je bila ustanovljena še organizacija »sinov volkulje«, tako da se začenja ta vojaška izobrazba že s šestim letom in celo prej. Za mladeniče od končanega 18. leta do vpoklica pod orožje poslujejo tako zvani 'predvojaški tečaji. Ti so obstojali že prej, toda bili so prostovoljni in so dajali udeležencem razne ugodnosti ob nastopu aktivne vojaške službe. Z zakonom od 29. decembra 1930. štev. 1750 pa so postali ti tečaji, ki trajajo dve leti, obvezni za vse telesno sposobne mladeniče. Uvodoma omenjeni zakon je te določbe le še poostril. Predvojaški tečaji so neposredno podrejeni vojnemu ministrstvu, vodstvo pa je poverjeno fašistični milici.
Da so obvezanci redno udeležijo teh tečajev, jamčijo starši, odnosno varuhi in se kaznujejo z globami od 50 do 500 lir, ako bi jih kakorkoli ovirali pri obisku. Še večje kazne so določene za delodajalce, ki ne bi pošiljali svojih nastavljencev na tečaje.
Obvezanci sami pa so v smislu zakona od 13 junija 1935, štev. 1067 podvrženi vojaškim sodiščem. Za enkratni izostanek se kaznujejo z globo od 20 do 500 lir. Pri drugem izostanku se kazen podvoji. Kdor trikrat zaporedoma izostane, se kaznuje z zaporom do 6 mesecev.
Vojaška poizobrazba traja od dneva, ko je bil vojak odpuščen iz aktivne službe do končanega 32. leta in je za vse bivše vojake obvezna.
Ker se je vojaška predizobrazba prej vršila navadno ob nedeljah in praznikih, tak da niso mogli udeleženci prisostvovati službi božji, se je na pritisk Vatikana s kraljevim dekretom od 20 junija 1935 štev. 1010, ki je bil medtem že pretvorjen v za-
kon, uvedla tako zvana «fašistična sobota«. Vsi delavci in uradniki imajo ob sobotah že ob 13. uri delopust. Izvzeti so delavci, katerih delo ne dopušča prekinitve. Toda taki delavci morajo imeti najmanj 24 sobotne popoldneve proste. Mladeniči do končanega 21 leta pa imajo vsako soboto popoldne prosto. Ti popoldnevi se morajo v smislu zakona uporabljati v prvi vrsti za vojaško pred-in poizobrazbo.
Posebna pažnja se posveča vojaški izobrazbi dijaštva. Po zakonu od 31, decembra 1934. štev. 2152 se je s školskim, letom 1934—35 uvedla na vseh srednjih in visokih šolah »vojaška kultura« kot obvezen predmet. Ta pouk se deli v tri stopnje. V najnižji stopnji, ki je namenjena dijakom nižjih razredov srednjih šol, naj si usvaja učenec zadostno teoretsko in praktično znanje vojaških ved, ki je potrebno za gradu-iranega ali specializiranega vojaka. Na srednji stopnji se učencem višjih razredov teoretsko in praktično predavajo vojaški predmeti, ki jih mora poznati rezervni častnik. Tretja stopnja, ki je obvezna za viso-koškolce, ima namen, da vzgaja voditelje, organizatorje in specialiste za vojno službo. Ta pouk je poverjen aktivnim ali rezervnim častnikom različnih čet. Udeležba je za vse dijake obvezna. Srednješolec ne more biti pomaknjen v višji razred in visokošolec ne more polagati doktorskih ali diplomskih izpitov, ako ne predloži dokaza, da je z uspehom dovršil predpisani vojaški tečaj.
Pred enim mesecem pa je uradni list »Gazzetta Ufficiale« objavil dekret od 26. marca 1936. štev. 608. s katerim se je uvedla obvezna vojaška knjižica. To prejme vsak deček, ko dopolni enajsto leto in je mora hraniti do končane vojaške poizo-brazbe. V knjigo se beležijo vsi podatki o njegovi telesni sposobnosti in o poteku njegove vojaške izobrazbe. V knjižici pa je tudi poseben odstavek, za opombe o političnem delovanju imejitelja knjižice.
V začetku knjižice čitaš »Deset zapovedi državljana-vojaka«, ki se glasi, tako-le:
1.	Dolžnost bodi geslo in vodilna misel vsakega tvojega dela.
2.	Uči se ljubiti in častiti nad vse svojo domovino.
3.	Tvoja vera naj bo čista kakor biser, trdna kot skala, žareča kot sonce.
4.	Zahtevaj od Boga moč in pogum, da postaneš vsak dan boljši: učenec — vojak — državljan.
5.	Tvoje misli kakor tudi tvoja dejanja naj boda vredna naloge, ki ti je zaupana.
6.	Za domovino, za kralja, za vodjo žrtvuj svoje življenje.
7.	Bodočnost jo v tvojih rokah : upanje vseh v tvoji mladosti.
8.	Najboljše plačilo z£ tvoje delo bo zavest, da si ga dobro izvršil.
9.	Ne pozabljaj, da je disciplina prva čednost vojaka in državljana.
10.	Tebi slava, če si jo boš znal zaslužiti.
V	knjižici pa čitaš lahko tudi te izjave Mussolinija:
»Delaj, italijanska mladina vseh šol in vseh delavnic, na tem, da bo domovina resnično dosegla sijajno bodočnost, delaj na tem, da bo dvajseto stoletje videlo Rim kot središče latinske kultjire, kot vladarja Sredozemskega morja, kot svetilnik vsem narodom.«
»Delajte na tem. da bo slava bodočnosti prekosila slavo preteklosti.«
»Mi postajamo in bomo čimdalje bolj postajali, ker to hočemo, »vojaški narod«. Ker se mi ne bojimo besed, bom dodal »militarističen narod«. Dopolniti hočem »voj-niški narod«, ki je čimdalje bolj sposoben za uboganje in žrtvovanje domovini.«
V	oddelku, poločenem odsluženim vojakom, pa stoji:
»Treba je biti močan predvsem po številu, kajti ako bodo zibelke prazne, narod postara in propada. Treba je biti pogumen, ne ozirati se nikdar nazaj, kadar se je kaj sklenilo, treba je iti vedno naprej. Treba je biti močan po značaju, da se ravnotežje ne zruši ne, kadar obsije narod sonce slave, ne kadar ga tepejo nezasluženi udarci usodo.«
Te dni pa je veliki fašistični svet določil, da morajo vsi včlanjeni fašisti postati tudi člani milice in s tem oboroženi čuvarji fašistične Italije. Praktično se je ta novi sklep sedaj omejil na osebe, ki niso služile vojakov. Pritisk za vpis pa je povsod silno velik in fašistični tisk poroča, o močnem odzivu, ki ga je našel poziv v fašistični javnosti. Vse to se vrši pod geslom, ki je prišlo iz Rima: »Fašistična revolucija je ustvarila imperij. Fašizem se tedaj brani, ako se brani imperij, ki je sinteza vere. žrtvovanja in volje naroda.«	P. P.
Rezultat ljudskega štetja v Italiji
Mussolinijeva Italija je antiteza civilizacije
Trst, maja 1936. — Agis. — Izšle so prve številke o ljudskem štetju v Italiji, ki kažejo da se nahaja v Italin 42,438.104 prebivalcev. Dočim se o onih, ki so v Afriki ne vodi računa, iz vojaških ozirov seveda. Prirastek v primeru z letom 1931 znaša okoli 2 miljona. Zanimivo pa je sledeče: da so mesta kot n. pr. Rim, Tarento in Milano izkazala po 17, 28.5, 12.4% prirastka, dočim je Trst narastel le za 1.1%, kar je najmanj v Italiji. Seveda dela to Tržačanom nemajhne skrbi in preglavice in se skušajo na vse načine opravičevati. Skupno šteje Trst 252.238 prebivalcev in je narastel za 2664 v primeri s štetjem 21. aprila 1931. Vsekakor pa ugotovljajo, da se Trst na demografskem polju dviga in ne kaže padanja, četudi je to dviganje počasno. Pravijo da je Trst rastel v 18. stoletju naravnost z amerikansko hitrostjo, celo nevarno, vsled umetnega političnega vseljavanja. Med vojno je bil naznačen kot žrtev in da bo zmanjšal prebivalstvo na stopnjo 17. stoletja.
Toda to se ni zgodilo. »Po vojni, do 1. decembra 1920 pa se je na 10. tisoče ljudi vračalo v svoje pokrajine, a naši so iz starih pokrajin prihajali. Nikoli ni bilo boljše kompenzirano izseljevanje tujcev s tem krasnim vseljevanjem »reg-nikolov«. S tem je bila dana Trstu izdatna transfuzija naše dobre italijanske krvi. če bi tedaj izvedli štetje po narodnostih, bi prišli do enega najbolj veselih zaključkov, t. j. da se je z veliko vojno rešil Trst najmanj 50.000 tujcev, ki so se vrnili v svoje dežele in bili nadomeščeni po naših bratih.«
To je izgovarjanje tržaškega časopisja o zelo slabem prirastku prebivalstva v Trstu, če pustimo pri strani ostalo, pa vidimo, kako upošteva časopisje one, ki so morali emigrirati in kako visoko ceni njih število. Da je pri tem prizadet skoro 100% slovenski element, o tem ni dvoma, številka, ki jo časopisje omenja, pa je tako velika, da nam da resno
JULIEN BENDA O FAŠISTIČKOJ ITALIJI
Znamenit francuski publicista Ju-lien Benda napisao je u američkom časopisu »Foreign Affairs« članak o današnjoj podvojenosti Francuske naročito obzirom na abesinski rat, pa u tom članku veli o Italiji i ovo:
»Mussolinijeva Italija nije civilizacija. Civilizaciju predstavlja nekadašnja Italija, male talijanske republike iz Re- , nesanse. Današnja Italija je jedan ogroman logor, potpuno i isključivo vojnički, čvrsto zatvoren protiv prodiranja svake ugladjenosti; svake ideje o slobodi; ona zna samo za mđignutu šaku i za kult vodja. Kad bi‘ htio naći po-redjenje u povijesti, poredio bih ovr fašističku Italiju sa starim mongolskim carstvom: ova Italija je antiteza civilizacije. Drsko je da ona sebe pokušava dovesti u vezu s Italijom Petrarke i Leonarda, da Vincija. Riječi »civilizacija« dato je dvosmisleno značenje«.
izdate! i doprinosi za obranu talijanstva u inostranstvu — 6,315.000:
vanredni izdatci u inostranstvu — 1,450.000;
prinadležnosti za osoblje škola i za službu fizičkog odgoja u inostranstvu — 27,500.000;
subvencije školama u inostranstvu — 8,500.000;
talijanski kulturni instituti u inostran-stvu — 850.000;
opći troškovi za talijanske škole u Inostranstvu — 1,800.000 tu ne ulaze troškovi za najam zgrada za škole i održavanje, ni troškovi za nabavku materijala i knjiga, koji se nalaze u drugim partijama sa 675.977 i 3,500.000 Ura;
subvencije studentima koji dolaze u Italiju radi studija — 531.000;
troškovi povjerljivog karaktera u vezi sa mcdjunarodnlm dogodjajlma — 5,400.000.
Tome treba dodati I deklarisani povjerljivi fond ministarstva u iznosu od 1,080.000 lira.
U budžetu ministarstva unutrašnjih poslova nalazi se pozicija sa 204.000 Ura za propagandu talijanstva. U tom ministarstvu kao i u nekim drugima, naprimjer u ministarstvu kolonija, ima raznih fondova, iz kojih' se mogu vršiti izdaci za povjerljivu političku i propagandističku službu.
Te su cifre interesantne i kazuju mnogo. One govore, da Italija, uza sve svoje velike finansijske poteškoće, ne zaboravlja na ovu rubriku, jer je smatra vrlo važnom za svoj nacionalni i državni život
Pitanje je sada: što čine oni na koje je uperena ova ofenziva, da smanje njezin efekat ? Koliko se s naše strane čini, da se suzbije učinak tih milijuna u Dalmaciji ? 1 zatim: može li se uporediti bijeda koja ^pritišće naš pokret s ovim što čini Italija ? Držimo da doista nema nacionalne manjine, koja se bori u težim prilikama od naših, a koja svoju nacionalnu maticu stoji manje od naše. U našem slučaju cifre uopće ne postoje, njih nema, one se ne mogu čak ni izmišljati, jer — ko bi to na koncu i vjerovao po tako gorkom iskustvu, koje nas godinama bije. Drugo je pitanje da li tako smije biti. Kad smo iznijeli gornje talijanske cifre nismo imali neke specijalne namjere. Ali jedna paralela ne će škod?« ni kao informacija ni kao opomena.
™iE„LE!S!F!l ČIM DALJE HUJŠI PRITISK NA NAŠE LJUDSTVO
OBAVIJEST ISELJENIČKOG KOMESARIJATA.
Prema izvještaju našeg Generalnog Konzulata u Chicago u mjestu Tacoma, Washington preminuo je 1U. februara o. g. naš državljanin Ivo Lusetic ili Lučetić i ostavio oporuku, u kojoj je imenovao svojim baštiniciraa Ivana, Mariona i Mirnu Grbac iz Grbci, kbr. 131 te Alojza, Ivana. Pavla, Karla i Mihu Kinkela iz Gor. Rukavac (Istra).
Kako u zvaničnim Rječnicima Mjesta nema spomenutih mjesta, pa se tako ne može pronaći na području, kojeg se sre-skog suda nalaze, pozivaju se rečeni nasljednici da se jave Iseljeničkom Komesarijatu u Zagrebu, Palmotićeva 59, sa pozivom na predmet: »Lušetić (Lučetić?) Ivo, ostavina«.
Še o preganjanju jugoslovanskih časopisov
Osem dni zapora zaradi časopisa kupljenega v Trstu
Dasi ni italijanska oblast uradno prepovedala uvoz jugoslovanskih listov, skuša vendar z vsemi sredstvi ovirati njihovo širenje. O nekaterih takih metodah smo že zadnjič poročali. Sedaj pa nam pišejo, da so zaceli že aretirati in kaznovati naše ljudi, ki jih zasačijo pri čitanju jugoslovanskih listov. Tako
Fašistične srajce povsod
Podbrdo, maja 1936. — (Agis). — Dan vstopa Italije v svetovno vojno so uvrstili med italijanske narodne, ali bolje rečeno fašistične praznike. In vsako leto na 24. maja prirejajo fašisti obsežne In pompozne proslave, to se pravi, da proslavljajo vstop v vojno, zaradi katere so si pozneje krivično prilastili vso Julijsko Krajino in Južno Tirolsko. Teh proslav se je navadno udeleževalo vojaštvo in tu pa tam kakšna fašistična organizacija poleg uradnih predstavnikov. Pozneje so se morali udeležavati teh kot tudi drugih takih proslav organizirani oddelki fašističnih mladinskih organizacij, letos pa so pridružili tem še izvenšolska dekleta, ki so nastopila uniformirana pri tej paradi. Z vso naglico so si morale nabaviti obleke za to pri-
I liko. Za revnejše je preskrbel »dopola voro«. Paradam je prisostvovala tudi šoloobvezna madina iz celega podbrškega okraja in iz Porezna in Hudajužne. Brala se je maša v Podbrdu na prostem pred kolodvorom. Fašistični duhovnik se je z molitvami zahvalil Bogu, ki je blagoslovil orožje, da je izvojevalo zmago v Abesiniji. Prosil je Boga, naj tudi v bodoče blagoslavlja delo fašizma. Domače prebivalstvo je, razven onih, ki so bili primorani, to službo božjo ignoriralo. Jasno mora biti vsakomur, da si Italijani s temi pompoznimi cerimoni-jami ob obletnicah, ki spominjajo naše ljudstvo na zgubljeno prostost in pravice, kopljejo samo še večje sovraštvo in mržnjo. S takimi prireditvami izzivajo naše ljudstvo v časih, ko vlada po
naših vaseh beda in lakota. Popolnoma brezobzirni so se pokazali tudi ob tej priliki s tem, da so po končani maši, po paradi in raznih visokih patriotičnih govorih povabili sve udeležence na skupno kosilo po tukajšnjih gostilnah. Sredstva za to kosilo pa so nabirali že celi teden preje po naših hišah in vsak je moral nekaj prispevati. Za vse veljajo sankcije, ob takih prilikah pa ne poznajo prav nebenih zaprek. Vsa ta proslava se je seveda zaključila s plesom v Groharjevem salonu, katerega se je moralo udeležiti vse od 12 leta starosti. Tako smo imeli priliko, da smo videli v pozni nočni uri plesati 12-letno deklico s 50-letnim fašistom. Naj se mari tudi to prišteva zaslugam 2000-letne rimske kulture!
Spet nova konfinacija
Jože Bronce je dobil tri leta
Gorica, maja 1936.
(Agis.)
so v Zsroniku zaorli nekeaa mladeniča 0d Soriške konfinacijske komisije je bil za osemdnikersonSnrl Shub- obs°jen na tri leta konfinacije Jože hanlki dnevnik ki* va ie kuDU v Trstu Blencfi iz Vrsnika Pri Ledinah nad Id-štri se cekTvest da le tržaška kve- I rij°- BiI Je °b .neki Pri.liki ^tiran za-stura glavnega prekupčevalca jugoslo-	da ^
slavijo pisma. Ker mu niso mogle ita lijanske policijske oblasti ničesar doka-
vanskih listov, ultrafašista Parovela, ki si je s tem zaslužil lepe denarce, pozvala na odgovornost in ga posvarila.
ITALIJANSKE OBMEJNE STRAŽE POVZROČAJO ŠKODO
jugoslovanskim državljanom.
Kraniska trorn maia IO1?« I Logatec, maja 1936. — (Agis.). — (Avis? V'bližiniSmeie’ ie^na ita^ilanski Kot P01'0^0 lz Hotedršice, sta se iz go-«trf 1,1	civili aliSoì I riških preiskovalnih zaporov vrnila do-
Slnik’ laf^ I mov Franc Petrovčič in Ivan Šemrov,
zati, so ga izročile goriški konfinacijski komisiji, ki ga je po kratkem procesu obsodila na tri leta konfinacije. Vrsnik je majhna vasica, ki stoji na italijanski strani med Idrijo in Žirmi tik ob meji, in so njeni prebivalci strogo nadzirani od italijanskih obmejnih straž.
dvovlastnice Helene Cuznar, doma iz
pa zaradi tega, ker je bil senik v neposredni bližini meje. Možno je celo da je bil senik namenoma zažgan.
Psi italijanskih obmejnih straž delajo škodo
Kranjska gora, maja 1936.	—J
lAgis). V obmejnem pasu Rateče—Pia-f
I PO NEDOLŽNEM DVA MESECA V PREISKOVALNIH ZAPORIH
Dva jugoslovanska državljana osumljena tihotapstva, a vsled pomanjkanja dokazov poslana domov
pred obravnavo. Italijanske preiskovalne oblasti so zahtevale od njiju poleg drugega tudi, da povesta, pri katerih društvih sta včlanjena in kje vse sodelujeta. Zagovarjal ju je advokat dr. Testa iz Trsta. Ker jima niso mogli ničesar dokazati, kljub obsežnemu obtože-valnemu materialu in ker so ugotovili, da sta bila res samo žrtvi suma, sta bila dveh mesecih preiskovalnega zapora l popolnoma oproščena in poslana domov.
ARETIRANCI IZ MAČKOVELJ, GABROVICE IN OSPA
izpuščeni iz zaporov
Rateč, odgovornost za ta požar ]e padla^ ^	njem meraVala vtihotaPiti v Kalijo par konj.
tudi navodno spali med svojo službo, to|in odvedena v Gorico, kjer sta prišla po
Trst, maja 1936.
— Že
Sela S dvnvlastni^o^1 veliko škodo!I
v znesku 45 lir, a o ostali škodi nočejo !^a!,janSAts!!f!1taV®’	Gab"°'
ničesar slišati. Isti pes pa napravlja™? raz°besena yjr^. h'-	* st T
alti nred ha!a sola> a Je cez noc »zgrnila. Areti kratkim ga je nekdo zalotil ravno, kolranci so bin^odvedeni v tržaškc zapOTe, je raztrgal mlado srno. Ker zahaja tudi I k'!?r so 3»h oM^Gsilu15^.1®.prisilltl’ da bi na našo stran, je brez dvoma, da dela | Pr,znal1 dejan,ie. Enkrat koncem marca v naših loviščih veliko škodo. Potrebno bi bilo, da se pristojne oblasti zanimajo! za stvar, privatnilci se itak ne smejo vtikati v take zadeve zlasti sedaj, ko je vsa obmejna armada postala ponosna] in ošabna vsled zmage v Abesiniji.
ŽALOSTEN KONEC DVEH JUGOSLOVANSKIH DRŽAVLJANOV
Rakek, 21. maja 1936. — Agis. —
ali v začetku aprila, pa je neki domačin grabil v gozdu listje. Pri svojem delu je naletel na zastavo in izkazalo se je potem, da je bila last gabroviške šole. Na podlagi te najdbe so potem vse aretirance izpustili razven enega, na katerega je končno padci sum, da je kriv za dejanje, oziroma ga hočejo fašistične oblasti prisiliti v to, da bi dejanje priznal.
PO PRESTANI OBSODBI POD STROGO POLICIJSKO PASKO
Trst, maja 1936. — Agis — v začetku letošnjega leta se je vrnil domov Klement Purger, posestnik, doma iz Gabrovke v slovenskem delu Istre. Svoj-čas je ob priliki nekih obsežnih aretacij zbežal v inozemstvo, a je bil proti koncu leta 1932, ko se je vrnil domov, K- Z1-	| aretiran in postavljen baje pod posebno
Vso loško dolino je v pondeljek t. j. 18. fa§ist|čik Sndi£fp obsoien ie bil na net maja zjutraj, pretresla žalostna vest, da IIas,sl,c,ko s°disce. Obsojen je du na pet
sta bila na italijanski strani, ne daleč od meje zadeta od pušk italijanskih obmejnih oblasti dva mladeniča iz loške doline. Fanta, ki sta se vračala domov, sta bila oddaljena od meje še kakih 500 m, na kraju, ki se imenuje Vlačnik, ko so ju iz zasede obsule italijanske svinčenke. Na mestu je obležal Grilj Janez, star 32 let doma iz Gornjega Jezera št.
10 pri Ložu, med tem ko je drugi, insi-
cer 191etni Perušek France iz Podcer- I T r s t, 21. maja 1936. — Agis. — Na kve št. 26 pri Starem trgu dobil kroglo I kratko so poročali časopisi, da je bilo v trebuh, a se je kljub temu srečno pri- izpuščenih v Italiji 498 konfinirancev, vlekel do meje in čez. Vendar je dvalne da bi dalje o tem še količkaj govo-dni kasneje na kirurgičnem oddelku I rili. Vsekakor gre pri tem za eno izmed ljubljanske bolnice podlegel težki rani. I velikih demagoških fašističnih gest. Ka-Očividno so ju finančni stražniki čakali kor smo izvedeli, so oproščeni in spušče' v zasedi in ko so ju imeli čisto blizu, so ni domov le konfiniranci z otoka Li ju napadli tako, da so bili že vnaprej pari. Tu pa v zadnjem času skoro ni sigurni za uspeh svojega dejanja. Ja- bilo političnih kaznjencev, ker so jih vse nez Grilj je imel pn sebi baje tudi večji' znesek denarja.
let, a ker so mu všteli 1 leto amnestije, je z letošnjim letom prestal naloženo mu kazen. Vrnil se je domov, kjer ga je poleg žene čakala tudi neodrasla hčerka, toda fašistične oblasti mu tudi sedaj ne zaupajo. Danes jc sicer doma, toda jc pod strogim policijskim nadzorstvom, ki ni nič milejše od navadne politične konfinacije
FAŠISTIČNA DEMAGOGIJA;
498 KONFINIRANCEV IZPUŠČENIH
MED NJIMI NI NITI ENEGA POLITIČNEGA
premestili že pred časom zlati na Otok Ventotene. Na Lipari pa so poslali one, ki so se pregrešili proti strogim deviznim odredbam, radi korupcije, ter zlasti številni slučaji radi odprave pio du. Tako so ostali brez dvoma tudi vsi naši politični konfiniranci še dalje na otokih, a Lipari so pripravili s tem za druge politične »zločince«, ki bodo imeli tu zopet dovolj prostora.
/„Nova Evropa" zamjera „Jadranskom Dnevniku"
Zagrebačka revija »Nova Evropa« donata u svojem posljednjem broju članak is pera svoga urednika g. Čurčina o Novom imperiju i našoj javnosti. U članku g. Ćur-cin izlaže svoje impresije s puta po Italiji u posljednje vrijeme (iza proglašenja Rimskoga carstva), pa se na koncu članka osvrće na poznati uvodnik u «Jadranskom dnevniku« s napomenom da ga je taj članak pri povratku iz Italije nemalo začudio i zbunio. Iza toga doslovno nastavlja:
, — u splitkom »Jadranskom Dnevniku« (od 11 maja) izišao je uvodni članak vod natpisom »Kralj Italije - car Etiopije«, koji iznosi čisto suprotno mišljenje od na-šeg, pozdravljajući oduševljeno pobjedu talijanskog oružja u Istočnoj Africi, i ujedno osudjujuii oštro i podrugljivo sve one »zloguke proroke« koji za trajanja rata u Etiopiji, nisu bili na strani Talijana. Uvodničar »Jadranskog Dnevnika« s očiglednim odobravanjem, ističe »važne poruke 'pobjednika svijetu« — preko svoga vodje obožavanoga Mussolinija« — da afrički pobjednik ne mora i da neć‘ ni s kim pregovarati niti od koga tražiti savjeta, niti čekati kakvih predloga« i — na kraju — priznaje herojskom držanju njiho-1	. * mu?rom opravljanju, njihovih
vodja«, uvjeren da postoji »novi duh. koji je u posljedne vrijeme znao osloboditi talijanski narod od opasnih stranih nticaja i koji je pružio dosta dokaza svijetu, da su današnji Talijani sasvim oprečnih nazora s pogledom na druge narode, od onih kojima su bili vodjeni Talijani iz Svjetskog rata i oni za stvaranja mirovnih ugovora«.
Uredništvo »Jadranskog Dnevnika«, koje je ranije bilo preciziralo svoj stav u pitanju talijansko-abesinskog rata, pohitalo je da izjavi, da je ovaj uvodnik potekao od jednog spoljnjeg saradnika, i mi ovu izjavu primamo k znanju. Ipak držimo da ' je potrebno da se osvrnemo i na mišljenje ovog spoljnjeg saradnika, kad mu se daje uvodno mjesto u »Jadranskom Dnevniku«, te da ukažemo naročito, koliko jc za male narode i za susjede Italije opasno odobriti temehe , ppncipe na kojima počiva pobje-
tv impTrU 1 na :Ìma ?> U01pf° Sa~Jan
Jako tiiko ne zavidi talijanskom narodu kad se osjeća srečnim i baš zato što i sami »čeznemo za svjetskim mirom« i »zna-mo cijeniti slobodan razvitak i nezavisnost od, drugoga, jačega«, mi dolazimo do suprotnih zaključaka od onih uvodničara »Jadranskog Dnevnika«, nemoguii dokučiti otkuda on. na očigled svemu što se dogodio, crpe svoje informacije i »dokaze« o »novom duhu« i o »sasvim oprečnim nazorima pogledom na druge narode« današnjih Talijana prema onima iz Rala ,• iza Rata...
i 0V0° >N°Vn Evropa*- a mi nadodajemo još
J Primili smo, povodom našeg prvog član-./ca o pisanju »Jadranskog Dnevnika«, nekoliko pišamo od pojedinaca i od nekih organizacija. Mi ih nismo objavili, premda s« nam u tu svrhu poslata, jer se iz principu
TnlrZ1™ ìu.nutarni°m jugoslavenskom po-Mikorn ni ličnostima iz te politike, ali kadu bi bili ta pisma objavili, tek tada bi '
Idrija, maja 1936. — (Agis.). _ V bližini obmejne vasi Godovič, t. j. minut od vasi v smeri proti črnem vr
K OMBRACI J A ZA PADLIM BATIČEM I V POSTOJNI.
Postojna, 24. maja 1936. — Agis.I — šele iz časopisja o komemoracijah izvemo koliko in kdo od naših fantov jel-- __ -	- ..
šel v Afriko. V Postojni se je tako predlhu stoji Pišljarjeva kmetija in je okrog kratkim vršila komemoracija za Andre- in okrog obdana od italijanskih obmej-jem Batičem, ki je bil rojen leta 1908, nih utrdb. Vse te utrjevalne naprave so In je umrl v Desiju radi bolezni. Pravi- strogo zastražene, zato je Pišljarjev dom jo, da je šel pred tremi meseci z navdu-1 odrezan od sveta. Cela družina je kot v šen j cm v Afriko in umrl baš ob uri, kol konfinaciji, smejo oditi od doma in se je svet slisal o padcu Adis Abebe. S Po- vračati samo po dnevu, da bi jih pa kdo stojne je slo vsega skupaj 40 fantov, prišel obiskat, o tem niti govora ni. — od tega 22 »prostovoljno«.	I Pred dnevi je gospodar Janez Pišljar
Kmetija sredi obmejnih utrdb
umrl za pljučnico, že med boleznijo so smeli na obisk k bolniku le redki ljudje. Pa tudi za te »izvanredne« koncesije so morali imeti posebno dovoljenje od pristojnih oblasti.
To je samo en primer med neštetimi kako se godi našemu človeku tokraj meje^ posebno tistim, ki so ostali tik za krivično mejo. Našemu kmetu se godi in ž njim se postopa tako, ko da bi bil s svojo družino in posestvom sredi bojne vihre.
»Ja-
aransta Dnevnik« i ljudi oko njega bili dobili dostojan odgovor
„Pax Romana" Sv. Očeta
Ob otvoritvi velike razstave katoliškega tiska v Vatikanski državi, se je ob koncu otvoritvenega govora papež spomnil »srečnega soupadanja blagoslovitve razstave Z nič manj srečnimi okoliščinami v teh dneh. v katerih je dosegel Nam najbližji in drap narod mir, ki hoče biti preludij k splošnemu miru.«
Čudimo se, da se sveti oče še danes ,,e spomni niti z besedico na tisoče od pUna zastrupljenih, brezmočnih Abesmcev. kalnih trupla še sedaj trohnijo pod afriški1* soncem. — (AGIS.)
GLASOVI TALIJANSKE ANTIFAŠISTIČKE ŠTAMPE
1 VIJESTI IZ JUŽNOG TIROLA
U ABESINIJI NEMA KRUHA ZA TALIJANSKI NAROD.
Još jedanput je fašizam svojim obećanjima prevario talijanski narod. Fašistička Pobjeda u Abesinji neće dati ni mira ni kruha.
U prvom redu radi toga što još nije završeno osvajanje abesinske zemlje; nove finansijske i ljudske žrtve očekuju naš narod i naše vojnike. Bolesti, nesreće, pomanjkanja najnužnijega će i nadalje obilato harati medju našom omladinom.
Drugo: iako budu Abesinci potpuno upo-koreni, talijanski kapitalisti u čije ime je i pravljen ovaj rat, neće u Abesiniji upotrebljavati talijansku radnu snagu, već će za rad upotrebljavati urodjenike, koji će raditi za mnogo nižu nadnicu.
Primjeri Libije, Cirenaike, Eritreje . Somalije daju nam pravo da tako tvrdimo. U ovim velikim kolonijama ima tek nekoliko hiljada Talijana. Ti Talijani su uglavnom državni činovnici, a ima i nekoliko velikih kolona, kojima zemlje obradjuju urodjenici s kojima gospodari — Talijani postupaju kao sa robovima i koje iskoriš čuju do krvi.
Primjer Engleske potvrdjuje to isto. Jer Engleska, usprkos toga što ima nekoliko milijuna besposlenih u svojoj zemlji, upotrebljava u svojim kolonijama jedino uro-djcničku radnu snagu. A te engleske kolonije su kud i kamo bolje i bogatije od Abesinije i Tripolitanije.
11 Grido del Popolo.
HAPŠENJA IKONFINIRANJA NIJEMACA
U JUŽNOM TIROLU
ZAŠTO MUSSOLINI NE DEMOBILIZIRA ?
Mussolini ne demobilizira jer: nema kruha za vojnike, koji su se borili u Africi;
jer sprema novi rat u Evropi; jer neće da bogatašima naprti troškove za demobilizaciju i povratak vojnika;
jer se boji da oni koji su se borili u Africi, zatraže neka Mussolini izvrši svoja obećanja.
II Grido del Popolo.
POZDRAV JUNACIMA KOJI SU BRANILI SVOJU ZEMLJU.
Abesinski vojnici su dali svijetu bolan i uzvišen primjer, kako se bori za svoju zemlju bez oružja, bez hrane, bez aeroplana protiv vojske od 500.000 ljudi naoružanih najsavršenijim sredstvima moderne vojničke nauke.
Nije abesinski narod onaj koji je izašao Pobijedjen iz ovog infamnog rata. Svi narodi svijeta osjećaju crvenilo stida i boje se da bi sutra i njih mogao pregaziti za kon jačega, ako ne ustanu u obranu ugroženog mira. Jadni bi bili oni narodi, koji bi imali da postanu druga Abesinija.
L’Unità.
BORBA SE NASTAVLJA.
Moramo da budemo nezadovoljni, ali ne iznenadjeni. Danas treba zbrojiti dogadjaje i povući zaključke. Mussolini je postigao velik uspjeh u internacionalnoj politici i povećanje prestiža unutra. Njegove materijalne teškoće su pogoršane i postat će tragične, kada nenadano prestane moralni efekt uspjeha pred žalosnom stvarnošću bijede, tog jedinog realnog ploda abesinske Pobjede.
Nema dakle razloga, da gubimo hrabrost. Borba se nastavlja u istim prilikama kao i do sada.
Avanti.
SLOBODU SE OSVAJA.
Znademo da se slobodu ne prima na dar: slobodu se osvaja. I to iznutra, a ne izvana. Izvana se može pomagati neki narod. ali se ne može raditi mjesto njega.
Talijanski narod mora sam osvojiti novu talijansku slobodu. Tu slobodu mora osvojiti nova generacija, koja će brzo otkriti užasnu kontradikciju te imperije, koja se ne sastoji od gradjana već od slugu.
Naša misija se sastoji u tome, da držimo čvrsto kada svi klonu; da podignemo luč ideala u noći koja nas okružuje.
Giustizia e Liberta.
ZA POTPUNU I BEZUVJETNU AMNESTIJU.
U času kada fašizam proklamira osnivanje Carstva____talijanski radni narod i
c'ieli svijet traže opću amnestiju. Ta amnestija mora da obuhvati sve žrtve fašizma; najboIje sinove Italije, koji čame u tamnicama i po logorima; vojnike kažnjene radi Piihove averzije prema ratu; radnike kažnjene po zakonu o militarizaciji industrije; neka se oslobodi libijske radnike, koji su nsudjeni zato, što su branili svoju kuću i svoju zemlju; Abesince za koje je generai "adoglio stvorio posebne sudove; neka se Amnestira zatirane narode Julijske Krajine, ‘irola i Dodekaneza.
_____Il Nuovo Avanti.
OSLOBODJENJE ZATVORENIKA.
Nije dovoljna amnestija. Elementarna Posljedica svega je potpuno oslobodjenje i!atvorenika. Ko prigodom rodjenja ženske °tvori nekoliko ćelija, prigodom utemelje-?ia Carstva morao bi rastvoriti sve. — .spraznite tamnice i otoke, ukinite Specialni tribunal!
Giustizia e Liberta.
Innsbruck, maj 1936. — »Sudtiroler Nachrichtendienst« javlja: Ne prolazi gotovo ni jedan tjedan a da se u Južnom Ti rolu ne provede koje progonstvo onih ljudi, koji su kao Netalijani nepoćudni sadanjem režimu. Tako su prognani u zatočenje Leopold Nusser iz Marcita i Jo-hann Terzer iz Kurtascha iz nepoznatih razloga, dok je student Karlo Schmeissner nakon što je obavio svoju vojničku obavezu ponovno morao otići u zatočenje. U tamnici u Bozenu nalazi se mnogo Nijemaca, koji će biti predvedeni komisiji za konfinaciju.
Poznati alpinski spisatelj Karlo Springenschmidt iz Merana, koji se neko vrijeme zadržavao u Meranu sa nekim svojim prijateljima, iznenada je nakon jednog izleta u planine bio uhapšen, dva dana zadržan u zatvoru i onda protjeran iz Merana. Njegov prijatelj s kojim je bio na izletu još se i danas ni kriv ni dužan nalazi utamničen.
Novačenja i zapljena razglednica
Novačenja u Južnom Tirolu vrše se neprestano, pa je tako od 15 do 18 aprila unovačeno oko 1000 mladića iz Južnog Tirola godišta 1915. Svi ovi mladići odaslani su u srednju Italiju i pridjeljeni su alpinskim trupama, dok su ih prije slali u Južnu Italiju.
Prikazali smo u par navrata kako se plijene i najbeznačajnije dopisne razglednice. No najnoviji podvig vlasti u raznim mjestima sastoji se u tome, da su prije uskršnjih praznika zaplijenile sve razglednice na kojima je na njemačkom jeziku pisalo Frohe Ostern« (Sretan Uskrs)! — Zaista strašne li antidržavne agitacije u tim razglednicama!
Nijemci ne »miju graditi kuće
Cini se, da vrhunac progona Nijemaca Južnom Tirolu još uvijek nije prekoračen. jer nam sada javljaju, da je Nijemcima zabranjeno dapače i da grade kuće. Naime svima onima Nijemcima, koji još nijesu potalijančili svoje prezime i ime uskraćuje se dozvola za gradnju kuće, makar te bile i obiteljske kuće i vile. Isto tako se postupa i kod izdavanja dozvola za nadogradnje kuća, pregradnje itd.
Školska politika kao i u Julij skoj Krajini
U isto vrijeme dok dolaze vijesti, da će Italija u Abesiniji otvarati škole u amhar-skom jeziku, dolaze i vijesti o progonu djece njemačkog porjekla. Djeci se otegoćuje polazak škole i uskraćuje im se školovanje materinjem jeziku. Sili ih se na upisivanje medju balile, pa moraju marširati s talijanskom djecom, sudjelovati kod raznih
fašističkih svečanosti. Uopće učitelji čine sve kako bi kod njemačke djece omrazili materinji jezik, te je potalijančili. U tom pogledu ne prezaju ni pred kakovim sredstvima pa ni pred grožnjama. Od djece se silom traži da za balile doprinesu po pet lira, onda za dječju uniformu itd. Od siromašnih roditelja koji to ne mogu platiti u novcu traži se da plate u živežnim namir nicama kao primjerice da dadu jaja, maslac, vino itd. Ima slučajeva da dijete koje ne može platiti zatraženo mora po mjesecima stajati iza školske ploče za kaznu, kao zastrašujući primjer za drugu djecu. Isto tako onemogućuje se toj djeci koja ne plate člansku kartu za balille svako pomaganje kod rada roditelja u polju. Strogo ii se kažnjava ako progovore ma i jednu nje mačku riječ, pa im se učitelji groze s kaznama ako saznaju da i kod kuće govore s roditeljima njemački. Kad je jedno dijete reklo na pitanje učiteljice kakove je narodnosti — »tedesco« tj. njemačke, dobilo je takovu pljusku, da je sve zvonilo. Medju-tim to isto dijete na ponovni upit te uči teljice odgovorilo je ponovno »tedesco« i nije se dalo zastrašiti batinama. U Južnom Tirolu bilo je obećano djeci da će smjeti polaziti u njemačke tečajeve i prijavilo se 28.000 djece, ali su fašisti odustali kasnije od toga.
Ekonomsko uništavanje Južnog Tirola
Nedavno je održana godišnja skupština štedionice provincije Bozen, kojoj su dekretom pripojene štedionice iz provincije Merana i Bruneck, te koje posjeduju kapital od 64 milijuna lira, a štednih uložaka u iznosu od 190 milijuna lira, jer Nijemci nemaju nikakva povjerenja u talijanske novčane institute. Taj novčani zavod već je od duljeg vremena trn u oku Talijana, koji nastoje da ovaj novčani institut tirolskih Nijemaca dobiju u svoje ruke, poglavito zato. jer taj zavod ima godišnji promet od 3 i po milijarde lira. Na toj glavnoj godišnjoj skupštini govorio je vladin komesar, koji je održao politički govor i prikazao kako je bilo nužno da se ove štedionice spoje u znak solidarnosti i hvalio ovaj nasilni akt talijanske vlade. Uopće na sve se moguće načine spriječava svaka privredna djelatnost i najmanjih privrednih ustanova, pa i zadruga, iako su one čisto poljoprivrednog karaktera u mnogim slučajevima. Članovima tih zadruga, seljacima, koji ne znaju ni riječi talijanski, onemogućuje se vodjenje rasprava na skupštinama na njemačkom jeziku, nego se moraju svi izvještaji podnašati na talijanskom jeziku, na kojem moraju biti i rasprave, kojima sudjeluju i karabinijeri. Oni se bez svakoga prava miješaju u tok skupštine i teško onima koji bi se suprotstavili njihovim nalozima.
DROBNE VESTI IZ NAŠE DEŽELE I

— Ker je lovil divjačino brez dovoljenja, je bil na Kalvariji aretiran in zaprt 33 letni Peter Bregant.
CVETKO NA GROB
ALOJZIJU RESU
— V fašistični bojni organizaciji v Sežani so se izvršile neke spremembe. V direktorij sta prišla mesto fašistov Maria Novaka(l) in Josipa Emilija dva druga, in sicer Roberto Kattaneo in Antonio Oerbe-lli(!)
♦
Pri nabiranju starega železa na Kalvariji je razneslo in ubilo 30-letnega Jakoba Križaja. Granata ki jo je hotel odpreti, ga e popolnoma razmesarila.
*
— Radi tajne žganjekuhe je bil v Kr-minu aretiran 50-letni Franc Bevčič. Toda pri hišni preiskavi se mu je posrečilo skočiti skozi okno in v samem spodnjem oblačilu uiti.
*
— Pri hišni preiskavi so našli pri Francu Mozetiču, starem 87 let, bivajočem v Renčah, razne eksplozive, ki jih je nabral okolici in ki so ostale iz svetovne vojne. Imenovani je bil javljen državnim oblastem. Radi istega je bil naznanjen 60-letni Ivan Mokrin iz Lokavice pri Kanalu. *
— Na Reki sta bili zgrajeni dve tor-pedovki po 650 ton in sicer »Sirio« tar »Perseo«. Obe dosegata hitrost po 33 milj na uro.
— Iz razlogov javne varnosti je bil lani avgustu zaprt Franc Cončlč iz Borjane pri Kobaridu. V zaporih pa se mu je posrečilo izrabiti ugodno priliko, ko je moral nekaj nesti na podstrešje, ter je zbežal !n ga niso več ujeli. Sodišče ga je v odsotnosti obsodilo na 4 mesece in 15 dni zapora. ★
— Novi podesta u Pazinu je postao dr. Vitale Berardinelli, a vodnjanskim je postao Giorgio Sansa.
*
•— Na tržaškem pokopališču so postavili nagrobni spomenik župniku Jožefu Jurci, ki je dobil kasneje ime Giorgi.
nas
V dneh, ko se je sleherni izmed ________
spomnil Ivana Cankarja, našega največjega Pisatelja, ko se je uzrl v njegov lik in ugledal otožne poteze slovenskega umetnika, ki je moral komaj 42 leten umreti, ko so odcvetele prve majske rože in je naš spomin posvečen slavju naših mater, je na Lidu pri Benetkah izdihnil v cvetju let. v moči znanstvenega in umetniškega stvar jan ja dr Alojzij Res
Pač tragika usode slovenskega rodu. Ob 60-letnici rojstva Ivana Cankarja zamahne koščena smrt v vrste naših pionirjev in iztrga iz njih srede mnogo obetajočega delavca slovenske kulture.
France Bevk, Marijo Ferjančič, Marijo Simone, Karleto Bratuž. Narte Velikonja in drugi abiturijenti so uprizarjali pred vojno v goriškem »Centralu« Jurčič-Cesni-kove, in Fr. Ks. Finžgarjeve igre, da je opajala lepa slovenska beseda, z odra podana, ljudsko duše, in režiral je Alojzij Res. Mladeniška energija, ki jo je vlival v svoje igralce se je zrcalila v vsakem njegovem gibu, da celo v hoji, kl je bila pri Resu dinamična.
Nisem se čudil in se danes še manj, ako se je Res odločil drugače, kakor je bilo nekdaj vidno. Njegov duh jo bil pai namenjen umetnosti, raziskavanju znanosti, njegova zunanjost ga je takega izdajala.
Takega sem ga i jaz poznal, ko sva zrla ob Soči krvavi ples in ušla v pitje in stokanje izza Kalvarije. Brapnel so je razpočil nedaleč od naju, granata je švignila nad naj ina m a glavama. Ni se sklonil. Mirno je slonel na kostanjevem deblu in beležil vojne dogodke.
Po vojni je stopal navkreber z velikimi načrti.. Poglabljal se v razmotrivanja in ustvarjal. Sredi velikega dela je omagal. Bogato srce je nehalo biti.
In ,če danes mislim Lojze na te, da že snivaš večni sen na Sveti Gori, ki kraljuje nad Gorico in njenimi livadami da domače sonce suši solzice Tvojih sirot, ki Te objokujejo, mi je tu brezdomcu težko po Tebi kakor njim, ki si jim bil ljubeč in dober.
Ko so bom še oziral na Cankarjev lik, videl bom ob njem dvojnika njegovega kratkega življenja — Tebe Alojzij Res.
Bratni J. Marij.
TRSCANI ŽALE ZA AUSTRIJOM
»Osservatore Romano« prikazuje knjigu »L’irredentismo senza romanticismo« koju je napisao tršćanin Mario Alberti (Cavalieri, Como 1936 — cijena 36 lira — 635 str.) U toj knjizi Alberti prikazuje talijanski iredentizam u Julijskoj Krajini, a naročito u Trstu, za vrijeme Austrije. »Osservatore Romano« piše o toj knjizi:
»U Trstu nije nikada bilo mržnje, pa čak niti antipatije prema Nijemcima. Oba mita, o okrutnosti Franje Josipa i o njemačkoj prepotenciji su srušena ovom knjigom.
Alberti se čudi slobodi koju je iredentistima dozvoljavala Austrija... Jedan dokaz te slobode su i članci koje je Alberti objavljivao pod svojim potpisom u tadanjim tršćanskim listovima«.
Tačno, nastavlja »Giustizia o Liberta« iz koje smo doznali za tu knjigu, tačno. Ako se austrijsko tlačenje usporedi sa fašističkim tada to austrijsko izlazi u neobično kulturnom svijetlu. U Trstu ne žale samo Nijemci i Slaveni za Austrijom. Za Austrijom žale naročito Talijani, (Cecco Beppe, toma, tutto perdonà).
»Vrati se Franc Josipe, sve ti je oprošteno«, natpis koji se čitao po tršćanskim zidovima, stoji u dnu srca skoro svih Tršćana«.
Talijanska iredentistička knjiga zabranjena u Švicarskoj
»Morning Post« od 19 maja, donosi slijedeći telegram Reuterovog dopisnika u Bernu:
švicarske vlasti zabranile su rasturanje talijanske brošure:	»švicarska
Italija«, koja sadrži propagandu za proširenje talijanske uprave nad susjednim teritorijima, uračunaj ući tu i Maltu. Prema pisanju »Neue Ziiricher Zeitung« knjiga tvrdi da Italija ima pravo da skrene pažnju Mal tezima, Korzikancl-ma, narodu u Nici, talijanskim Švicarcima i Dalmatincima da su oni Talijani.
U posljednjem broju smo donijeli članak iz švicarskog lista »Le Travail« toj knjizi o fašističkoj iredentističkoj propagandi. Sada, medjutim, već sva svjetska štampa piše o toj propagandi.
^PROFJMJrTRANCŽIGOiJ
Gorica, 26 maja 1936. — (Agis). — 21 maja je umrl v Gorici znani bogoslovni profesor msgr. dr. Franc Žigon. Pogreb pokojnika se je vršil v soboto 23 t. m. Dr. Žigon se je rodil v Ajdovščini 12 novembra 1863 ter obiskoval najprej domačem kraju ljudsko šolo, študiral v Gorici gimnazijo, kjer je bil vedno odličnjak, kljub nemškemu pouku, šel je nato v bogoslovje ter najprej kaplano-val na »Placuti« v Gorici. Nadškof Zorn pa ga je vsled njegove izredne nadarenosti poslal na Dunaj, kjer je tudi promoviral. Bil je nato poklican v go-risko semenišče, kjer je podučeval fun-damentalko in dogmatiko, L. 1902 je bila v goriškem bogoslovju ustanovljena katedra za filozofijo, katero je prvi zasedel pokojni Žigon. Pokojni pa je bil tudi plodovit pisatelj ter pisal v slovenščini, nemščini in latinščini. Udejstvoval se je predvsem v katoliških filozofskih publikacijah. Zaradi njegovih zaslug tudi na drugih poljih, ga je pokojni nadškof Sedej odlikoval z naslovom konzistorlalnega svetnika. Kot človek je bil zelo blagega srca ter je pomagal, kjer je le mogel. Bil je v narodnem oziru vseskozi zaveden Slovenec, a občeval e z vsemi v iskrenem in prijateljskem tonu. Kmalu po vojni se je moral vsled visokih let in bolezni umakniti v penzi-o in te dni je previden s tolažili umrL Naj počiva v miru!
—----------—
MALE VESTI
— Talijanske čete prevažat če se iz Makalea avionima u Adis Abebu, jer je francuska kompanija koja eksploatira željezničku prugu Džibuti—Adis Abeba zabranila prevoz vojske i ratnog materijala.
^r^?nsko Jadransko brodogradilište odlučilo je da osnuje svoju podruž-j1C * l1, J^čnoj Africi radi učešća u Industrijskom razvoju Abesinije.
♦
Niti Jedna država nije do sada pri-zl,a«. ,aneksi!u Abesinije. Cak ni Albanija ~ Madžarska.
— Talijanske vojničke vlasti protjerale su iz Adis Abebe strane novinare, tako da će se sada vijesti iz Abesinije moći dobiti samo Iz talijanskih izvora.
— Punta Fascio Litorio krstio je fratar Salerijanac De Agostini jedan vrh u Andama u južnoj Americi.
*
— V Trstu so zaprli trgovino na prefektov ukaz za 5 dni dedičem Antona Ščuke, po 1 dan pa Antonu Colji in Olgi Bratuž, radi prekoračenja maksimiranih cen j m drugih prestopkov. Čudno da med temi ini nikoli niti enega Italijana.
10-201 POPUSTA ZA DUHOVE!
Pobliže u svim prodavaonama
TIVAR ODIJELA
NAŠA KULTURNA KRONIKA
PREDAVANJE L GRAHORJA
V	AKADEMSKI STAREŠINSKI ORGANIZACIJI
V	sredo 20. t. m. je v ljubljanski akademski starešinski organizaciji predaval Grahor o temi »Naša manjšina v luči evropske krize«. Predavatelj je zajel v svojem predavanju vse težke probleme, ki ti-šče danes Evropo in nas. Opisal je vse napake, vsled katerih se manjšinsko vprašanje ni moglo posrečiti, dalje krizo nastalo vsled abesinske vojne, položaj v Italiji, ter se zlasti dolgo ustavil pri vprašanju ne-možnosti rešitve manjšinskega problema okviru sedanje kapitalistične ureditve družbe. Predavanje je vzbudilo med članstvom veliko pozornost in odobravanje, kar je pokazala zlasti zelo živahna debata, ki se je zavlekla do polnoči. Govorilo se je tudi o potrebah in zahtevah po notranji preureditvi emigracije.
PREDAVANJE DR. L. ČERMELJA U RADIU.
26. o. mj. je dr. Lavo Čermelj predavao u ljubljanskom radiu o Nikoli Tesli prigodom proslave 80-godišnjice Tesiina ro-djenja.
Napominjemo da je dr. Čermelj napisao i knjigu o Tesli pod naslovom: »Tesla in razvoj elektrotehnike«. Knjigu je bila izdala Mladinska matica.
SADRŽAJ 9—10 BROJA »MALOG »ISTRANINA«.
Izašao je dvobroi »Malog Istranina« za svibanj—lipanj sa slijedećim sadržajem:
Drag. L u k e ž : Da se ne zaboravi nikada, Aleksandar Radanović: Istri; Ernest Radetić: Praznici na selu, Gabrijel Cvitan: U noći, R. Katalinić Jeretov: Proljetna pjesma za malu djecu, Ljubo Brgić: Piljuh, Gabrijel Cvitan: Djeca se igraju. Zvijezde, Prikodražan: Na majčin dan, R. Katalinić Jeretov: Marljiva Milka, Isus i Baraba, Niko Škovrlj: Lastavica, Ljubo Brgić: Bura, Martin F u ć e k : Jelica. — Pšenica i različak, — Pametan seljak, Gabrijel Cvitan: Selo u cvijetu, — Jedna vesela igra, — U kućnom zatvoru, Josip A. Kraljić: Mali Istranin, — Lukavac, — Kutić šale, Stric Vilper:	Tonić kao spasitelj,
Aleksandar Radanović: Zahvalni medo, Niko Škovrlj: Ovca i janje, Josip A. Kraljić: Ptice sirotice, Ernest Radetić: Majmun Klok, mali Jo-žić i njihove vragolije, Razno, Odgonetke i zagonetke. _______
VSEBINA 8. ŠTEVILKE »NAŠEGA RODA«.
Ribičič: Uvodna. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba. Meško': Orači. Mrzel: Zgodba o Trinajstiču. Bevk: Razbojnik in njegov kumče. Čižek: Prlek v Pukšah. Joung-Kunaver: Bivališča ljudi. I. Primožič (Ljubno): Bodeščeva Neža. Cicibanov rod: Vseved. Gosja vojska. Doma in po svetu : J. Zupančič: Pod praporom Jadranske straže. Race. Ob 601etnici Cankarjevega rojstva. Mladina piše. Uganke. Rešitev ugank. _____
VIJESTI IZ ORGANIZACIJA
OBČNI ZBOR DRUŠTVA „SOČE"-MATICE V LJUBLJANI
V soboto, 23. maja zvečer so libali »So^ čanl« svoj redni letni občni zbor, kot običajno v salonu pri »Levu«. Bil je to šest-
lepo Število poleg zastopnikov emigrantskih in raznih narodnih organizacij, kot Tabora, Branibora, Primorskega akademskega starešinstva, Kluba primorskih akademikov, JS in Sokola.
Občni zbor je otvoril in vodil društveni predsednik g. dr. Anton Šapla, ki je po kratkem pozdravu prešel na ostali del programa. Podal je kratek pregled društvenega dela v pretekli poslovni dobi in zlasti povdaril proslavo ob petnajstletnici društvenega obstoja, ki jo Je »Soča« obhajala v preteklem letu ter nad vse pričakovanje uspelo romanje na Ople-nac. Svoj referat Je končal z vzklikom: »Bog ohrani nam mladega kralja!« Sledilo je Izčrpno poročilo društvenega tajnika, dalje blagajnika in načelnika prireditvenega odseka. Iz vseij teh poročil je razvidno, da je »Soča« tudi v preteklem letu lepo delovala: Imela Je do sedaj od svojega obstoja že 235 predavanj, katera so bila vseskozi dobro obiskovana več ali
manj tudi od domačinov. Glavna zasluga za tako uspešno delo predavateljskega odseka gre predvsem društvenemu blagajniku g. Sti-Ugoju. »Soča« matica šteje 706 elanov, skupno s podružnicami pa 1476 članov. Tudi blagajna izkazuje lep promet, zlasti pa je omeniti podporo, ki jo je »Soča« matica nekaza-la društvu »Tabor« v znesku Din 10.000
kot doprinos za taborovo prenočišče. Druga vse priznanje vredna in zelo lepo uspela akcija »Soče« je izdaja razglednic primorskih
narodnih noš, ki je dosegla 30.000.—, In jih je danas že okrog 20.000 komadov razprodanih.
Pri volitvah Je bil izvoljen odbor, sestavljen deloma Iz prejšnjega, deloma Iz novih moči. Za predsednika pa Je bil spet Izvoljen, bivši dolgoletni, to se pravi petnajstletni društveni predsednik, bivši ban dr. Dinko Puc. Po slučajnostih je bil občni zbor zaključen.
»Soča« matica je eno Izmed onih društev, ki dela tiho, brez vsakega pompa, vzajemno, a predvsem vztrajno. Kljub svojemu dolgemu obstoju se člani društva niso utrudili niti oni, ki delajo niti oni, ki stalno obiskujejo vse »Sočine prireditve«. — (Agis.).
. OBČNI ZBOR DRUŠTVA SOČE V MURSKI SOBOTI
Dne 19. maja Je Imelo društvo Soča občni zbor, katerega se Je udeležilo prav lepo število naših članov. Poročila so bila stvarna, kritika in debata živa, saj so se zbrali sami resni mladeniči In možaki.
V odbor so bili Izvoljeni: Gabrijelčič Fran, predsednik, Hvala Marij, podpred., Požar Zdenka tajnica, Gregorič Fran, blag., ter še: ravnatelj Pregelj Rud., Dr. Vadnal, Klanjšček, Kranjc, Lah in Gomtščck.
Kako živa je naša misel. Je pokazalo že dejstvo, da smo ob tej priliki nabrali za fond Istre Din 100.—.
ROJAKI IZ CERKNA
Na lepo uspelen\ lanskem sestanku Cerk-IJanov v Ljubljani je bila soglasno Izražena želja, naj se taki sestanki prirejajo vsako leto. Zato sklicujemo letošnjega na binkoštno nedeljo, to je na dan 31. maja. Sestanemo se ob 3. url popoldne pri našem rojaku, Eržen Venceljnu, gostilničarju pri Ur-bančku v Sto žicah št. 29, to Je tik ob ljubljanski severni mestni meji, kjer se Je vršil tudi lanski sestanek. Letošnja udeležba bo še popolnejša od lanske. Poskrbljeno je tudi za zabavni del.
Vabimo vse rojake iz bivšega cerkljanskega sodnega okraja na udeležbo. Oni, katerih naslovi so nam znani, dobijo posebna vabila, — oni pa, ki teh ne dobijo, naj izvolijo poslati svoj naslov, da moremo izpopolniti naš kataster. Ko bo ta izpopolnjen, bo pri njem vsak lahko dobil naslove svojih znancev v Jugoslaviji. Za pojasnila je pisati na naslov:	M.
Kenda, Ljubljana, Devinska ul. š t. 5. Poslužite se nedeljske znižane vožnje — ogledali pa sl boste ob tej priliki lahko tudi ljubljanski velesejem. Torej vsem: Na veselo svidenje!
Uspel koncert društva Jadran v Murski Soboti
Dne 9. maja Je priredil Jadran v Murski Soboti vokalni koncert pod vodstvom prof. Vrabca. Na Glavnom trgu Je bil sprejem naših Jadranašev. Pretsednlk občine g. Hartner Ferdinand, ki je bil tudi pokrovitelj koncerta, Je pozdravil pevce zelo prisrčno, nakar so ti zapeli: Buči morje In Iz bratskog zagrljaja. Občinstvo Je navdušeno ploskalo.
še večji užitek Je bil zvečer v nabiti dvorani Sokolskega doma. Pri vsak! pesmi ni bilo ploskanja ne konca ne kraja. Program je bil končan, a pevci so morali vedno še dodajati.
Takega večera že dolgo ni bilo v Soboti. Prebivalstvo upa, da se naši ljubljeni pevci še povrnejo.
IZLET V KAMNIŠKO BISTRICO
Kamnik, maja. — Vsem emigrantom Je gotovo še v lepem spominu lanskoletni izlet v Kamniško Bistrico. Sestali smo se v enem izmed najlepših kotičkov naše domovine In se pogovorili o našem delu, upih in skrbeh, in se končno naželi polno novega poguma In zavesti, da nas čaka sicer še trdo delo, kl se ga pa ne bojimo, ker vemo, da le pride dan, ko plane kladivce silni iz nas...
Tako In prav bi bilo, da bi se tako sestali tudi letos, in to skupaj s predsednikom našega Saveza tovarišem J. M. Čokom.
Prosvetno In podporno društvo »Tabor« v Kamniku zato vabi vsa bratska društva, posebno Iz bližjih krajev, da se nameravanega sestanka v Kamniški Bistrici udeleže.
Izlet In sestanek bi se vršil kako nedeljo v mesecu juniju, (kot bo vreme obetalo). Dan In razpored bi se določil šele potem, ko £L1rušty? PriJavlla svoje želje In zahteve. Prosimo torej bratska društva, da čimprel pošljejo svoje prijave na naslov: »Prosvetno In podporno društvo »Tabor« v Kamniku«, nakar bi tukajšne društvo pravočasno poročalo vsem prizadetim vse potrebno.
Svojim članom pa priporoča, da zato oro pagirajo.
Zatorej na bratsko svidenje v lepi Kamniški Bistrici!
Poziv Hrast Antonu
Tovariš Hrast Anton, krojač, pismo Te čaka že več časa prt meni. Javi se! — Zidarič Alojz, t. č. bi. društva »Tabor« v Kamniku.
MEDIJSKE-TOPLICE
Ovo alpinsko termalno kupalište 1 ljetovalište ponovno Je otvoreno 1 na novo ure-Prenoruča se za ženske, živčane, kož-jolesti. Vanredno oporavilište za rekonvalescente, slabokrvne, slabunjavu djecu 1 odrasle. Otvoreni i zatvoreni termalni bazeni Izravno nad izvorima kao i zasebne kade. Paušalna cijena u pred- 1 posezoni Din 35.— u glavnoj sezoni Din 45.— uključivo kupke. Povoljni obiteljski aranžmani, dobre sobe, hrana * piće. Lijepa izletna toč-» ka, krasna okolica, elektr. rasvjeta, radio, pošta 1 brzojav, idealan boravak. Stanica Zagorje kraj Zidanogmosta, besplatan povratak željeznicom Itd. Upite riješava 1 prospekte razašilje kupališna uprava Medljske-Tonllce via Zagorje, Slovenija.
PRILOŽILI SMO ČEKOVE
pa molimo sve one pretplatnike koji duguju pretplatu da nam je podmire priloženim čekom.
Približava se konac prvog polugodišta, a ima još mnogo pretplatnika koji nisu poslali ništa niti na račun za ovu godinu. Stare dužnike, koji nisu bili platili 1935 god. brisali smo pred Uskrs, jer smo imali namjeru da dovedemo u red knjige. Ostali su nam sada samo pretplatnici koji su bili podmirili barem 1935 godinu, pa te savjesne pretplatnike molimo neka i nadalje vrše savjesno svoju dužnost i neka nam redovno podmiruju dug, jer se list izdržava jedino od poštenih pretplatnika. Uprava »ISTRE«
OBRAČUN ZA KALENDARE
Upozoravamo društva da 31 maja ističe rok za obračun ovogodišnjih kalendara. Molimo da nam do toga roka pošalju obračun kako bi i sebi i nama zaštedili suvišan posao oko dopisivanja i urgiran ja, a i eventualne troškove koji bi mogli iz toga nastati.	Uprava »ISTRE«
IDRIJČANriN~PRIJATELJI
Pred dnevi smo razposlali okrožnice o prireditvah. Kdor je ni prejel naj sporoči pismeno ili ustmeno odboru. — Vsi gg. katere smo naprosili za pokroviteljstvo in nam niso prošnje izrecno odklonili, smatramo, da so pokrovitelj-stvo sprejeli. Vse, ki so prejeli naše okrožnice prosimo, da se našim prošnjam po možnosti čimprej odzovejo. — Maturanti naše realke vseh letnikov od 1. 1908 do 1926 se bodo sestali v okviru proslav v Ljubljani. Morebitne posebne
zelje naj se sporočijo odboru. _ Prve
prireditve so pred durmi. Idrijčani, ki bivajo v vshodnem delu dravske bano-vme in se žele udeležiti izleta v nedeljo 7 junija naj se prijavijo odboru če žele, da se jim preskrbi prenočišče. — Vsak naj stori svojo dolžnost in poagitira med prijatelji in znanci, da bo udeležb» cim večja!
U FOND „ISTRE”
ri — Zagreb................ £>
Društvo »Soča«, Mursko, Sobota, sbrano na občnem zboru
dne 19 majo................D	m
u prostom broju objavljeno . D 38 !50 ______________ UKUPNO D 38.880
BOŽIC LADO:
NAŠ IDRIJSKI KOT
Ob petintridčsetletnic! ustanovitve in deset letnici nasilne ukinitve,prve slovenske srednje šole — idrijske realke
XIL
IDRIJSKA ŽENA.
Lastnosti, ki smo jih našteli za idrijskega moža in fanta, veljajo prav tako za našo ženo in dekle. Biti hoče predvsem zvesta žena, vzorna mati in pridna gospodinja. Skromno, toda snažno in okusno stanovanje je našim ženskam najlepše ogledalo in odsev notranjih vrednot. Imeti hoče prijeten dom, v katerega lahko povabi še tako visokega gospoda. Zato ni čudno, da je bil rudar vedno vedre volje in poln še-gavosti, ko je po trudnem delu prišel mèd družino, kjer ga je čakala po skromno, a okusno prirejeni jedi prijetno vabljiva udobnost stanovanja. Ko je prišel državni podtajnik Alfieri I. 1930. v Idrijo, in je nepričakovano obiskal tri rudarske domove, je izjavil, da takih delavskih stanovanj še ni videl. Prikupno snažnost delavskih stanovanj je pač smatral za luksus in je prav zato hotel znižati plačo. Pri tem ne smemo pozabiti, da je idrijska žena vneta čipkarica, ki je vselej znala z okusnimi vzorci in vstavki olepšati zunanje lice svojega doma. Prirojen tak okus je že kar prešel v tekmovanje, katera bo s svojo opremo napravila na gosta , čim lepši vtis.
Idrijska dekleta se niso oddajala drugam, najraje so bila in ostajala v Idriji, kjer so se večinoma poročile. Vedele so, da je najbolje doma in domač fant nad vse druge. Poleg tega je bila gotova služba in obstoj. Saj poje v narodni pesmi:
Bom knapa uzela, bom zmeraj vesela, moj knap je baron jaz pa vlečem penzion.
Naše žene po poroki niso držale križem rok, temveč so vodile z možmi pravo tiho tekmo za zaslužkom. Mož v rudniku, ženske doma, vsak je na svoj nagin, s kladivom in lopato, pa drobni prsti s kleklja-njem, prizadeval biti drugemu vzor pridnosti.
Čipkarstvo je več kot sto let dajalo rudarskim ženam prav obilen zaslužek. Kdaj se je pojavilo v dolini, ni mogoče ugotoviti. Spočetka samo poučnega značaja, je pozneje postalo na podlagi preudarka sredstvo, ki je’močno dvignilo gmotno stanje rudarjeve družine, da se je lažje preživljala. Zato je bila rudarska družina po večini zmerom mnogoštevilna. Statistika iz 1. 1921. navaja, da je imelo od 1000 družin po: 1 člana 116, 2 člana 171, 3 člane 220, 4 člane 189, 5 članov 138. 6 članov 86, 7 članov 36, 8 članov 27, 9 članov 11, 10 članov 2, 11 članov 4, 12 članov ni imela nobena družina.
Ta domača in za slovenskega človeka tako značilna obrt je lepo uspevala in idrijski vzorci so zasloveli po vsem svetu. Obrt se je spopolnila posebno po I. 1876,
—m -	- - - ■	—— 	--
ko je bila ustanovljena Čipkarska šola. Njen vpliv je kmalu segel daleč v okolico do Vrhnike, Škofje Loke in Cerknega.
Čipke so prodajali po vseh državah Pred vojno jih je avstrijska država sama prodajala. Med vojno je bilo čipkarstvo organizirano po osrednjih odprodajah, proti koncu vojne pa je popolnoma prenehalo. Po zasedbi je prodaja prišla v roke kroš-ih-irjev, ki so obrt docela upropastili. Iz konkurenčnih vzrokov niso mogli držati cen čipkam na oni višini kakor kartel. Poskušali so organizirati zadrugo, ki ni uspela. Danes konsum vedno bolj pada, strojni izdelek izpodriva ročnega, idrijske žene so p-išle ob zaslužek, rudarske družine ob lepe dohodke.
Čipkarstvo se je kmalu pričelo širiti iz kotline do tja, kamor je segal sloves idrijske žene. Okoliški bajtar in kmet sta kmalu ^poznala, da je ta obrt najlepše sredstvo, s katerim lahko žene preko zime porabijo odmor poljskega dela.
S čipkarstvom je prodiralo v okolico tudi družabno in sosesko življenje rudarskega mesta. Iz idrijske kotline se je čipkarstvo naglo razširilo tudi izven ožjega območja po vsej Poljanski dolini in v druga delavska središča bivše Kranjske. Rudar. ki je hodil iz dve do tri ure oddaljenih naselbin v okolici v rudnik, je bil neposreden posredovalec, da je čipkarstvo prešlo v okolico.
Kakor rudnik rudarjem, tako so čipke tudi ženskam prinesle lepo lastnost soseske, sledile so moškim in se zbirale od družine hišnih stanovalcev do soseske, zdaj
Pri en. zdaj pri drugi hiši, poleti na dvo-nšcu in podičku, pozimi v kuhinji. Tako so hodile »v vas« navadno po kosilu z »bulo« Pod pazduho, k znankam in priiate-Ijicam v bližnja ali daljna predmestja,- Pri-hodnjj, ah ze isti teden je bil obisk vrnien. Tako so se- ob narodni pesmi in kavi. ki je morala biti za malico ob polovici »ših-ta«, vzpodbujale in tekmovale med seboj,
bo ,do~,večira naiveč sčipkala in največ zasluzila. To vzpodbudno tekmo-
ae .?nnesi° lepe uspehe in bile so cejo družine, katerih ženski člani so ob štirinajst dnevnem zaključku, ko so »odrezale čipke«, m imele plačilo, prinesle do-mAV-!mn0S'? zaslužke kakor možje iz rudnikov. Ta denar ni šel za žensko modo in nobleso. temveč v skupno družinsko blagajno. Zaradi tega v Idriji ni bilo bede. vsaka družina je bila lepo oblečena in tudi
drUS:I?* sred5JeX ie b’*0 dovolj za skromno m pošteno življenje. Poleg te važne materijalne strani čipkarstva, moramo omeniti tudi njegov vzgojni in družabni pomen. Čipkarice so tvorile prave ženske krožke, v katerih so razpravljale vsa dnevna vprašanja. Bili so to tudi pravi ženski zbori, ki so s petjem dvigali veselje in družabnost.
S pesmijo so privabile v družbo tudi moške. V medsebojnem družabnem razgovoru su se izcimile neštete šaljive prigod-bice, ki so ustvarile, z žensko Segavo primesjo. bogate zaklade originalnih zamisllc, rekov in zbadljivk, ki so pristno idrijske, še danes žive med mlajšim rodom. Bogata zaloga za zbiralca cankarjanske satire.
St JZ O^.a’.r'^'r.^nMa Vznika	Konznroù JstS a!"	^'28 uV«,0-	Y"""’	’ [lo'«e
6.WO. JuKoalovonsko Stampe d. d.. Zagreb. MaearyWova ulio. 28«. _ Z. „ak^ ^goT^ RndoU Po!^*' zl^'niea m	S'*'