I/ j | ■ ■n i n :-r E v'^V^ tl i l\' f ! | ■ j.-rr; lj Ij \J- J.. - 1 * t * ' * * ' ■- • \ ( V / •— i pniMiK r * h. * \ i \! A ° u A~ r \ / \ v h V\ ; | 1 / •< v: 1 • *r*x v i • A ■ ' VI. i V ' / , I.. t i v \ Če pogledam na koledar, vidim zaznamovanih mriogc praznikov, se opomin jamo dogodkov iz Jezusovega ali Marijinega življenj o •.% • f * j 0 prazniki^ pa iz Ti nam kažejo pet,, po kateri so oni hodili, da J ! * življenja kakor.a svotnma. bo prišli v nebesa. in dan v letu pa je posvečen ker vsem svetnikom, t,o je dan 1 .novembra. Takrat blagrujeno vse tisto, ki so že v nebesih. Dopoldne je cerkev navadno svečano okrašeno na ta praznik. Popoldne pa vse drugače je v hiši božji. Vse je črne prevrnjeno, brez cvetja. Lju¬ dje 80 hodili v tečnih, navadno črnih oblekah v cerkev. Takrat 3 e spomin¬ jamo ovojih rajnkih in duhovnik doma je imel navadno pridigo k> dušah, ki morajo še trpeti v vicah* pa jih mi lahke rešimo 5 molitvijo# Po molitveni v ___ w - grobove# Ckopali orno vse okoli groba in nasuli o vež posek, nasadili; cvetja ir. na dan mrtvih smo prinesli mnogo šopkov in cvočic, da smo krasili, grobove# Gospodinje 00 oe žc doma pripravljalo na dan mrtvih# Pri nas jo navada, peče gospodinja hlebčke % Sproščevali ; Vehče "jim pravijo,* Za verne duše * v — * # —j --—-- cerkvi se 3*3 vila dolga procesi ja na pokopališče. Že en teden prod praznikom smo šli po previjat g da s hoče vseka r oooodinia nanraviti ka!:o dobre c olo# Lan pred .praznikom vsen “ ....... . . . . v.v v svetnikov hodijo otroci z malhami ali torbicami po hisac in v vezi ?:e zač¬ nejo moliti za verno duše# Gospodinja prinese hlebček, časih do'ijc otro¬ ci tudi kaj v denarju, kakršna hiša in gospodinja ha pokopališču zmoli duhovnik molitve za vse r° v.o, pevci;, z.cpo jo lepo •n / r/ nagrobnice. Ljudje sc razidejo po pokopališču, ven mo niči ^ -g x ofcu svoji*: rainih. Tom prižiga svečke, 'n oli in se spominja svoj m srtc£§QVs? eratev, • • v raj sester C. • > prižig li sorodnikov# Pokopališče je kakor lep, vrli k vrt> v t 3 -*• *■ o oitiusi 1 ar-ni #- * »• • 6 ^ L- k:*, vabi a ju a —- M meh 3iv? > Du¬ hovniki mci * • *. #■ v že tri dele rožnega vene o U-C 1 i j\ i. w oddaljeni, ee doma v molitvi spominjajo rajnih svojcev. Kako lep je pogled na večer, ko se na pokopališču sveti vse od lučm, ki še vedno gore na grobovih« Otroci smo navadno okra¬ sili tudi one grobove, ki so bili zapuščeni in se jih ni spomnil nihče drug« ?o večerji je bila navade, da smo lupili in jedli kostanj, najmlajšamu je navadno pomagal očka ali mama, da je tudi op do¬ bil svoje. Tako se je zgodilo navadno meni. Drugi dan je praznik vernih duš. Takrat pa gremo vsi eopet v cerkev, tur. daruje vsak duhovnik po tri sv, maše za rajnke. Tu v Ameriki ni navada, da bi ljudje obhaja . i ' .orsznik, ki eem ga prej opisala na način kot pri nas, a m.. ..e torno poza¬ bili svojih običajev, saj imamo zdaj šc mnogo večje dolžnosti, ker 3e moramo spomniti tudi vseh onih, ki so. bili pobiti v tej strašni vojni, ki je nas pognala iz naše lope domovine v tujino, liilcna Dolenc ; Bine Medved \7vr ■ Ze snezec spet pada* l vsa bela bo lokalu livada# že zajčici bežijo# so zime bojijo« # Hudo, bo res zajcem# hudo v:>oir ž 1 Valen# ker zima je mrzla in travca je ven* Jakec Okorn Brooklyn Hudo je sc vetru# ko sc muči ves den# da nair. vsem pokažo# kako jo močan« Vprežen v šolsko 3krbi že skoraj pozabil na karolinške sem dni* 1 kar pismo od strica priroma, da lazi okrog tam zadaj medved-pokora* * * Jo Ani branila:"re to jim pisati* da otroh jih, asm priti ne bo, ae je bati." A mi smo^ura" »vci ne noge skočili, najrajši kar tekli bi ptot 1 Karolini, da videli bi f leako kolovrati in hodi po gozda ta medved kosmati# Si Franci po žepih je kamnje nabasal# vzel Janez si lok je# jaz pištolo pripasal# Tako smo ga v sanjah loyili • * < • * * « « miolcc* da sc v počitnicah snidemo z njimi# Pa pride nam zopet pisanje od strica Iz iorth Karolainc# do lovci oo farmo obkolili in medveda kosmatega ubili# KajSom si mislil: tt G le j 3peka# medveda nc boš lovil Jaka. u Pa saj je Karolajns velika* mogoče dru 1 čaka nas»Pika# Janez Gerkman - /ithcno DPA<5! BRALGf MiNbk N Z \ i 0 l\\ /-\ / / / Daneo oe tudi jaz odlaša.. v l.inn* Zvonu, morda oo me So kdo opominja od onih, ki so bili v Avstriji« hojo ime jo Janez Gerkman. Kaša družina stanuje okoli 120 milj od K e v: Yorka pri reki Hudson. Hodim v sodmi razred. Povedati pa morem kar odkrite, da ne hodim rad v šolo« Hojo ni3li oo vedno sučejo okoli počitnic. Takrat je zame najlcpčo Zelo rad grčo k vodi, kjer lovim želve in zlate ribice, koma jih nima rada, jaz pa neizrečono rad. Kejrajši oe kepem o počitnicah, je mnogo zanimivosti. Kekoč sem oe kopal, pa aem vidci tako veliko želvo, da sen hitro od¬ hlačal iz vode in tako j som jo mahnil domov. P o kopanju grom rad dolat hišo na drevesu ‘~**cih do-t»n eri neki družini, kjer dobim tudi n Plavati cer. c~ naučil som. V vodi aev.^r * T c-n r I I * % l priliko, da gledan: to lovilen* Tako o er. oc že privadil anglecči- ne* da me že zelo mesa in ne morem dobro pisati clovoneko# Sta¬ nujemo v takem kraju, kjer imamo samo amerikonske sooede, daleč naokrog ni nič fllovcncpv* ljudje oo pa zelo dobri in se^ dobro razumemo# Kadar bom doživel kaj posebno zanimivega, bom zopet pisal# Prav lepo pozdravljam vse, posebno tiste, !:i se trudito, da iz¬ haja Ilinn, 2von# Franci Okorn-Brooklyn Naš> Pri nao inerac mucka, Jaz imam pa veliko raju* konja# To jo žival, o kateri som časih žo sanjal# kako bi se vozil z lepim konjičkom po deželi# * ; Lanske počitnice bi bil Sel tolco rad s svojim bratom na kme¬ tijo k stricu, tam bi vozil 6 konji# P a me jo takrat avto zbil na cesti, da sem bil nekaj časa v bolnici in sem ostal do.; u f Pa sem So doma sanjal, kako bi bilo lepo pri stricu,; kako bi si do- — i • o bil konjička in bi mo tako rad ubogal, jaz pa bi bil z njim tudi dober# Tukaj v mostu imomo eano muclca* Saj veste, mucek - konj# 1 To je pa velika razlika# 1 Kas mucek je pa časi zelo navin&n# Kadar jo s#n doma, mu jo zolo dolgčas# Po cele ure sodi na oknu in gloda, kdaj bomo pričli domov# Enkrat oe mi je pa pošteno zameril. Pripravljal oec se, da Sel v ccrkov k večerni pobožnooti, pa cen hotel prej So malo z muckom pokramljati. Tedaj pa "o joj", kako divji je planil v noj obraz« da Jo bil naenkrat vee vkrvi. Hoj brat nu je ravno tioti hip priprl rep, ko bo jo gugal zraven na gugalneu atolu. Kako bi bil lahko noarečen, čo bi mi izprackal oko, vooto.tu— di pohlevna mucka čaoih pokaže, kakSnega rodu zver jc. Od tedaj sva z muckom oicer Sc prijatelja, a vedno gledan, da so mu ne za¬ merim, drugače bi bilo hudo. J W;3v, • \ > I / - 5 - / ✓N ' / »J / ' >/ ' // / / . \r\ r ' 1 ( ; " Kraljično začara v lotoeov cvot: n Tu morala bodeč na veke živet« n Kolncč to izreče. in vrt zapusti lep razjarjen zelo* Ko Jurček to vidi. « no j onoci iz roz: ”kraljicna preorala, n v v i ^ J II brz reuciia kcccdo izreče čarobno:”RazkletJ n iz cveta poakoči deklič voc orevzet« Kraljična presrečna tako govori: "kdo fantič preera^i, oi ioL>i~ ue ti? 7 « \r\ I ~ O ~ "Sem Jurček navihan, ki rad te ima} pojdi v« »daj hitro id kraja te^a.' h .• * l + * te očka tvoj čaka , v ’ £?.adu težko, pa piska in stoka za hčerko svojce*' Brž v grad i s° o padata* N/ M Tu hčerko im as, vladar moj pre avetlij kaj zanjo mi daš?* Kralj malo premišlja pa reče r lasno: *Ivar vzemi jo Jurček, ženico svojo,* iu Jurček odvrne: "rreprost sem fantič, Za mene kraljična prelep je deklič.'* O A k \ I # / 7 \ Kril j stari pa pravi: n Le vzemi jo tiJ VeČ misel res zarava, i _ ^ j- v • • vv • . kot me c je m scit # Ivanka Krulc Kraljestvo bos vladal* z modro glave; osrečil deželo bos mojo - 3V0 jo 1 ******** (Po u Begunskem Palčku 11 ) K A \ fr- sv iVEcti? P 0.1 \ A »• \5 ^ Kača slovenska to Igo som razmišljala* kaj bi napihala za Kinn« Zven# ioa pr&sri* dakceffi žele ht*ric^>orK>>4n hecen brž vse vedeti, Tudi za to* besedo sem jo takoj vprašale, Kaj pomeni. Pa sem si zo fama mislila: hude — nuhe^-»te pa res niso prijetne* vsako zasevo, ki je ne razumen* hočem natanko vedeti in moja sest::. &nira to sreče" neEvelina* ker časih menda ros t.prasujem za kaj takim- ’•'* ■"> %• 4 Kic pravega si ne norela uma s mu m. p nas doma«. Žarni se je dan prečei nat ni: in pridemo domov v mraku* po četrti • 'tv * c - ' ^ • uri# Pri naši hiši bus nai riali e cbet o v ; i/ -* hitro s5 zakadimo v kuhinjo - zvečer eri otroci treh družin, B L Siena* lada? u i.t#d® ‘nama* kruha prtisinv 1 * • # i • Stara mama in mana i .čiuči ribi. iaz bi rad • preče i i n.boko ,! , : 1 1 c* ■' J ' arme— wi' > m •-> ' c. c* . • adovoliit Ko se nasitimo, pa začnemo pripovedovati c svojih doživljajih v seli v - / * r. ;• *' Vsftk hoče povedati več in’drug drugega odrivate® ime mmii-oe ^ * pa nas gleda in vsakdo noče tudi z njo govoriti^ ker jv imame vei zelo radi Ona Pa n&m pripoveduje# kako bo povedala pesom v slovenski šc3i. k>-ko bo nastopila pri proslavi* •• *.* • Ko pride do::: c v ata, pa hitimo gledat, cc mu je l$aj ostalo, v skrinjici za hrano« 'ro je vse boljše kct kaj drugega« Pc vecerji°se navadne malo poigramo, beremo ali pa tudi uši— mo, zlasti sestra ima veš učenja« Mlajši so navadne v napotje* Časih tudi zapojemo, naš ata je deber pevec in nas takoj okrega, i ; co kaj ni v redu« Ko se bliža Sas počitka, nas opomnijo starši, da se spravimo k molitvi rožnega venca« Kato pa no sme nihče veš šuti« Od tu in tam se pa sliši še kale pritajen smeh, ko se pogovarjamo o ka¬ kem smešnem dogodku iz našo šele« Ob sobotah zvešer pa je pri nau dosti dela, 1 iverjo# kopanje za drugi dan, pripravljanje ^obleke za ne a $ 1 j c in takrat a e naš vešer precej raztegne* Kada Medved / J ' , s sladoledom, ki ga tu nikdar ne manjka, niti ne takrat, je zunaj tal: mraz, m aa vse*- p o na poa nora::. jJai-jO solna v mizi piškoti, bonboni, obloženi krukhi. Tudi za 'pijačo je pcslmrbljeno,* limonada je pripravljena* ITaiorei smo Lno 1 i u - igre, kar pet, *jih je bilo. Otroci so tudi igrali na klavir. Ko je bilo konec iger** 'smo otroci stregli staršem, ki so navadno tudi povabljeni. Tudi nadzor¬ nik a: svojo, ženo,je prišel, dalje naš upravitelj, naša zdravnica. - Ne veste, kake sme ce gostili; Toliko je bilo vsega, da je še ostalo. Sr-^ho« ni manjkalo, daj so bile igrice v3o zldzone nalašč prtiv smo6no, da je bWLo; smeha na pretek. Mene je* že skrbele, kako bom prišlo, domov. N&vadno Tias polje avtobus domov, a ura odhode jo že minila« Nihče so mi brigal zanje, vso jo bilo teko veselo. Kc je videl naš učitelj, kake sem zaskrbljena, tie je potolažil, češ, da bom 'že prišla domov. Ob sklepu me jo pel jel s svojim avtom proti Pinovillu irm dpma sem vsa veselo, pripovedovala.-, kane jo tile lopo. Noša moma so ni u- doležila te veselice, ker nora pripravljati večerjo z: očka, ki pride domov. Moram vasi pa zaupati prav na u uhc n , da*so nam obljublja tudi v naši slovenje! šoli 'tak party za božič. C njGn bomo pa poročali pozneje. t Breda Svetlic l.Pc gričku zelenec pa rož 1 cc cvete; otroci jih trgajo, v venčke pleto. n! n Si venčke ploto, na glav ! cc dado; peteri zaigrajo — o vesele kolo«• J.Vesclo kolo,* tiktaka tako- noge cepetajo, otroci pojo* 4*Ctroci po jo¬ pe 3 on lopo; tiktaka tako, veselo 'J* c* o r-w -L ^ Franci Medved i GRABLJENI % * ! 1 Ko so prišli k Marjetki— nenu gospodar ju j nji je pove da— a sc našli..otroka.. ia^ * v- - min k e ter e en f k* bi rada sla z "/Takoj ji je dovolil^ daj se 'jo dobra gospa smilila tudi njemu, ker je slišal, kako jo vedno žalovala in prerokovala** Puščavnik, Henrik in Marje¬ tka so šli na pot« Dva clolga dneva so že hodili* Ko je bil že tretji dan jcri_kraju, šobili se zelo oddaljeni c. malic jo » • / * kaj potujete po ten divjem gozdu? Pusčavnik je povedal grofu, da hoče pripeljati nekega ukradenega otro¬ ka njegovim staršem in,slednjič pravi:” jo je dal grofu*' ”0,.to je .vendar moja žena”, je začuden zaklical grof« ”Ba, pravi pusčavnik, in ta otrok i "Kj© je, moram ga videti,”je zaklical, srečni oče« Grof je šol s *puščavnikom v spalnico> gledal spečega otroka in so razjokal crd veselja« čez' nekaj trenutkov pa so je spomnil na .svojo ženo in rekel žalostno:”Oh, moja uboga žcnaJKič mi ni povedala , ker je vedela, da mo¬ ram ostati pri kralju, dokler ni končala vojna« Koliko solza jo vendar pretočila ubožica in zdaj še ne ve, da se' je. našel najin-ljubi^onec« Ta¬ ke i norem iti k nji«" : i n m* vaš. 1 ” f I - 12 - "Ifc", je odvrnil puščavnik. "Ostanite pri 3vojen sinu* Dajte ni konja. 1 San bon Sel in prav previdno bon povedal grofici, da 3no našli otroka in da 3e oba, vi in Henrik vrača¬ ta donov. Če ji ne bono povedali prav previdno, bi lahko umr¬ la od sonega veselja«" n Da, prav inate. 1 " je rekel grof« Puščavniku je flal konja in stari nož jo jezdil tako urno, da je bil cb enajstih dopoldne drugega dne že na grajskem vrtu« (Konec erihodnjič) SLOVENSKA 00 IT SL?. 'C A ‘ p \ Sl Ta. mesec se je oglasilo mnoge nase mladino« Posebno so se og¬ lasili bolj oddaljeni, izven Minnesoto* Toko boste našli spi¬ se iz Brooklyna od veselih fantov)- Jakca in Francita Okorna« Me ni je pesem o medvedu; prav všeč in tudi ona c mucku, mi uga- • 4 Iz At ho na a so ie oglasil Janez Gerkman; kot jo videti, ni prevelik prijatelj sole* Kaj so vam zdi? Počitnice so mu bolj všeč, no , saj so marsikomu drugemu tmdi, Pa kar dobro je na¬ pisal vsem onim, ki nero Minn* Zvon« Janez spčrnni se se kaj J Iz Kebraske(Haiglor) se oglaša Kolona Novak, pravi, da je; še navdušena Slovenka, o. nima priliko, da bi 30 pogovorila s kom drugim kot z domačimi# Njej moreno večkrat pisati# Kajcddaljenejši so najbolj pridna# To jo take kot z onimi* ki eo blizu corkvo, pa jih navadno no cidimo tako pogostoma kot one, ki so oddaljeni, ali ne? Kaša dobra prijateljica Mios Gospodaric se vedno oglasi in mi piše o svojih pridnih uconkah, o katerimi si dopisuje#. Morda se boste spomnile zdaj za decembrsko številko tudi Minn#. Zvona in nem kaj pisaleo Pa tudi nekaj naših dobrih menic ✓ so je oglasilo. Iz V/ebor— villa pišo Knapova nama# Tam jim ni preveč dobro, nimajo zasluž¬ ka in si želo na kakšno farmo, kjer bodo lahko tmdi pozimi kaj zaslužili* Morda pa ve kdo od vas ali vaših staršev za kakšno tako službo? . . Iz -Marohfielda jo tako lepo pisala mama Pavlo Kržičnik, ki srčno zoli, da bi ?avla no pozabila svojega naterinega jezika, - 15 - prilike za slovensko govorico. (Ec dni bou tudi pisala poznate voi, ki ate bili v ^ * % g dvo oliki 3vojc hčerko DobrO goopo £j ker je tudi ton malo Pavli dolgo -pisno. In veste kdo se jo še Oglasil? Dobro jo Spittalu-Mrs. Danica Vrtačnik - Milavec* P a Jožice jo poslala.in vsem, ki so tu blizu sen pokazala olike, iuajc voi v najlepšem sponinu kakor tudi Mios C-odpodorič, ki jih je učila toliko lepih pesni. Za svojo hčerkico je naročila gospa Danica Minn* Zvon, Vsi Pinevillčoni in Gilborčani prav lepo pozdravljajo Mios Goopodpnič in Mro. Vrtačnik. Iz Brooklyna piše prav lepo Okorhctra*-mamica, včeraj pa so je oglasila tudi Vraničar jeva družina* Dokler bodo' imeli naši otroci talce dobre starše, se ni še bati, da bi pozabili, da je 'hjihov materin jezik naša prelepa slovenska govorica, ' Mre. Justina Volarich jo poslala nekaj številk Božjih stezic, ki jih bon poslala onim, ki inajo nagmanj prilike govoriti slovensko. Ko onon pa pozabiti družine Svetličevc, ki talec skrbi zq. naš Bvon in vnaprej že prosin Mr. Svetliča za kaj talco'iepcga kot je bil Kofondcž, Škoda, da bo s to št, konec pravljice. Broda se tudi oglaša in pravi, da ina nnogo dela z učenjen, ena hoče biti povsod prva, zato ji no zenerino. Njena pesnica sicer spada bolj v pomladne dobo,, a ker jo vzeta iz njenega begunskega palčka in ven, da je oana V3e sestavljala, eno je priobčili zdaj.. Prosim jo pa, da bi nan opisala, kako jo bilo na "Folkafair", kjer jo gotovo tudi njen očka razstavil slike in še kaj drugega,. Pa še oliko ovoje mano v lopi narodni noši naj nam pošlje, Kaj pa družinica Kune jeva? Vas je zonedel sneg, Marjetka, Marije., .TonČok In Simonu Kregarjevemu se lepo zahvalim za lepo sliko lastovic, spomladi bo prišla v Zvon. V nedeljo je imel Simon god, želim mu vso najlopšo ih mnogo lepega za Miklavža. Kdaj ga boste praznovali, ali po nase ali po ameriško? Pišite o vsem tonj- Marjan Kosem * O a- to a- \/ o >/ ličt* Minn* Zvone, or.c začeli o prav rosnih opiccn* Da bo 3 to dobro voljo, ko booto odložili liot, ven bon povoda! nekaj za anoh: KAKO JE RIBNIČAN KUPOVAL KONJA. Nekoč jo ocl Ribničan kupovat konja h knotu* Knot nu jc dal bučo in nu rekel, naj vzsne bučo in gre na bližnji hrib in naj sede nanjo, dokler cc ne bo zvalil žrcbičck, Ribničan je sedol in sedel in sedel na buči. Konja še ni -bilo. ■ Hotel je pogledati, kaj je. Buča sc je valila po hribu in zadela gm. Iz grna je pa skočil zajoe. Ko jo pa Ribničan to opazil je zavpil:” Poglej konja, že letij" ODDALJENOST Bilo je za čaoa stare Avstrije. Micika jc o': svojega ženina, ki je služil pri vojgkih. Pred v zaglodala vojaka, drugače oblečenega kakor je bil čenč. ' ,iico je n 0d katerega regimenta sto pa vi? 11 jo tila radovedna Vojak,mki jo služil pri tedanjih bolničarjih, ji jo odgo¬ voril, ~ Sorvusjt Mioika, jaz sen pa od no beškega regiment aj ” "A takoj” bo jo začudila."Potem morate pa zelo daleč ho¬ diti v vojašnico#” PRI POUKU NEMŠČINE . Učitelj vpraša Andrejeka: ”Kako bi povedal po nemško: jaz imam dva brata?”• Androjčok nekaj časa molči, ker pa ne zna prevooti, oe opravičuje: gospod učitelj, jaz toga ne morem in ne ornem prevestii n ?3aka j ne?” se začudi učitelj. ?2ato, ker bi sc zlagal* Saj nimam nobenega bratci. VESTEN SLUGA “Donos nikogar no cprejmem," pravi ravnatelj novemu slugi. ?6o kdo pride in poreče, da.mora z menoj govoriti, mu odgo- vcHto, da peaviio tako vsi.” * • o Pride dar.a in hoče govoriti z goapodon* Pravi, da jo nje¬ gova zena in da nora govoriti z n j in. "Tako pravijo vse"., jo zavrno sluga. > \ t ). Anica Kr ul c L- ; { % z \ K /\ , j 1 P' / ! ! i } « j , 5 ! i (l iJ r i j ? I j vj * ' 5 • *\ : \; J .•t» \ : i I / ! i o V.bP ^ i O kvi w d- c* Vi t prazniKin. Vsi otroci iz Pinovilla in Gilberta vso gospode misijonarje in o— trcke lopo pozdravljeno. / \M> ML NO 5iOK( 5 MoUp t/ xDO ft\ VtšLi- • • \ * v p- • v * U / ' W a. k n.«- v O ‘h C j e rt h. z. 02 v.. Ar! . -v 'V"KC ! >.C Afer J - ^ i i / ■ \ \ \ \ / - • ? / /cvT, v//0 ( % i i . \ # v > n p A ZlxWq:: t W?n StZjJj* TO ■•; DoHov Lk-TtL or, z V so svcTCTo, k K ✓ N V / / * • ^ i < ( \V s* / ♦ \ \ 3 A \- v -—J # y \ \ - 4/ /VZ X \ r ra K T \ / \ \ I / 7 'z z TA', v; S A v ■ C- V uLc £ ‘ a i ■ TA \\č.„• TvTC. VA.- Xt'.. i T A V t A ' r \x /\ u/ o ' IN -z 3(- vre Vv 00m i A Z h K O LI VVD^u N J \ Minn. Zvon izdaja aicvenčka mladina na Gilbertu in Pinoviilu Uroia in riso s Fronoi Kodvod v Tipka: l-iarjan Kooou