^78866 ara ar«.1« Atiskamu U na-Jt».). porotdne Tsak dan razen nedelj in 'pvaTmkov/ Hotiopifi' se ne^acaio. Nebankirana pi«na se ne 'nAKOCNINA: Mg. P» J** Avstro Oirnko r fe,0,e,n0 K 26*40; za K 6'4 oZ<7T,W^Z' in Ameriko celoletno K 36-. Pos^rczne številke po S vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne. *. \ • UPRAVN19TV0 se nahaja v Selenbnrcrovi nlici Stev. 0, n,, Inf oiadujc za stranke od 8. do .2. dopoldne in od 3. do 7. xveSer| Inserati: enostopna petitvreticn 30 vin., podojen prostor, poslana' ::: in rpfclejie 40 vin. — It^ernle ppTejeira upravniStvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ......... Reklamacije Hrta »o pofctnine proste. ......... Stev. 772. V Ljubljani, v petek dne 2. januarja 1914 Leto IV. Kapitulacija večine. Rusini so na zadnji seji državnega zbora opustili obstrukcijo, da omogočijo rešitev finančnega načrta. Vpri^° nevarnosti, ki je pretila parlamentariz’**!’ so odložili orožje. Posledica njihove pozne prijaznosti je ta, da smo vstopili v 1©« 1914 še brez § 14. K«Jor hoče govoriti popolnoma odkritosrčno, pa mora priznati, da med prebivalstvom niti ni zaradi tega preobrata onega velikega veselja, ki bi sc lahko pričakovalo v trenotku, Ko je bila ustava v nevarnosti, pa se Je rešila. Stiirgkhov protiustavni paragraf je ostal v žepu; toda linančni načrt, ki ga je večina poslanske zbornice sprejela, ko se je vrnil iz gosposke zbornice, je novoletno darilo, kakršnega mase ljudstva niso želele. Večini poslan, zbornice je srce zlezlo v hlače, ko so jo gospodje b, privilegirane dvorane nekoliko grdo pogledali; namesto da bi hrabro branila svoje sklepe, |e zbornica izvoljenih poslancev kapitulirala pred rojenimi zakonodaje! ter izpolnila njih zali .cve, kakor da imajo gori ukazovati, doli pa . slušati. Ziv krst »ifi more trditi, da je večina poslanske zbornice nri Drvem posvetovanju o novih davkih ravnala prehberalna in jemala na ljudske sloje preveč obzira. Sprejela )e »Waj vse davčne določbe skoraj do pike tako kakor je zahtevala vlada, kateri se pač ne more očitati razuzdanega demokratizma. Gospod grof Stlirgkh in gospod baron Engel sta že pri posvetovanju v odseku in potem v plenarni zbornici skrbno pazila, da se ne bi »boljšim« slojem storilo kaj žalega. In večina, ki smatrat Stiirgkhovo vlado za nekakšno posestno stanje, katerega bi se bilo greh dotakniti, ie lepo ubogala povelje, da se ubogim kapitalistom in kavalirjem ne bi bilo treba jokati. Davek na žganje, ki zadene res nižje sloje, se je zvišal tako,, da se bo čutilo. Pri davku na konjske stave, pri davku na avtomobile itd. pa je bilo nrizanašanje tako veliko, da si ie meičanuka višina zaslužila nr»vn po hvalnico od gospodov z debelimi denarnicami. Vsi predlogi socialnih demokratov, ki so šli za tem. da se davki pravičneje razdele z ozirom na to, kdo jih plačuje laže kdo teže, so bili odklonjeni. V enem samem slučaju se socialistična zahteva ni dala pokopati; zvišanje davka prostega dohodka je dobilo večino, takozvani eksistenčni minimum se je zvišal od 1200 na 1600 kron. Večina je sicer znašala le en glas, toda bila je večina in sklep je bil veljaven. Res je, da je prvi hip baron Engel pravil, da vlada »ne more« predložiti sklepa na sank-ciio. Saj je malo ljudi, ki se ne jeze, če-propadejo pri kakšnem glasovanju. Druzega razloga kakor to jezico pa baron Engel ni imel. Kajti finančni efekt, ki je za vodjo finančnega ministrstva pač glavno vprašanje, ostane skoraj enak. Če znaša eksistenčni minimum 1200 ali pa 1600 kron; kadar se vpelje za 150 miljonov noKai. davkov, se ne more reci, oa igra 4 in pol mi-Ijona denarja najrevnejših slojev odločilno vlogo. Saj 150 miljonov v resnici ne ostane 150 miljonov, ampak se že drugo leto zviša, ne glede na to. da je bilo brez vseh težav mogoče nadomestiti to svoto na drug način in da je bil dober del itak že nadomeščen z obdačenjem rent. Baron Engel si je res vso stvar kmalu premislil. Ko je prišla zbirka davkov v gosposki zbornici v razpravo in je že cela vrsta onih višjih zakonodajcev govorila za razveljavljenje sklepov poslanske zbornice, se je vodja finančnega ministrstva spomnil na koledar in je prosil gosposko zbornico, naj vendar sprejme vse tako kakor je sklenila poslanska zbornica, da se ne zavleče rešitev, katero je gospod Engel želel do novega leta. Takrat bi mu bilo torej že mogoče izhajati brez znižanega eksistenčnega mi-nima. Večina gosposke zbornice pa se ni zadovoljila le s tem, da je sklenila, kar je vlada prvotno zahtevala, namreč da je že od 120U kron treba plačevati osebno dohodarino, temveč je še prekosila vlado in preko njenega načrta sklenila, da se zvišani davek ne pričenja šele pri dohodkih po 10.000 kron, ampak že s 6000 kronami na leto. Za veliko gospodo, ki odločuje v zbornici perov, so to namreč tudi še beraški dohodki. S temi izpremembami je gosposka zbornica posknski napovedala boj. In mi ne živimo na Angleškem, resnično ne! Ko je onkraj kanala prišlo do podobnega konflikta in si je ondotna gosposka zbornica hotela prisvajati odločevanje v finančni politiki države, so se izvoljeni poslanci postavili na noge, pa so ponosno vprašali: Kdo pa so pravzaprav ti lordi, ki nam hočejo ukazovati. Ka} pa je ta gosposka zbornica, ki zahteva prvo besedo? — !n sam ministrski predsednik je slovesno Izrekel, da Je konstitu-cionalno, če odločuje o gospodarskih temeljih države ljudstvo, katerega i)a ne zostopa gosposka zbornica. Ko sn «e lordi le poaUtvljali po robu, se je vnel boj, katerega konec je bil ta, da so jiin pošteno obrezali privilegije in ne more gosposka zbornica na Angleškem nobenega zakona več trajno preprečiti, ako ga sklene zbornica poslancev. Ampak mi nismo na Angleškem. Namesto večine, ki bi se zavedala, da zastopa ljudstvo in da je njena moč tem večja. Cim bolj se vjema njeno ravnanje z voljo fn S potrebami ljudstva, vidimo v jioslanski zbornici lakaje, ki se smatrajo neskončno počaščene, če se jim kakšen minister prijazno nasmehlja, zato pa se čutijo zavezane, da sprejemajo od njega ukaze in jih pohlevno izvršujejo. In če ovrže gosposka zbornica najvažnejše sklepe izvoljenega parlamenta, ne pride tem gospodom na misel, da imajo mandate volilcev pač oni, ne pa gosposki zborni-čarji. Kjer bi bilo treba nekoliko boja, da se uveljavijo ljudske pravice, tam ga čudni junaki nadomeste s konciliantnostjo in z zgrbljenimi hrbti. To si je treba zapomniti za tisti čas, ko bodo gospodje zopet zahtevali glasove volilcev in mandate. Kljub vsemu je namreč prav, da se finančni načrt ne rešnie s § 14, ampak da se dovrši v parlamentu. Če bi bil grof Stlirgkh »moral« poslati državni zbor domov, je gotovo, da ne bi bil njegov paragraf nič zboljšal finanč- ITse tahkcTskr^ da glasujejo proti ljudstvu, če ne pride do fuaso-van ja ? Za kontrolo je bilo potrebno, da je prišlo tako. Zdaj se vsaj lahko konstatira odgovornost. Volilcem pa je le svetovati, naj odpro oči, da ne bodo hodili večno slepi volit in da ne bodo pošiljali do sodnega dne v parlament ljudi, ki imajo široke sloje le takrat srce, kadar potrebujejo glasova Državni zbor. Dunaj, 31. decembra. Včerajšnj seji državnega zbora sta bili v mnogih ozirih tako izredni, da ostaneta avstrijskim državljanom, kolikor niso popolnoma topi in.se zanimajo za politično življenje, pač dolgo v spominu. Ustava je resnično visela na eni sami niti in grof Stlirgkh je imel pripravljene obsolutistične škarje, da jo prereže. Vse je že kazalo na to, da se prične novo leto s § 14. To se jc takorekoč zadnjo uro preprečilo, ker so se Rusini vdali raznim prošnjam in opustili kar dokazuje, da bi bili to tudi ze pre) lahko storili. Ko je bila odpravljena ta nevarnost in se je *hornica lahko zanesla, da je ne zadavi § 14., je imcta svobodne roke v svojem sporu z gosposko zbornico, c« je bila večina cele mesece slabotna napram obstrukciji. ki je ovirala parlament, ne da bi bila mogla Rusinom kaj koristiti, je bilo pričakovati, da najde sedaj, ko je rešena te more, svojo moč proti prevzetnim sklepom gosposke zbornice in pokaže, da se zaveda svoje veljave kot tisti del parlamenta, ki predstavlja ljudsko voljo, oocialnj demokratje so z učinkovitimi besedami pozivali poslansko zbornico, naj ostane trdna In naj ne upogne hrbta. Ali ta večina, ki odloča ,v sedanjem državnem zboru, je že tako brezmočna. da je ni več spraviti na noge. kaj še le J boj! Za kulisami so se začeli pogajati z za-Wr^i gosposke zbornice, in pogajali so se taKO dolgo, da so popolnoma odnehati in Je gosposka zbornica zmagala na celi črti. . .DaJe. ^Jtel priti finančni naflrt hitro pod streho, kakor je *^iej grof Stiirgkh, se je morala seja dvakrat prekiniti, kiubski ,ačelniki so imeli konferenco, finančni odsek Je zboroval, ob 7. zvečer je imela zbornica zopet sejo in ob 11. zvečer Je bil njen poraz zapečaten. Medtem pa Je gosposka zbornica na svoji seji sklenila, da se zniža — davek konjske stave. Tore) davki revežev gor, davki odličnih postopačev pa dol! Sejo je otvoril predsednik dr. Sylvester ob 11. dopoldne in je naznanil, da je gosposka zbornica vrnila zakon o osebni dohodarini in društveni zakon, če nihče ne ugovarja — je dejal — odkaže oba zakona dotičnima odsekoma. Nato Je bil sprejet zakon o državnih pre-odkazih v drugem in tretjem čitanju, vsi izpre-minjevalni predlogi pa so bili odklonjeni. Nekako iz zadrege se Je potem obravnaval takozvani nujni predlog Pacherja in tovarišev U plačah. Medtem so Rusini izve- den, da Je bit zakon o osebni dohodarini od-kazan finančnemu odseku brez prvega čitanja pa so zaradi tega uprizorili kraval. Ko ni mogpl podpredsednik Jukel dalje, je prekinil sejo za pol ure. Ko pa se je zbornica zopet sešla, se je takoj odgodila da polu 5. popoldne, finančni odsek pa je dobil nalog, naj v teh urah predloži svoje poročilo o osebni dohodarini, da se bo moglo na večreni seji razpravljati o njem. Medtem so se zbrali načelniki strank na posvetovanje. Qrof Stiirgkh je zopet po ivoji stari navadi »apeliral« in »še enkrat ape- liral«. Za proračunski provizorij je izrazil željo, da bi se rešil nekako do 11. januarja. Potem naj bi zborovali deželni zbori nekoliko tednov, na češkem in v Galiciji pa bo vlada porabila pavzo za pospešitev narodne sprave. Lepe besede, ki so prišle že tolikokrat iz Stiirgkhovih ust. da jim ne pripisuje nihče več kakšnega pomena. Ob polii 2. popoldne se je zbral finančni odsek. Posl. S t r a n s k y je predlagal, naj se razprava o finančnem načrtu odgodi do 3. janu-aja in tako pokaže gosposki zbornici, da se poslanci ne vdajo njenemu povelju. Posl. dr. R e n n e r pravi: Gosposki zbornici je treba kratko in jedrnato odgovoriti. Po ustavnem razvoju v vseh modernih državah ima druga zbornica edina odločevati o davkih in proračunih. Poslanska zbornica torej nima nobenega povoda, da bi se havila s predlogi gosposke zbornice. Za poročevalca je bil izvoljen dr. L i elit, za soporočevalca dr. R e n n e r. Licht predlaga nekatere sklepe gosposke zbornice, da se odklonijo, drugi pa naj se sprejmejo. Med terni je tudi zopetno znižanje eksi-stečnega minima na 1200 K. Dr. R e n n e r pravi; Gosposka zbornica ima sicer postavno, nima pa moralne pravice, da naklada nižjim razredom, ki so itak obremenjeni z indirektnimi davki, še nove davke. Sklepi gosposke zbornice se morajo zlasti v onih točkah, ki kažejo pravo sovraštvo napram proletariatu, zavrniti z vso odločnostjo. Eksistenci minimum naj se ouiuti o v Oovorilo je še devet poslancev, in nato naj bi se bilo glasovalo. Takrat pa se je izkazalo, da Llcht ni bil navzoč. Treba je bilo torej prekiniti sejo. Tedaj je prišel poročevalec Licht in pravil, da ga je nekoliko članov gosix>ske zbornice povabilo na pogajanje. In mož Je zdaj naenkrat vrgel svoje lastne predloge v koš, pa predlagal, da se za dohodke od 6000 do 10.000 kron zviša davek od 1 do 6 kron, da bo imela gosposka zbornica «načcloma prav«! Rener in Diamand sta odločno protestirala proti temu postopanju, pri glasovanju pa je hrabra večina sprejela vse Lichtove predloge O Rennerjevem predlogu da ostane za eksistenčni minimum 1600 K. se je glasovalo po imenih. Za predlog so glasovali; Budžinskij, Diamand, Monat, fiildebrand, Hoiubovič, Kuranda, Mo-draček, Neumann, Renner, Schiegl, Sedlak, Se-iiger, Stanek, Stransky, Tonelli, Ussal in Wi-narsky; proti pa: Abrahamovič, Bauchinger, Danm, Eisterer, Fon, Frcissler, Funk, Oall, Hru-ban, Huber, Kummer, Kolischer, Kraft, Licht, Miklas, Perwein, RaŠin, Starovjejski, Stftlzel, Šušteršič, Teltschik, Teufel. Ob polu 5. popoldne se Je otvorila seja zbornice, ker pa finančni odsek še ni bil gotov, se Je zopet odgodila do polu 7. zvečer. Ko se Je ob tem času zopet sešla, je podal dr. Kost. Levicklj izjavo, da ustavijo Rusini obstrukcijo z ozirom na nevarnost, ki preti parlamentarizmu. Nato je poročal dr. Licht kakor v finančnem odseku. Potem Je poročal dr. Renner o svojih predlogih, ki gredo za tem, da se odklonijo sklepi gosposke zbornice. Dr. Renner pravi: Gospodje niso znali glede na osebno dohodarino storiti nič drugega, kakor da so nekaj markirali, kar nima finančno politično nobenega pomena, kar pa Je značlno, ker izraža hudobnost gospodov napram tej zbornici. To bo prebivalstvu Avstrije pokazalo škodljivost in nevarnost gosposke zbornice. V enakem ztnislu je govoril dr. D1 a m a nd Dr. St61 zel je s svojimi tovariši predložil kompromisne predloge, ki so jih izdelali v pogajanju z gosposkimi zborničarji nemški nacionalci in krščanski sociaici. Potem se je glasovalo. Predlog posl dr. R e n n e r j a, da ostanejo sklepi posl. zbornice neizpremenjeni, je bil odklonjen z 226 glasovi proti 174. Pri paragrafih 127 do 153 so bili sprejeti predlogi finančnega odseka. Eksistenčni minimum. 6 « 11 g e r predlaga o zvišanju eksi-stenčega minama glasovanje po Imenih. Ta predlog je bil sprejet. ZaRennerJev predlog, da je eksistečnf minimum 1600 K, je oddanih 195 glasov, proti pa 196. Večina je torej padla pred gosposko zbornico na trebuhi Ostale točke so bile sprejete po predlogih finančnega odseka. Sklep gosposke zbornice o avtomobilncm davku se je odkazal davčnemu odseku, oni o davku na konjske stave pa finančnemu odseku. Posl. dr. E11 e n b o g e ri predlaga, naj se vzame v razpravo poročilo narodno gospodarskega odseka o zavarovanju rudarjev, po katerem naj velja zavarovanje zoper nezgode tudi za rudniške delavce. Zakon se sprejme v drugem in tretjem čl* fanju. Tako se je izvršilo vsaj nekaj koristnega Predsednik želi poslancem novo leto, pravi, da skliče prihodnjo sejo pesmino, ter zaključuje sejo ob 11. in 5 minut. Dnevne beležke. — Splošna delavska zveza »Svoboda«. Centralni odbor ima jutri, v soboto, ob 8. zvečer važno sejo v društvenih prostorih. Odborniki *o vabljeni, da se je zanesljivo udeleže. . TnZ’jW;:fcniT*^i' " "PfteU0 v*l na »hod, ki bo ob 10. dopoldne v vemti uvu,»«j »Mestnega doma«. Poroča državni poslanec sodrug Tom-schik z Dunaja. — Gospod dr. Šušteršič je v finančnem odseku državnega zbora glasoval proti zvišanju eksistenčnega minima na 1600 K. Osebno je to zanj seveda brez pomena, kajti zanj so tisti časi minili, ko Je bila med šeststo in osemsto goldinarji za njegove razmere razlika znatna. Ali gospod dr. busteršič ni sam svoj poslanec, temveč zastopa v državnem zboru ljubljansko okolico, v kateri je več revežev nego bogatinov in prav dosti takih, ki imajo šeststo, sedemsto do osemsto goldinarjev letnega dohodka, pa jim ni vseeno, če naj od tega plačujejo davek ali ne. Naj-brže bi marsikateri njegovih volilcev pisano pogledal. Če bi izvedel, kako umetno glasuje njegov poslanec za interese »našega dobrega, vernega ljudstva«. livalabogu, da je to dobro, vemo ljudstvo ohranjeno v taki sveti nedolžnosti, da ne izve nič druzega kakor to, kar mu povesta gospod fajmošter in gospod kaplan, ki se bosta že varovala, pa rajši ne bosta govorila o tako kočljivem glasovanju. Zakaj če bi hotela govoriti o tem, bi morala razkladati dobremu vernemu ljudstvu, da mora imeti mož, ki se drži stolčka deželnega glavarja, mehko hrbtišče navzgor, četudi zna navzdol gledati iz visoke višave in nositi pokonci glavo, kadar koraka med svojimi podložnimi. Sitno bi bilo, če bi vkljub temu kdo vpraševal, zakaj rekrutira gospod dr. Šušteršič do najvišje instance, kadar mu računajo davek od njegove glavarskc plače in s tem kaže, da »fronki« niso prijetna reč tistim, ki jih pa precej teže plačujejo, jih pa naklada, kakor da je to posebna zabava. Toda kakor pravimo za enkrat se še ni bati takih nerodnih vprašanj. Klerikalizem je še mo^an na Kranjskem, in to je pač njegova glavna naloga, da prepreči take sitnosti. -- Petindvajset let je bilo dne 31. decembra 1913, odkar se je v Hainfeldu sešel znameniti zbor avstrijske socialno demokratične stranke, ki jc pravzaprav šele iz dveh frakcij, i'' 'inernih in radikalnih, ustvaril enako stranko. Do tega časa sta si stali obe krili nasproti bolj sovražno kakor prijateljsko, in teda- nji policijski režim je imel najlepšo priliko, da je strupil delavsko gibanje, izigravajoč eno stran proti drugi, pošiljajoč svoje provokaterje med delavce, goneč jih potem v ječe in pod vislice. Na Silvestrov dan 1888., izza strahotnega preganjanja. izza izjemnega stanja, izza razkosavanja, se je sešlo 110 zaupnikov na tihem v Hainfeldu. Posrečilo pa se je, ponajveč delu drja. Adlerja, sprava in izdelal se je strankin program, čigar temelji veljajo še danes za vse socialno demokratične stranke v Avstriji. Leta 1897. je bil na Dunaju v nekaterih postranskih točkah predelan, dve leti pozneje je bil v Brnu sklenjen še narodnostni program; v bivstvu pa Je ostal halnfeldski program do današnjega dne neizpremenjen, kar dokazuje, da je ta prvi zbor opravil temeljito delo. V Avstriji praznujejo radi Jubileje. Vsekakor pa Je jubilej hainfeldskeca strankinega zbora važnejši od marsikaterega druzega. — šestdesetletnico je včeraj praznoval državni poslanec sodrug Reumann. Dunajski delavci so mu priredili v »Delavskem domu« v desetem okraju lepo slavnost, ki je pokazala, kako priljubljen je med proletariatom velikega mesta. Sodrug Reumann je, odkar so ga izvolili v državni zbor, udeležen pri vsakem zakonodajnem delu socialnega značaja. Zlasti kar se tiče delavskega zavarovanja, je podkovan kakor malokdo. V dunajskem občinskem svetu je že skoraj dvajset let Član; tudi tam je njegovo delo zelo rodovitno. — Leto 1914 šteje 299 delovnikov in 66 nedelj in pravnikov. Od praznikov pride samo eden na nedeljo, namreč Vsi sveti. Dvojnih praznikov bo precej. Predpust traja sedem tednov. Vremenski preroki napovedujejo, da bo letošnje leto ugodnejše kakor preteklo. Pretečeno leto je bilo baje višek zmedenega vremena in če smemo verieti vremenskim prerokom, se nam zopet obljubujejo vroča poletja in mrzle zime. — Žrebanje ljubljanskih srečk. Dne 2. januarja 1914 bo v prostorih mestne blagajne 49. žrebanje srečk ljubljanskega loterijskega posojila. Žrebanje, ki Je javno, se prične ob desetih dopoldne. Za promet s strankami bo mestna blagajna dne 2. januarja zaprta. — Dne 5. januarja je veselica »Društva nižjih mestnih uslužbencev«. Kdor se hoče nepri-silleno zabavati, naj poseti to veseiico. Za jed in pijačo bo skrbel Peter Stepič in se bo tudi sam osebno potrudil, da bo vsak nalboPe postrežen. Igra »Ljubljanska društvena godba«. Na Kino-ideal. Soboto dne 3. do četrtka dne 8. januarja 1914. Nila« E” izreku strokovnjakov največje umetniško delo v ietudi itd m ud je, dosedaj videlo 15.000 ob 3, 5, 7, 9., v nedeljo ob 10'j2. Mladini dostopno. ZviLne tene. Pred tem" V^Jtopstvu^vS • ********* *£ra’ dva dela* *•**.*.•.•.• sporedu so tudi izborne pevske točke. Veselični odsek pa prosi, ker se ravno te dni razpošiljajo vabila, naj nihče ne zameri, če ni dobil vabila, pač pa naj vsakdo prihiti na našo veselico, ker mu gotovo ne bo žal — Na cesti oplenjen. Dne 12. oktobra je šel tesar Divjak proti Tržišču. Na potu se mu je pridružil neznan človek, ki ga je zvabil v Prijateljevo gostilno, potem pa izginil, ne da bi bil plačal. Ko je Divjak nadaljeval svojo pot, ga je neznanec v družbi z nekim drugim človekom na cesti napadel. Napadalca sta Divjaka podrla na tla, ga obdelavala tako, da je izgubil zavest in mu vzela uro, klobuk, suknjo in sploh vse, kar ie imel pri sebi. Ko je prišel Divjak k sebi, se ie vrnil v Prijateljevo gostilno, in je tam.zagledal tista dva človeka, ki sta ga napadla. Bila sta to rudarja Torkovnik in Intihar, ki sta seveda že tudi prejela zasluženo plačilo za svoje rokovnjaštvo. — Sirov mož. Matija Mrak, posestnik na Dolenji Dobravi, ima jako štedljivo in delavno ženo,' med tem ko je on pijanec in zapravljivec. Ze prejšnja leta je ž njo kruto postopal, letos pa. ko se mu je postavil zaradi zapravljivosti varuh, presegalo je sovraštvo do njegove žene vse meje. Postal je ves divji, kadar je prišel pijan domu in mu ni hotela dati žena denarja za pijačo. Grozil ji je, da jo ubije. Obdolženec je pa tudi svojo ženo neusmiljeno pretepal. Pobil jo je s polenom na tla in jo tolkel, ko je ležala na tleh. Nato ji je pokleknil na prsa, jo pritiskal k tlom in ji pretilda jo ubije. Ni čuda, da se je skrivala žena pred njim pri tujih ljudeh m se po več dni ni upala domu. Mrak pravi, da je to storil v popolni pijanosti, kar pa so priče zanikale. Obsojen je bil na dve leti težke ječe. — Izgubil je nadsprevodnik Začela sta se skoro prepirati. Mikyška je Ivanu očital, da je sploh škoda denarja za reformo, zlasti 5e, ko Jo ima v rokah Kačerovsky. •Bolje bi storil, ko W pomagal za izgavanje dnevnika. Tega le treba WH. nego moralizatorskih pridig za ženske! Zenske so ženske! Jaz sem v ndkej smeri za emancipacijo, toda vzemite to od vseh strani. « »Epikur se oglaša proti Sokratu,« 1e posegel v besedo Bcneš, v kojega navzočnosti se Je pogovor vrl«. *Miky*ka pravzaprav prevzema strah zbog, ženske reforme, kajti če se ženske zares zrefomiiraje, je konec njegovega epikurejstva « Beneš Je bil že zdravnik. Pred pol letom Je dobil diplomo m sedaj hospitlral kot eksterflbt v občni bolnišnici. Mikyške so njegove besede razdražile. »Ti, tovariS, imaš najmanj vzroka zabavljati,« Je zavrnil Jezno. »Poznamo vas v tem oziru, toda .Jaz zato govorim Hrubenu, ker on brezpotrebno zapravlja denarce, kateri bi drugič lahko izborno posiu-žltl. In pa brž ko Je začel aOanco s Kačeruvskim — skratka, sedaj Je prva •tvar politika in ne bog ve kakšne teorije.« »Meni pa se je. MikyŠka,< Je odgovoril Umetnost in književnost. — Slovensko gledališče. Ako se imenujejo »Navihanci« tudi v nemškem originalu »vesela igra«, tedaj ima literarna kompanija Zumpe in Krieg, ki je viribus unitis znesla to reč. nekoliko zmedene pojtne. Kajti med veselo igro in burko je razlika znatna; in če imajo »Navihanci« — v originalu je naslov »Wie er seine Tochter ver-heiratet« — vse kriterije burke, nimajo nič značaja vesele igre. Da so imeli »Navihanci« dva očeta, se jim pozna v vsakem dejtnju, skoraj v vsaki sceni. Vsebine ne bomo pripovedovali, ker bi bilo škoda prostora. V kratkem gre za to, da ima oče en sistem, kako bi rad obesil svoje tri hčerke naivnim neprostovoljnim snubačem okrog vratu, mama pa ima čisto nasprotno metodo. In papa je blamiran, medtem ko se mamici posreči, da zaroči vse tri hčerke v približno pol ure, vkljub temu, da je papa poprej skoraj vse pokvaril. Če pride človek z veliko naivnostjo v gledališče, pa prav nič ne vprašuje po motivaciji in takih neordnih rečeh in če ima povrh še dober namen, da se bo smejal, čim ga bodo le malo poščegetali, tedaj se mu želja lahko izpolni. Kritik pa mora ostati vpričo tega starl-narskega rekvizitorija doma, ker bi moral sicer priti z dobrohotnim gledalcem v vsakem aktu parkrat navskriž. Na srečo se vsaj lahko kon-statira, da so v glavnem dobro igrali. To velja predvsem za dame. Gospa Bukšekova je bila za svoje hčerke »resnično skrbeča« mati. in pohvaliti je. da je odigrala to zapeljivo vlogo lepo umerjeno. Prav zabavno je gospa Juvanova odigrala bebasto in vendar namazano Špelo; njemt 1 uti.»h,v. irn>tnip so bile res imenitne. Hčerke so igrale gdčne. VVintrova, Gjor-gjevičeva in F. Gorjupova živahno, sploh dobro. Gdčna. Gorjupova, na katero smo že od začetka upozarjali, se prav lepo razvija. Naj bi učitelji pazili na ta mladi talent. Samozavestni in nesrečni oče je bil gospod Skrbinšek; napravil je iz vloge, kar se je pač dalo. Ljubimci so bili gospodje Šest, Peček in Drenovec. Gospoda Šesta opozarjamo, naj pravoSacno gleda, da ne postane stereotipen; če se ga printejg neivatv.« napake v gestikulaciji in v organu, se jih bo pozneje težko iznebil. Gospoda Povhe in Grom sta bila oficirska sekundanta. Dočim je gospod Grom prav dobro zadel ton takega poslanika, se gospod Grom očitno ni Informiral, ker bi bil drugače izvedel, da »karteltreger« nima naloga in navade nastopati tako, kakor da bi hotel nasprotnika ne mestu pohrustati. Gospod Danilo je imel le kratek nastop — dober. Zakaj se burka imenuje »Navihanci«, nam ni prav jasno. Kdo je navihan v pluralu? — Operna noviteta »Madonln Žongler« se uprizori pri znižah cenah v nedeljo popoldne ob pol 3. Opozarjamo na to velzanlmlvo opero prekrasne glasbe. Opera se izvaja vzorno. Vse kritike so bile najugodnejše. Ker sta bili večerni operni predstavi že prvi dan raz-prodani, bo uprizoritevioofljorj ja« s svojo novo oprem« ,r* * tem — Spored Ipavčevega koncerta, dne S. januarja 1914: I. Dr. Gustav Ipavic: Slovenec sem (1882), Danici (1873), V mraku (1885); dr. Benjamin Ipavic: Vojaška (1863), Brezi jadra (1873), Domovini (1852), moški zbori. II. Dr. Benjamin Ipavic: Arija Ivana iz opere »Teharski plemiči« (1891), Mak žari (1906), Cez noč, čez noč... (1907), pesmi za tenor poje član p. zbora g. Leop. Kovač. III. Dr. Gustav Ipavic: Opolnoči (pred 1, 1862), Jadro. Iz rokopisa, Spomladi. Iz rokopisa, Podoknica (1891), Vihar v jezeru. Iz rokopisa, pesmi za bas poje g. Josip Križaj. IV. Dr. Benjamin Ipavic: Jutranja pesem (1854), (eden najstarejših samospevov), Nezakonska mati (1896), Na poljane! (1908), (zadnja skladba pred smrtjo), Pomladni veter (1907). Pesmi za sopran poje g. Irma Polakova. V. Dr. Josip Ipavic: Predigra k II. dejanju spe- Ivan, »ta naša politika, iz katere ne vidun uspešnega izhoda, pravzaprav priskutila do dobra. Sedaj se ne morem več tako navduševati kakor preje. Saj sva o tem že govorila. Jezi me časih, rad bi izpremenil razmere, toda to Je bila vendar le bolj blamaža. Koliko pa nas ie pravzaprav imelo dosti poguma ---------?« »Skratka, Hrubv, vi ste nedosleden,« ie rekel Mikyška. »Vsak trenotek menjavate barvo. Tega ne morete reči o meni.« Ivan je osupnil. Razdraženo je odvrnil: »Ni čuda, če človek v nekaterih razmerah ni dosleden.« XIII. Srečala sta se zopet nekako po štirinajstih dneh ob posebni priliki. Političnim zločincem, obsojenim za izjemnega stanja. Je bila začetkom listopada podeljena amnestija. In tu se je : nekega dne vračalo iz Borov sedemnajst am- i nestiranih na svobodo. Po Prag! se Je to zvedelo hi sorodniki, prijatelji, znanci so hiteli nasproti Na stotine ljudstva, med njimi največ dijakov in delavcev, se Je zbralo pred prihodom vlaka na postaji. Tudi Ivan Goldoni, Grabizio, Ilario (dvorišče sv.), Iscur, Leoni, Levsda, Luigia, Lombroso, Lunga, Lung’ vecchio, MunilSpiof^uo^ OrYi"p«ofo f^aconS^ibtoHi01!'’ Marco - Mo,ino« Monache, Moncorona, Monte- int d« tOrrin d, , , ’ DspiL le, Pacassi (largo), Palledio, Paludi, Percoto, Pergola, Peschiera, Petra i ca, Piazzutta (riva) Pico- ’ li pila t n, °m« ,0n|e Nuov°, Rafut. RasteHo, Rota (trg), Salcano, Sassaie, Scala, Scogli, Scuole, Seminario, Štrazig, ’ TclTiaseo (trS). Torrente, Tomom, Tngemina, Tronco, Tomsig, Vaccano, Veturini, Volpe, Velpa, Zorutti. Prvi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh: Bate, Banjšica, Cerov gor. m spod Cepovan. Grgar, Lokavec, Ločnik, Moša, Pevma, Podgora, Ravne, Solkan, Števerjan, Sv. _________________________ Lovrenc pri Moši, Šmartno (Brda), Trnovo, Tribuša pri Gorici. Drugi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh: £nSLnJD,!£0rn!LBi!jc' £u&vican* KrJonber«. Dornberg, Dol, GradiŠkuta, Lokvica, Miren, Opatjeselo, Ozeljan Prvačina Peč Renče. Rupa, Orehovlje, Rubije, Stand.ež, Sv. Martin Si Krasu, Sv. Peter, Sovodnje, Stamgom, dol ’, Vogersko, Volčjadraga, Vrh. Bolniška izpr če-vala se izdajajo. V uradu blagajne, ulica Morelii št. 16. Zdravnik in njegovo stanovanje. Dr. Silvij Mor-purgo, ulica Alvarez. Ura iu kuj sprejema. Od 2. do 3.30 v svoji am-bulanci v ulici Alvarez in od 11.30. do Val. pop.v ambulanti blagajne ulica Morelii. Za stanovalce sodnega okraja Kanal. Za stanovalce sodnega okraja Tolmin. Za stanovalce sodnega okraja Kobarid. Za stanovalce sodnega okraja Bovec. Za stanovalce sodnega okraja Cerkno. Pri zdravniku Dr. Zamponi R. v Kanalu Pri podružnici okr. bol. blag. v Tolminu. PH dr. Hinku Več v Kobaridu. Pri dr. Josipu Horflk, Bovec. Pri dr. Fanti-šeku Stnyčka, Cerkno. Dr. Autenor Barnaba, Piazza Grande. Dr. Ivan Villat, P. Duomo št. 3. Dr. Maks Adler-stefn, ul. Dreossi 19 (ženska bolnišnica.) Dr. R. Zamponi v Kanalu. Dr. Alfonz Ser-jun v Tolminu. Dr. Hinko. Več Kobarid. Dr. Josip Horftk Bovec Dr. Fantišek Smyčka, Cerkno. Od 10.30 do 11.30 zjutraj in od 3.30 do 4.30 pop. v ambulanti blagajne ulica Morelii 16. Od 9. do 10. zjutraj ih od 3. do 4 pop. vsvojf ambulanti, P. Duomo 3. Od 9. do 10. zjutraj v ambulanti blagajne in od 3. do 4. pop. v svoji ambulanti, ulica Dreossi 19. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanti zdravnika v Kanalu. Od 9. do 10. zjutraj v ambulanti zdravnika v Tolminu; vsak torek in petek od 3. do 5. pop. v ambulanti na Bači Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanti zdravnika v Kobaridu. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanti zdravnika v Bovcu. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanti zdravnika v Cerknem. Y hujnih slučajih »brni ti se je naravnost na dpm zdravnika in notem znib okrajev v Kanalu, Kobaridu, Bovcu itt v Cerknepj. 81 zdr*vfuško izpričevalo v uradih blagajne, odnosno pri podružnici v Tolminu ali pri zdravnikih posame- MARtBvr; Koder Sknrend prebNot povsod je razširjen vSIot. Uttstrovani Tednik* Vsakdo g« rad lita. Naročite si ga tal pridobtr^fU mn norih naročnikov! Delavske zadruge ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Sodrugt, naročajte se aaš dnevnik „Zarjo“. Cenjeni zadružniki! S 1. januarjem 1914 bomo začeli prodajati v vseh naših skladiščih v Trstu po 26 vinarjev liter pridelano v mlekarni v Farri, ki so jo prevzele Delavske zadruge. Tako bomo nudili našim članom ne le cenef Se mleko, marveč tudi Jamstvo, da bo mleko, to važno redilo tudi sveže, pristno, nepokvarjeno in zdravo. To pa zato, ker smo uvedli v mlekarno v Farrl najnovejše stroje za ohranjevanje in ohlajenje; krave, hlevi In seno članov, ki nam oskrbujejo mleko, je pazno fn trajno nadzorovano do ravnatelju naše mlekarne. trak d«n »e bo izvr&ila kemična aiMiza mfeka. S tem podjetjem so naredile Delavske zadi uge zopet velik korak k popolnemu zadružništvo. ki ima namen združiti konsumente in proizvajalce v solidarno medsebojno delo ter odstraniti vse nepotrebne posredovalce, ki navadno po-draže in mnogokrat tudi pokvarijo pridelke. Kaši člani v Farri bodo oskrbovali mleko na&lm flanom v Trsta* To bo pač praktičen zgled, ki jasno pove, kakšna bi lahko bila v bodočnosti velika zadružna družina, v kateri bo delal eden za drugega brez izkoriščevalcev. Pogoj, da bo tudi to naše novo in važno popelje uspevalo, obstoji v minem konsumu mleka. Člani, katerim je ležeče na tem, da bo podjetje uspevalo, se morajo zavezati, da bodo kupovali m