98
Korist mavca (gipsa) na polji in v hlevih.
Ce pomislimo, koliko dobička more mavee dona-šati kmetijstvu in koliko je mavca ca svetu in da ni drag, mora človeka srce boleti, če vidi, kako malo naši gospodarji še zmirom marajo zanj. Naj jim tedaj na kratko pred oči postavimo njegovo korist na polji in v hlevu.
Mavec na polji.
Dobrota mavca je očitna kot beli dan najbolj pri navadni detelji, pri nemški (lucerni) in pa turški detelji (esparseti), pri grahu, grašici, fižolu in bobu. Manj koristenje pa pri druzih poljskih sadežih. Zato govorimo samo o gipsanju deteljišč.
Mavec se rabi surov, a ne žgan, v prah zmlet. Le tak se d& dobro potresti in lepo razdeliti po vsem de-teljisči; žgani mavec postane rad kepast in je mokri zemlji škodljiv. Raztresa se mavec ali sam ali pomešan s pepelom, ki enako gipsu dela na deteljiščih.
Vzame se ga navadno na 1 oral njive 4—6 centov; več ga raztresti na oral je potrata.
Cas gipsanja je koncem malega travna (aprila) ali začetkom velikega travna (maja), kmalu potem, ko je deteljšče ozelenelo in se mala deteljna pere9ca v zraku gibati začno. Gipsajo naj se pa deteljšča zmirom o vlažno-toplem vremenu.
Mavec najbolj tekne globoki, rodovitni in gorki ilovnati zemlji, sploh le takim zemljiščem, kjer se detelja že sama po sebi dobro sponaša. Na mokri in mrzli glinasti, kakor ttidi na presuhi peščeni zemlji ne pomaga mavec nič.
Najbolj se mavčeva moč kaže v zmerno vlažno-toplih krajih, kjer večkrat pride pohlevni dež, pa tudi rose ne manjka.
Mavec v hlevu.
Da mavec dobroto gnoja ze!6 povikša, je že davno po skušnjah dokazano. Zato je res škoda, da le preredko vidimo gnoj gipsati v hievih.
Korist mavčeva gre na več strani. Ce sta stelja in gnoj v hlevu potresena z mavcem , ne more 1) poglavitna moč gnoja, ki se amonij a k imenuje, to je tisti duh, ki človeku prišedšemu v hlev v nos vdan, iz gnoja hitro iz puh te ti, ampak ostati mora ta rodovitna moč v gnoju dalje časa; 2) ker ni tega smradu v hlevu, ostane zrak v njem bolj zdrav za živino in za ljudi. Po takem se gnoj dalje časa bolj rodoviten ohrani; zato obdrži gnoj tudi dalje časa enakomerno prhkost in ne postane špehast. Po vsem tem živo priporočamo našim gospodarjem ne zabiti mavca v hlevu!