Mirko Kunčič
Bog
(Orientalska praoljica.) llustriral V. Globoonik.
Žioel je kralj, ki bi bil rad videl Boga. Poklical je k sebi vse duhovnike in učenjake svojega kraljestva in jim rekel:
»Ukazujem vam: pokažite mi Boga! Tri dni časa vam dam,« Duhovnike in učenjake je obšla huda skrb. Vedeli so, da strogi kralj ne pozna šale. Zastonj so si tri dni in tri noči belili glave, kako bi mu pokazali Boga. Četrtega dne so trepetajoč stopili predenj in mu priznali:
»Predaleč in preoisoko nad nami je Bog; ne moremo ti ga pokazati. Kaz-nuj nas, mogočni kralj!«
Kralj se je razsrdil. Poklical je svojega rablja in mu ukazal, naj jih obglavi.
Že je rabelj pograbil meč, tedaj pa je prihitel d kraljevi dvorec mlad pastir. Pogumno je stopil pred kralja in rekel:
»Donoli, spoštovani kralj, da ti jaz pokažem Boga.« Kralj ga je mrko pogledal in mu zagrozil:
»Mladec, vedi: poplačal boš svojo predrznost z življenjem, če ti spodleti.€
Pasiir ga je prosil, naj gre z njim na doorišče. Kralj je šel, še prej pa je rablju ukazal, naj z obglaDljenjem še malo počaka.
Na duorišču je pastir iziegnil desnico, pokazal kralju sonce vrh neba in mu rekel: •»Poglejl«,
Kralj je uprl oči v žarečo oblo. A takoj je povesil glavo in ozkliknil:
»Ali hočeš, da oslepim? Kako naj rnoje oči prenesejo tolikšno svetlobo?«.
Pastir je odgovoril: »To, kar si hotel gledaii, je delo gospoda Boga, en sam maj-hen drobec njegooih številnih del. Niti sonca ne prenesejo tvoje oči — kako bi mogel samemu Stvar-niku gledati v obraz? Če hočeš vi~ deti Boga, ga poišči v sooji duši.« Kralju je bil pastirjev odgooor na vso moč všeč.
¦»Razumen človek si,« je rekel. »Cenim tvoj razum, zato mi odgovori še na to vprašanje: Kaj je bilo, ko se ni bilo SDefa?«
Pastir se je zamislil. Dolgo je mislil, potem pa se mu je posoetilo v glavi.
»Mogočni kralj, prični šteti!«
Kralj je šteh
»Erea, dve, tri, stiri...«
12
»Ne tako!« ga je prekinil pasiir. »Tako zna osak otrok. Začni šteti pred številko ena.€
Kralj ga je srepo pogledal.
»To ni mogoče. Pred šteoilko ena ni ničesar.«.
¦»Tako je, mogočni kralj!« je pritrdil pasiir. »Vedi torej: kakor pred sie-oilko ena ni ničesar, iako iudi pred ustvarjenjem soeta ni bilo mčesar.«
Ta odgooor je bil kralju še bolj všeč.
»Bogato nagrado si zaslužil in jo boš tudi dobil. A še prej mi pooej: kaj dela Bog?«
T>Tudi na to vprašanje dobiš odgovor,« je rekel paslir. »DodoZi, da za-menjava oblaeili.«
Po kratkem okleoanju je kralj pristal na pastirjeoo željo. Zamenjala sta oblačili in tedaj je pastir sedel na kraljev prestol, vzel v roko žezlo in rekel:
»Tako dela Bog! Enega doigne na kraljevi prestol, drugega pa poniza.a.
To rekoč, je spet oblekel sooje pastirsko oblačilo in vrnil kralju njegovo.
Kralj se je globoko zamislil in rekel:
Dh, zdaj vem, kaj je Bogl«
Bogato je nagradil modrega pastirja, učenjakom pa je rekeh
y>Kar niste zmogli vi, je zmogel preprost pastir. To naj bo dragocen nauk za vas! Pomiloščeni ste, pojdite v božjem miru.«
In so šli, kralj pa je ostal sam in je bil ves presunjen od spoznanja.