Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. MATAJUR GLASILO BENEŠKIH S SLOVENCEV Sped. in abb. post. II. gruppo NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto VI. - Štev. 17 (118) UDINE, 1. - 15. OKTOBRA 1955 Izhaja vsakih 15 dni Ob petletnici »Matajur« glasilo najbolj zapadne veje slovenskega rodu, beneških Slovencev, obhaja petletnico svojega obstoja. Kratka je ta doba sicer in skromna naša proslava, a vendar važen mejnik v razvoju Beneške Slovenije. Ne obhaja nas misel, ne izdajatelje, ne pisce in ne čitatelje našega »Matajurja«, da bi si slavo peli in se častili. Le majhen obračun o delu: in pogled v naprej bi si radi razgrnili. To pa za to, da popravimo 'napake in se še žilaveje oprimemo dela v prihodnosti. že spočetka si je glasilo Beneških Slovencev napisalo na čelo vodilni program, ki je: poštenoi in sveta borba za narodne pravice. Naše glasilo je v tem smislu postalo vodnik, učitelj in tolmač teženj in misli naših ljudi. Zato se je ob njem zbral lep krog ne le naročnikov, ampak tudi drugih bralcev in simpatizerjev. Uvideli in spoznali so tekom teh petih let iz naših vrstic in stolpcev, da smo se sveto držali začetne obljube. Zbudili smo, kot ob klicu zvona, naš rod ob Beli, Teru in Nadiži, da se je vzdramil in se začel zavedati svojih pravic. Za to dejstvo imamo nešteto priznanj, ne le doma, ampak tudi po svetu. Naše pravične in poštenega ognja prešinjene besede so ponatiskova-li in jih precenjevali. Tudi to nam je v ponos! Pri vsej tej pošteni borbi za svoje pravo, pa ni »Matajur« nikdar podžigal sovraštvo do drugih sodržavljanov. Vedno je poudarjal, da smo živeli in tudi bomo Še stoletja v sosedstvu dveh narodov in da moramo postati vez in most med dvema kulturama. Tako kakor je napisal Jtred stoleti italijanski zgodovinar Prospero Antonini v knjigi »II Friuli orientalec (str. 520): »Gli Slavi del Friuli sovo forse predestinati a servire di anello U quale congiunga la coltura italica e la slava«. Za to dobro sosedstvo je naš list še dosti storil, da »ne vrag le sosed bo mejak«. Kar je nezagrizene italijanske javnosti nam priznava to tvorno delo v š>ra:nbi naših pravic in v priznanju sosedovih. Kakor na vsako javno glasilo tako so tudi na naše metali blato nasprotniki in bičali kamenje tudi domači zaplotniki, ^ustimo poturice in izdajice, žalostno pa ja, da zaradi osebnega gledanja tudi nekateri, ki se smatrajo za dobre Slovence, Vas blatijo in tako hote ali nehote pov-vročajo razdor. Tem odgovarjamo: »Razgrnite vaše strani, preglejte delo naših Vatih let in prepričali se boste, da ni nepoštene sence na njem!« Poštenje in ljubezen do našega naroda, spoštovanje do sosedov, to so bile zvezde Vodnice pri našem delu! Te nam bodo svetile tudi v prihodnjih petih letih! Kolikšen je uspeh našega dela, je in bo sodila javnost. Vemo pa eno, da iz sadi-ki je s tolikšno ljubeznijo gojena, mo-r° zrasti krepko deblo. V ta namen nam P® morate pomagati v sveti dolžnosti tu- * Vi, dragi rojaki, z branjem, naročeva-njem in širjenjem vašega glasila! V tem ko vam »Matajur« pošilja širom domačije svoj jubilejni pozdrav, dviga ®Se višje i v burji t v metežu svetli pra-®0r» kjer se blesti vodilo: za pravice ro-in doma vso ljubezen in ves trud! ^•Uilnniniiiii;,!,!,-!!, m II m.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IIIIIIIIII.II 111II j j 11 Perona so vrgli Argentinski generali so izvršili državni ''«ar. Uporniška vojska z generalom Lo-na čelu je postavila Peronu ulti- atiim. Ta se je udal in pobegnil v Par . ®VaJ- Med spopadi je bilo precej člove-/^i žrtev. V neki palači, kamor so se zar je zgorelo 600 peronistov. Začasno V^Jsedstvo republike je prevzel general riardi, s tem je končala 10 letna pero-v a vladavina, ki je prinesla Argentini de politične in socialne reforme. Novo r^®btinsko vlado so priznale sledeče dr-Ve> Uragvaj, Španija, Peru, čile, Ekvar Deset let po zmagi - proces Videmski preiskovalni sodnik civilnega in kazenskega sodišča je 21. t. m. položil v pisarni porotnega sodišča v Vidmu obtožnico proti petdesetim bivšim partizanskim borcem iz Nadiške doline v Beneški Sloveniji, kateri so se v zadnji vojni borili v enotah Briško-beneškega odreda proti fašistom, nacistom in njihovim hlapcem republikinom. Pred sodno preisr kavo je bilo sicer 57 bivših partizanskih borcev. Preiskovalni sodnik pa je ustavil postopek proti sedmim, od katerih so nekateri že umrli. Obtožnica obsega okrog 3.500 strani, a kot prvi zločin, ki ga nar vaja, je zločin »izdaje domovine«, »zločin vpostavljanja slovenskih šol«, nato pa še »požiganja, ropi, uboji« itd. Izgleda da bo ta proces bolj velikega formata, ker je citiranih čez 300 prič brez onih, katere bodo obtoženci pozvali za samoobrambo. Zanimivo je, da se ta proces vrši 10 let po končani vojni, ko se po vsej Italiji vrše preiskave radi zmage nad nacifaši-zmom, ko se po onih krajih, kjer so bile občutne partizanske žrtve, postavljajo spomeniki in vzidavajo spominske plošče z imeni padlih partizanov. Proces se vrši v času, ko vrhovni predstavnik države poveličuje prve antifašistične borce in jih označuje kot predhodnike onih borcev, ki so v zadnji svetovni vojni z orožjem v roki uničili fašizem in nacizem in vse njihove pomagače. To se godi osem let po podpisu mirovne pogodbe, v katero so postavili poseben člen, ki govori, da se ne smejo preganjati osebe, ki so sodelovale za skupno zavezniško stvar. Vsa demokratična italijanska javnost se zgraža na ta proces, ker čuti, da ta proces ni samo zato, da se ustvari preplah med beneškimi Slovenci, ampak je njegova ost naperjena proti vsemu odporniškemu gibanju v Italiji, proti vsem antifašističnim borcem in proti vsem resničnim demokratom. čudimo se, da se sodijo partizanski borci prav tega dela zemlje, na katerem je ljudstvo bilo ves čas fašizma izpostavljeno naj večjim preganjanjem in je radi tega imelo najbolj utemeljene vzroke, da se je pridružilo splošni antifašistični borbi. Grozote, ki so se vršile v Beneški Slo- veniji v najbolj siromašnem in socialno najšibkejšem delu Videmske pokrajine za časa fašizma, niso bile do danes nikjer objavljene radi naše neukosti in zaostalosti, katere je kriv samo fašizem, ker si je prav tega želel. Najmanj pa je svetu znano o krvološtvih, masovnih ubojih nedolžnih žrtev in raznih deportacijah v uničevalna taborišča, katere je zakrivil nacifašizem. O tem bi se moralo danes govoriti in poiskati zločince ter jih postaviti pred porotno sodišče, ne pa nasprotno. * Upravni odbor italijanskega prosvetnega društva »Paolo Morgan« v Ljubljani je objavil v časopisju protestno resolucijo paradi procesa proti 57 beneškim partizanskim borcem. V tem protestu je med drugim rečeno: »italijanski izseljenci v Ljubljani odločno protestirajo zaradi obtožb proti bivšim partizanskim borcem iz Nadiške doline in pozivajo vse demokratične organizacije bivših partizanov v Italiji, naj se pridružijo tudi temu protestu in naj zahtevajo, da prenehajo takšni procesi, ki mečejo dvomljivo luč na demokracijo v Italiji in ki jo grozijo diskreditirati pred svetom, ki ne bo mogel razumeti, zakaj se postavljajo pred sodišče in obsojajo ljudje, ki so nesebično žrtvovali vse in zastavili vse svoje življenje v boju za uničenje fašizma in izgon nacističnih okupatorjev. Krogi, ki v javnosti zahtevajo procese proti partizanskim borcem, ne morejo biti drugega kot sovražniki miru in prijateljstva med narodi; takšni ljudje ovirajo proces mednarodne pomiritve, v konkretnem primeru pa želijo preprečiti tudi zbližanje in mirno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo in poskušajo med njima podpihovati mržnjo in obnavljanje starih razprtij. Društvo italijanskih izseljencev v Ljubljani izraža prepričanje, da se tudi vodilne osebnosti rimske vlade zavedajo upravičenosti tega protesta in razlogov zanj, ter izraža upanje, da bo italijanska vlada poskrbela za dosledno izvajanje določil republikanske ustave in čl. 16 mirovne pogodbe in da bo preprečila, da bi se pred sodišči na zatožni klopi pojav- i..iiiiiiii 111111 im rll.illl BRDO Problemi zapuščenega Brega ii ■ timi n 111111 m i n i n 11111 n 1111111 n u i in i • ■ ■ iiiiiiiiii ili nni mi n mn 1111 imiriii 111 mn um mu n REZIJA V Učii se razmere boljšalo 1 OVEN S K ~ oirrir lovia® \xxrv-ipi \i\ O najnovejšem slovenskem slovstvu Naš rod, av spomenik, ki ne sme umreti ..............................................................................................................“M,„„„111" "II, ,||l" .................................. V partizanih je bil tudi BOŽO VODUŠEK, eden najbolj drznih pesnikov. V letih pred vojsko je brezobzirno razgaljal sebe in svet. V nemirnih vojnih časih je napisal le nekaj malega in prav tako se je pozneje le nekajkrat oglasil. To seveda ni bila pesem za široko rabo, Zakaj bilo je še bolj zgoščena kakor svoje čase. Zato ne moreš vselej ob prvem branju ujeti pomena, trdega življenjskega spoznanja ali tolažilne odrešitve, ki jih razodeva. Podobno velja za nekatere več ko zanimive pesmi, ki jih je iz partizanov prinesel EDVARD KOCBEK. Njegov dnevnik Tovarišija, ki ga je prvi del izdal 1949, je do zdaj najbolje oblikovana knjiga spominov na leta osvobodilnega boja, pomembna tudi zastran silno nadrobnega opisovanja notranjega doživljanja in pogledov na udeležbo v oboroženem nastopu slovenskega naroda. Tudi njegove novele posegajo v partizanske čase, bralcu pa, niso ne idejno ne literarno prav jasne. Iz tega življenja je prinesel marsikatero globoko pesem JOŽE UDOVIČ, zraven pa zajemal od tod snov Za novele. V pripovedni kakor v pesmi, ki se ji danes še največ posveča, razodeva resno doživljanje, strast po višjem, svetlejšem svetu, in to čutiš tudi v njegovi gojeni obliki. Z osvobodilnim gibanjem je povezan glavni del tega, kar je po ječah in italijanskih taboriščih napisal primorski pesnik IGO GRUDEN iz Nabrežine, ki je umrl 1948. Preprostost in toplota, ki je ž njo govoril o hrepenenju po domatili krajih, po lepoti življenja v mirnih časih, o trpljenju in bridki smrti nedolžnih, nebojevitih ljudi, mater in otrok, Vse to mu je pridobilo mnogo bralcev. Nekaj takih toplih pesmi je napisal tudi štajerski pesnik JANKO GLAZER, ko so ga Nemci pregnali v Srbijo in mu je V osvobodilnem boju padel sin. Od mlajših, ki so se uveljavili po listih malo pred Vojsko, je okusil pregnanstvo in italijansko taborišče CENE VIPOTNIK. V pesmih iz okupacijskih let in iz življenja za taboriščnimi ograjami je večkrat obdelal težko, mračno občutje, iz katerega Pa se pesnik vzpenja v slovesen zanos, ki ga navdihuje novo življenje. Te in nove njegove pesmi sodijo med najmočnejše in najmodernejše ustvaritve iz zadnjih let. Tu ne bi smeli prezreti STANKA VUKA Iz Mirna pri Gorici, ki je z veliko ljubeznijo opeval in v svojih kratkih zgodbah opisoval našo zemljo na zahodu. Prav ta haslov je menil dati zbirki črtic, kamor bi uvrstil tudi zgodbo iz Rezije, še v ječi, kamor so ga prepeljali z znanega drugega tržaškega procesa 1941, je mislil na to, Zraven pa na članke o Beneški Sloveniji In celo na kratek film o Reziji, ali ko-hiaj je prišel 1944 nazaj k ženi v Trst, Je bil ž njo vred ubit. Brez odmeva ni bil ta čas tudi v delih drugih slovenskih pesnikov. To velja na Priliko za ALOJZA GRADNIKA iz Medane v Brdih, ki je danes največji med živečimi. Sicer je svoje glavno delo opravil v prejšhjih letih. Med vojsko je izdal nekaj zbirk, pred kratkim pa znane Primorske sonete, ki so bili lepo sprejeti posebno po primorskih krajih, saj jih je obilo vpletel v svojo pesem. Prav tako že starejši PAVEL GOLIA, ki je lahkotno uglajen pesnik, je nekajkrat obravnaval motive prevratnih let, zraven pa nadaljeval delo za mladinsko gledališče, za katero je napisal doslej še najbolj posrečene igre. Celo ANTON VODNIK, ki si je v prejšnjem svojem delu ustvaril zares svoj svet čiste, silno rahle duhovne poezije, je napisal več pesmi, ki poveličujejo žrtve, padle v osvobodilnem boju. Te kakor druge njegove novejše pesmi se seveda po svojem snovanju in oblikovanju precej ločijo od tega, kar srečamo pri drugih pesnikih. Mogli bi navesti še nekatera imena, tako VIDO TAUFER, ki je naša najboljša pesnica, LILI NOVY ali od najmlajših KAJETANA KOVICA in JANEZA MENARTA, zraven katerih pa se oglaša s pesmijo še cela vrsta starejših in mlajših. Od starejših pripovednikov je Tolminec IVAN PREGELJ že več let pred vojsko utihnil. Pač pa se je tudi v teh letih oglasil priljubljeni FRANC ŠALEŠKI FINŽGAR z nekaterimi prijetnimi spomini na mlada leta. Najmočnejši pisatelj pravkar preteklega časa je bil gotovo Korošec LOVRO KUHAR, ki je zaslovel nekako pred dvajsetimi leti pod imenom PREŽIHOV VORANC. Večji del svojega je napisal že pred vojsko, nekaj tega pa je izšlo šele po osvoboditvi. Pod okupacijo je bil zaprt in odpeljan v nemška taborišča, od koder se je vrnil z boleznijo, ki je 1950 uničila tega sicer tako krepkega moža. Ta krepka narava se kaže tudi v njegovih zgodbah, kjer opisuje posebno svoje rojake, kmete, kočarje, najemnike in delavce, kako jih gospodarska kriza zbliža in jim pokaže skupnega sovražnika v kapitalistih. Taka je na primer njegova Jamnica. Več ko zanimivi so tudi njegovi potopisi, pripovedovanje o skušnjah po svetu, koder se je mudil, ko se je umaknil iz prejšnje Jugoslavije, še bolj pa potovanje po Koroškem in Dolenjskem (v knjigi Od Kotelj do Belih vod), kjer je odkrival pisano, pa spričo socialnega nesoglasja tudi pretresljivo življenje naših ljudi. Po vojski je napisal tudi nekaj zgodb o okupacijskih časih in prav prisrčne spomine na mladost (v knjigi Solzice). Tudi FRANCE BEVK, najplodo-vitejši slovenski pisatelj, beneškim Slovencem znan po svojem Kaplanu Martinu Čedermacu, je v zadnjih letih napisal za otroke nekaj novih zgodbic iz svojih zgodnjih let, zraven pa spomine na svoje zapore in internacije, na življenje v partizanih, kjer je bil predsednik Pokrajinskega odbora za Primorsko. Kaže, da njegova pisateljska delavnost ni popustila in da bo pridružil še kakšno delo v svoje izbrane spise, ki jih zdaj izdaja. Zanimiv pisatelj je JUŠ KOZAK, po letih Bevkov vrstnik. Najrajši je razglab- Slovenski kmet na Koroškem je sedel na kamnati, vojvodski prestol sredi Gosposvetskega polja pri Krnskem gradu nad Celovcem in je, obdan od svojega ljudstva, čakal prihod deželnega kneza. Približal se mu je knez, da od domačega svobodnjaka, iz kmetskih rok sprejme potrdilo knežje oblasti. »Kdo je oni, ki prihaja? Ali je pravi knez, ali bo spoštoval postave, ali bo pravičen sodnik, ali bo varoval sirote in vdove ...« tako podobno je koroški kmet, sedeč v prestolu, vprašal v slovenskem jeziku dostojanstvenike. Ko so mu potrdili, je kmet vstal, knezu dal piti vodo iz klobuka — kajti zadovoljen mora biti s tem, kar niu ponuja dežela — na to ga je ustoličil. Beneškoslovenski kmet je sedel k kamnati mizi, k »laštri«, k Mjerski in Lan-darski Banki in je obravnaval kamunj-ske marnje in je delil pravice ljudske oblasti. Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju, kamnata miza pri Mjersi, kamnata miza pri Landarju niso cesarski pozlačeni prestoli, okinčani z mozaiki, z reliefi, so le iz domačega preprostega kamna izrezani, a trdni, kremeniti večni spomeniki. Danes — na tleh ležijo razmetani. V Tarčetu na desnem bregu Nadiže sameva pod drevjem ob poti kamnata miza, okrnjena, zapuščena. Vpije in kliče mimoidoče, da jo dvignejo, da jo obvarjejo kot spomenik njihove zgodovine, njihove avtonomije. Pri tej kamnati mizi so sedeli njihovi svobodoljubni predniki in podpisovali akte pravice. Kje so te listine po beneških, videmskih, čedadskih arhivih? In koliko sto let je stara ta kamnata miza in kako zgovorna je, da sredi ceste obstanemo, jo premotrimo, da njen mrtev kamen oživi, pripoveduje! Pri Bijačah, niže ob Nadiži — v cestnem zidu so ostanki kamnate mize, razmetani udje, nekdaj govoreče Banke! Opominjajo mimoidoče, da niso več vredni domače avtonomije, da so pozabili na svojo čast in slavo, da so zavrgli najdražji kamen, ki ni rubin ali smaragd, ali je dragocena svetinja, steber v lastnem kulturnem hramu. Prosijo ti zavrženi udje, da jih spojijo tja, kamor spadajo: k mizi kamnati! In kako je to? Kjer prične »Slavija«, »tam gori za tretjo vasjo tri lipe zelene cveto«. Tudi tu so zasadili najlepša slo-venksa drevesa. Po beneškoslovenskih var seh, skoraj povsod se košatijo stoletne lipe pred cerkvijo, še kraji se po njih imenujejo. Te lipe pričajo kateri rod prebiva tod, šumijo in bajajo pravljice, zgodbe, Ijal o vprašanjih svojega časa in to kar žejo tudi njegovi spomini na internacijo in konfinacijo v Italiji. Njegovi noveli Gašper Osat in Agrarna reforma sodita med najbolj resnične podobe trenja, ki je nastalo na kmetih v prvih povojnih letih, ko se marsikdo še ni mogel navaditi na novo ali si je utiral poti po svoje, mimo predpisov. (Nadaljevanje sledi) ki so jih čule in videle v davnih časih. Pod »svetimi« lipami Sv. Kvirina, pri cerkvici so zborovali odposlanci slovenskih sosedenj o skupnih zadevah 36 na-diških občin. Tu na gredi Nadiže je bilo od nekdaj središče furlanske »Slavij e«, sedež obeh Bank. V senci mogočnih lip je zborovalo veče, urengo, velika županija. Pojdimo k mizi kamnati, sedimo k njej in obudimo spet k življenju, kar je bilo na njej zapisano, podpisano, potrjeno in zapečateno. Obudimo vse slovenske sosednje, obudimo lastno upravo, avtonomijo vasi in dežele, obudimo ljudsko oblast! In takrat bodo cvetele tri lipe ze- Dasiravno je Fojda zelo stara vas, ni o njej mnogo znanega. Ime Fojda zasledimo prvič zapisano leta 1025, ko je dovolil patrijarh Popon Ulriku Auerbachu »aedificari facere unam turiim in difen-sione Aquilejensis Ecclesie, et ipsam con-strui prò benificio ipsius Ville de Fae-dis, et aliis circumquaque villis sibi su-biectis inter locum Sufumbergi parte una, er, inter »Marchionatum« Attimis parte altera, etc.« V listini papeža Celestina III. je omenjena najstarejša cerkev sv. Nikolaja leta 1192 in je stala na polju južno od današnjega kraja, blizu grada Vilana na griču »Colvillano«, katerega so Cedadci razdejali. Fojdski grad je stal na severni strani vasi nad kapelico sv. Roka in je imel tudi svoje plemiče. Leta 1169 je bil ta grad last Herbordus de Fagedis, pozneje pa je pripadal Ku-kanjcem. Zgodovinsko bolj znamenit je kraj Ronki, ki leži jugozahodno od Fojde na levem bregu reke Maline. Prvikrat se omenja leta 1096. Vas ima lep trg in se steka v njo šest cest, tako da se je občinska samouprava prav lepo razvijala. »Sosedje« so se zbirali pod lipo in gospodarili s precejšnim premoženjem, kajti vas je imela tudi svoja občinska zemljišča. Tu so sodili Kukanjci in so pozivali pred svoj stol celo fojdske župnike. V zgodovini je zabeleženo, da je leta 1389 v Čedadu podelil patrijarh trg in vas D. KETTE: Osel in petelin Na plotu stoji petelinček, in poje lepó in poje glasnó. In hvalijo njega občutke vse cibke In čopke in putke, kokó, kokodajsk, kokó! To sliši pa sivček osliček in glavo privzdigne od tal; viš, da bi ti kukurical, vse cibke bi k sebi priklical, peteha v koš bi dejal... Pa kaj vam je storil osliček? I no, kukvricnll tako, da putke je — splašil v dvorišču, a mož mu je dal po hrbtišču dve gorki in dve za uho. lene Sv. Kvirina in šumele nov pozdrav ob Nadiži in Teru. Spomenik dveh narodnosti, spomenik dveh ljudstev, dveh duhov, stekališče dveh kultur je in bo ostal starodavni most pri Sv. Kvirinu — »Par muoste«, ki deli Slovence od Furlane. En obok, kratek, veže oba bregova Nadiže, en objem spaja dva tekmeca, ali obema žubori Nadiža dobro, neskaljeno sosedstvo. Stoletja so minula in jezikovna meja še teče »Par muoste«. Na Matajurju je državna meja, obe sta si blizu, med njimi pa je od vseh najdražjih, dražji, živ spomenik, naš rod, ki ne sme umreti. Fojdo, Ronki itd. skupno Kukanjeem in Partištajncem. V Ronkih so imeli Kukanjci in Parti-štajnci vsak svoj grad, ki sta nastala šele proti koncu XIV. stoletja. Kukanjski grad je starejši in je nastal iz velike kmetske hiše, Partištajnci pa so postavili svoj grad na mestu občinske lože. Partištajnci so bivali večkrat v Ronkih od leta 1300 naprej. Kukanjci pa, ki so bili zelo radodarni, so postavili v Ronkih okoli polovice XIV. stoletja, ko so začeli bivati stalno v Ronkih, posebno cerkvico sv. Lovrenca. Romanska cerkev istega svetnika je bila tudi na strmem gričku blizu Fojde. Pod Fojdo spadajoča podružnica v čaneboli se omenja že leta 1448. Prešeren v angleščini Letos je izšel v angleškem prevodu izbor Prešernovih pesmi. Dasiravno sO bile nekatere Prešernove pesmi že poprej objavljene v angleških prevodih, je to prvič, da se skuša z obširnejšim prevodom seznaniti angleško javnost s slovensko pesmijo, s Prešernovo poezijo. Zaradi tega je ta publikacija nedvomno pomemben mejnik v zgodovini slovensko-angleških kulturnih literarnih stikov. Delo je nastalo kot plod sodelovanja angleških in slovenskih kulturnih delavcev. Uredniško delo sta opravila proj. Anton Slodnjak z univerze v Ljubljani, ki je prispeval tudi uvod, v katerem očrta Prešerna kot umetnika ter človeka in njegovo dobo, in proj. TV. K. Matthevas z univerze v Londonu, ki je organizirat prevajalsko delo in tudi sam prispeval večje število prevodov. Skupno je prevedeno v tem delu 40 Prešernovih pesmi. Izbor sam zelo zadovoljivo prikazuje Celotno umetniško dejavnost Prešerna, kot tudi njegovo osebnost in njegov odnos do perečih sodobnih problemov. Angleška izdaja Prešernovih pesmi služi kot trdna osnova za nadaljne sodelovanje med slovenskimi in angleškimi kulturnimi delavci in v vzpodbudo, da bo s prevodi postala dostopna angleško či-tajočemu občinstvu tudi ostala slovenska važnejša poezija in proza. ii|iiililililililil!lililililililiiiiiiiii:iil!lilililil!iiliiirM:iilii:liliiiiiin 41111HIil111lili11il1111111m11m111m1111n11111111111111h Kratek zgodovinski oris Fojde Stari Pečan je hodil po hiši s trdim korakom in se zaničljivo zmrdoval, češ vse me figo briga, čeprav se je na tihem Veselil, da bo tudi njegova najmlajša »po-Sbznjenka«, kakor je v pijanosti imenoval svoje hčere, vendarle še ujela božji blagoslov. Zvečer pa, že kasno v noč, ko sta Pavla in Hedvika odšli, se je začelo Vesoljno umivanje. Na ognjišču je v kotlu Vrela voda, oprali in poplaknili so škafe, V katerih so kravam parili rezanico, si Odtočili vanje kropa in izginili vsak v ®Vqjo sobo, kjer so prhali, kihali, se use-^ovali, se prali do popka in štrbunkali '1,dazano vodo kar skozi okno. Zjutraj so bili že navsezgodaj na nogah Čeprav so bili že vsi blizu tretjega kri-**> Nace že nekaj mimo, niso prav slad-spali. Najdlje je bedela Nanca, ki je *sko samevala svojo poslednjo dekliško *1°č, čeprav je vedela, da se ‘poslej ne bo nič izpremenilo. Pozajtrkovali so stoje, potem pa so se moški spravili k svojemu oknu in se začeli briti. Potegnili so britve po zamaščenem jermenu, ki so ga obesili na kljuko pri vratih, nato pa so sedli in se temeljito pačili vsak v svoj drobec razbitega zrcala. Najbolj se je seveda mučil stari Pečan; nategoval je svojo nagubano kožo na vse krip-lje, zajemal sapo, podpiral svoje tenko lice z jezikom in vselej zrogovilil, če je kdo odprl vrata. Znano pa je, da se ob takih primerih vrata venomer odpirajo, kakor bi romala procesija iz sobe v sobo. Ampak na tem svetu je že tako pametno urejeno, da vse mine, in tako je minilo tudi britje. Staremu Pečanu se je z veliko težavo in goro kletvin celo posrečilo zapeti ovratnik iz kavčuka, ki mu ga je Nanca kupila za ta slovesni praznik. In tako so zdaj že korakali po beli cesti, ki se je vila ob potoku, in jim ni bilo treba več paziti, da bi si orosili svetle čevlje v travi, ki se je nagibala na stezo. Brezskrbno sta stopala fanta — in kdor še nikdar ni vlačil težkih čevljev ves teden za sabo, ne more razumeti, kako sladki občutki so ju spreletavali v lahkih prazničnih čevljih, široki prašni koruzni listi so bili pepelnati kakor Nanči-na obleka. Vsi so bili praznični, prepra-znični, da bi šli na romanje, na semenj ali po sodnijskih opravkih v Tolmin. Sicer pa, kam naj tudi pride takale ženska v obleki skoraj do tal, v tesnih čevljih, ki jo nazarensko tiščijo, ter vsa okrašena in načičkana kakor dvorana za gasil- sko veselico. Povrh vsega pa lahko za prvim grmom leže in spravi na svet novega državljana ali državljanko. Naneslo pa je tako, da so se pred cerkvijo sešli s Peskarjevimi. Nanca in Ludvik sta si stisnila roki, Ludvikovi bratje pa so dvignili desnice, kakor bi hoteli pri priči deliti klofute in si skočiti v lase. Pečanova dva sta jih zviška prezrla in stopila za Nanco in Ludvikom. Ko je Nanca šla po tlaku proti cerkvenim vratom, je tako pobesila oči, da je Kihova Jera s komolcem hebnila Carjevo Mico v bok in zašepetala: »Glej jo no, drži se, kakor bi ne znala šteti do pet.« »Take se vse tako držijo,« je stvarno pripomnila Mica, ki bi laže živela brez kruha kakor brez pravhanja. Nanca je ujela zadnje besede, se zravnala, stopila s svojim pritlikavim ženinom v cerkev in se odzibala naravnost pred obhajilno mizo. Ko sta pokleknila, je zazvonil zvonec pri zakristiji, župnik je pristopil. Černilogarjev Vene je gonil meh, organist Kobilčer pa je odprl vse registre in trhle orgle so zabučale kakor burja v majavih svislih. Kobilčer je igral svoj najveličastnejši preludij, ki ga je sicer odprl samo za veliko noč, žegnanje in božični dan. Ta preludij je imel naslov »Volles Werk von Piel« in oznako »Maestoso«. Ta posebna čast je doletela Nan- co zaradi tega, ker je bila prva pevka. Pela je sicer, kakor bi kdo udrihal po plehu, toda pela je prav in glasno, kar je poglavitno. Ko so orgle zabučale, so šele prikorakali v cerkev trije Ludvikovi bratje. Previdno so se drsali po gladkem tlaku in se navsezadnje ustavili. Vse jim je šlo gladko izpod rok, kakor bi se najmanj tri dni pripravljali, kako bodo nastopili in kako se bodo držali. Nastopili so dobro, držali pa so se tudi slovesnemu trenutku primerno in se potili pod črnimi srajcami. Če jih je človek pogledal s kora, so bili zaradi svojih krivih nog podobni gabrovemu grmu, ki ga je gospodar pustil sredi senožeti, da lahko skrije vanj koso, grablje in putrih mrzle studenčnice. Nande je stal na sredi. Modest in Zanut pa sta ga z leve in desne podpirala s svojimi krivimi nogami, kakor dve nagnojevi opornici podpirata kozolec, da ga veter ne prekucne. Ne da se trditi, da bi njih prihod zbudil bog ve kakšno veselje. Nikomur se niso zaiskrile oči in niti ena pevka ni od presenečenja plosknila z rokami, narahlo seveda, kakor se to v božjem hramu spodobi. Celo stari Padar, ki je bil v cesarskih dneh žandar in je iz vsega srca ljubil strum-nost in red, se je jezno namrdni!, pritisnil člk, se ozrl okrog sebe, bziknil ru- »MATAJUR Stran 4 ---------------------------------- Kedaj je sjerak dober za sjeme Zavoj hladnega poletja je rast sjerka bla precej zadaržana an zatuó bo zrnje buj pozno zdrjelo. Trjeba je vjedet, kedaj je sjerak zadost zdréu za sjeme. U Ameriki pravijo: »Sjerak za sjeme je trjeba odbrat na njivi pred parvo slano u jeseni«. U naših krajih bi se muoru takuó sjerak pobrat u parvi polovici oktobra. U tjem času so vsa stebla še zelena an listnata. Sjeme odbjerejte iz dobrega, srednje visokega, listnatega, zdravega, tardno stoječega stebla, ki njema nobednih razrastkov. Dvojčki njeso dobri za sjeme. Storž (panohla), ki ga zberete za sjeme, naj ima tarda zrnja an notranje listje že malo rjaukasto, zunaj pa zeleno. Ta storž naj; bo priraščen na steblu s srednje debelim, srednje dougim pecljem, ki pusti, de je storž spregnjen na ven, a ne smije biti povešen na uzdol. Ce ima storž kratek an debli pecelj so zrnja mala an zatuó je pardjelek majhen. Zdrjelost sjerka ni odvisna od rjavenja listja ali sušenja stebla. Sadje an grozdu-je zdrelejejo čeglih je listje zeleno. Ajdo (serežino> se žanje na pol zdrjelo, ker bi se zdrjela otresla an ne bi imjeli kaj mlatit. Sjerak ni drevo s sadjem an ne ajda, a usednó zazdreleje po enaki regoli, tuó se pravi ne glede na zunanjost njegovega stebla an listja. Kar je suša an u buj suhih krajih bo listje začelo že zguodaj1 rumenjeti an rjaveti. U mokrih ljetih ali u mokrih krajih pa ostane dougo zeleno, čeglih je zrnje že zdrjelo. Mokruota zdr-jelega zrnja u parcentih vode je u krajih s suho klimo samo okuol 20%, u dažeu-nih ljetih ali u mokri klimi pa je nad 30%. De zrnje ne mufovi, kar je sprav-jeno, ga muorate posušit, takuó de se mokruota zmanjša pod 15%. TJ mokrih an marzlih jesenih se učasih dogodi, de je trjeba sjerak pospraviti prej ku je zdrjelo. Tajšen mokar, nezdréu sjerak Ima tarkaj redilnih sostane ku zdrjeli sjerak dok je zdróu, a tuó je težku0, ker rad ušafa mufo. Mufov sjerak pa ni do-bar za fuotrat kokoši, konje an ovce, da-jate ga lahko samo kravam an prašičem. Zbjerajte sadno sjeme Za razmnoževanje sadnega drevja je trjeba zdravo an kualitetno sjeme. Tega pa več ku kajšen kmet ne vjé. Za sjeme njeso dobre use sadne vrste. Navadno velja: buj žlahtna (pregiata) je sorta, buj slabo je sjeme. Narbuojš je, de pardobivate sjeme od divjih vrst, pre-dusern od lesnik. Dobro sjeme pa imajo tudi pozne zimske sorte. Oktobra je narbuojši čas za zbjeranje sjemena, ker bojo sadà že skoraj use sorte zazdreljele, takuó de bo tudi sjeme po-potinoma zdrjelo. Sjeme od slabo zdrje-lega sadja ni dobro. Tajšno sjeme nerado požene an daje slabe divjake. Sjeme se ušafa z lahkoto. Iz tropin presejte an očistite pečke šobit. Narbuj hitro jih očistite takuó, de jih izperete u vodi, potlé pa ga posušite na zračnem (arioz-nem) an sjenčnem kraju. Pečke lahko posejete že u jeseni. Če pa je nagobarnost, de bi pečke snjedli ptiči ali miši je buojš, de sejete na pomlad. De pa bojo ostale dobre do pomladi jih muorate močiti u posodi; na dno posode dajte plast pjeska, potlé plast sjemena, potlé pa spet plast pjeska — takuó do var- hà. Posoda muora imjeti na dnu jamice, takuó de se voda odteka. Sjeme je trjeba zalivati usò zimo, de ostane primjerno mokro, če bi voda stala na dnu, bi pečke zavoj velike mokruote gnile. Use sjeme muora biti zarjes dobro. Znamenja dobrega sjemena so: pouno zrno, oluščeno bjelo an sladkega savor- ja. če je sjeme namenjeno za prodajo, muora biti dobro suho an čisto — brez usakih primesi. Spravite ga u žakje. Na žakje je trjeba dat listek z imenom sorte. Sjeme muora biti zatuó zarjes dobre kua-litete, de bo mogoče imjet zdravo an odporno drevje. Zberite zatuó dosti sjemena, de boste obnovili stare sadounjake. trjeba še buj zažveplat. Tuó se djela zavoj tega, de se zamori ali močno oslabi u moštu vinske kuasnice, ki storijo mošt vret, an uniči bakterije, ki bi lahko škodo djelale moštu kadar vre. Zavoj tega mošt ne začne vreti, ostane popounoma u mje-ru an iz njega pade usa umazanija an se očisti. Po 24 do 48 urah očiščeni mošt pretočite u drug nezažveplan sod, dodajte mu čistih vinskih (sulfitnih) kuasnic ali mošta, ki še dobro vre, iz drugega soda. Potlé sod zataknite s kipelno veho. Takuó ušafate vino, ki je popounoma čistega vinskega savorja. m mn i n 11 n i n 111111 11 n imuna ■ m m 11 niaaii limi a ospodinieJU \V\S\\\\\\W\W ■ ^^\\\\\\\\\V.\SSSS-.N\N\SSNNSN\.S- Napravite same kis Naše gospodinje kupujejo artificielno naret kis, namjesto de bi usako jesen napravile zadost buj zdravega kisa iz sadja. Ali ni neekonomično, de kupujete kis, ki ga lahko napravite buojšega same an zastonj iz usakega sadja, samo de ima u sebi zadost sladkorja (cukerja). Narbuojši je kis iz jabolk an hrušk. Ni pa rjes, de se ušafa buj dobar kis iz močno kislega sadja. Sadna kislina ni ocetna kislina. Cuker, ki je u moštu, predjela-jo kuasnice najprej u alkohol, tega pa ocetne bakterije u ocetno kislino. Več ku ima sadje cukerja, buj močan bo kis. Mošt iz jabolk an hrušk muora naj parvo povreti. Ocetne bakterije, ki predelujejo alkohol u ocetno kislino, narbuojš delujejo par gorkuoti 25 do 30 gradov, zatuó naj bo posoda s sadnim moštom, ki naj se skisa, na gorkem. Narbuojši sadni kis napravite, če ložite dobar sadni mošt u zemljin lonàc ali u leseno posodo (mali sod), mu parlijte metlo dobrega sadnega ali vinskega kisa an postavite posodo na gorko, blizu ognjišča. Sadjevec je u nekaj tednih dobar kis. še buj za dobar kup naredite dobar kis iz grozdounih tropin, ki imajo še cuker u sebi. Tropine zdrobite an še enkrat premeljite an u čebru zalijte z hlipno vodo, de jih pokrije. De se tropine ne dvignejo, jih obtežite kakor zejé u kadi. Na primjerno gorkem kraju začne likuid vreti an kar je vrenje končano iztisnite sok an ga dejte na gorko kisat, Ker pa tajšen kis ni zlo močan, mu lahko parlijete malo vina ali pa tudi čistega alkohola (špirita) — dva do tri litre na 100 litru li-kuida. Kis spravite u flaške ali u sode an ga daržite na hladnem. Ne smijete pa ga daržati u tisti kljeti, kjer imate vino, de ne pridejo ocetne bakterje u vino, ki pou-zročajo neozdravljivo vinsko boljezen, ki ji pravijo »cik«. Kadar končate napravjati kis, dobro umijte uso posodo an tudi orodje. -Štev. 118 CENE NA DEBELO ŽIVINA po kg Krave L. 175 do 285 Voli » 255 » 295 Jenice » 265 » 310 Teleta » 430 » 490 Ovce » 160 » 180 Prašiči (do 10 kg) » 310 » 325 ŽIVINA ZA REJO po glavi Krave mlekarice L. 150000 do 180000 Jenice breje » 155000 » 175000 Prašiči (do 20 kg) » 5000 » 8300 PERUTNINA-ZAJCI-JAJCA po kg Kokoši L. 550 do 650 Piščanci » 610 » 680 Zajci » 245 » 265 Jajca (100) » 3700 » 3800 GRADBENI LES po kub. m Bukovi hlodi L. 19000 do 20000 Orjehovi hlodi » 24500 » 26500 Cerješnjovi hlodi » 22000 » 23000 Smrekovi hlodi » 20000 » 22000 DRVA IN OGLJE po kuintalu Bukova suhe L. 875 do 980 Mešana drva » 600 » 675 Oglje » 3000 » 3500 ŽITARICE po kuintalu Pšenica L. 6600 do 6900 Sjerak » 6100 » 6400 Pšenična moka (0) » 9200 » 9300 Sjerkova moka » 6800 » 6900 Otrobi » 4800 » 4900 SADJE IN ZELENJAVA po kg Krompir L. 25 do 28 Radič » 30 » 100 Stročji fižol » 25 » 60 Fižol frišen » 40 » 70 Špinača » 30 » 100 Jabuka » 20 » 60 Hruške » 20 » 60 češple » 20 » 45 Grozduje » 40 » 60 SIR IN MASLO po kg Str do dva mes. star L. 445 do 465 Sir star čez 2 mes. » 650 » 700 Mlekarniško maslo » 935 » 960 Doma izdelano maslo » 800 » 850 >1.1 1.111 lil,I I I | lil |ll|||>| l lllll lllll l l l l lll l lll l l l.l l l 11:1 niiit s Sterlina oro 6.050 Napoleon 4.100 Dolar 632 Sterlina karta 1.660 Francoski frank 169 švicarski frank 147,50 Belgijski frank 12,40 Nemška marka 175 Avstrijski šiling 24 Dinar (100) 80 Odgovorni urednik: Tedoldi V oj mir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - dorica Il m i l'l,l.l.l,l.l,l!M lil;llll«M,l!l'lllillllll|!tlllllllllMIIIIIIII!IIIIUMI|ll I lllllil 11 l i li lili 11 11 11 111 11111111||| 11 | | | 11 I II II II ||| 11|| 111 Predelava Grozduje muorate pred stiskanjem zmečkati, de ušafate čim več soka; par tjem popokajo jagodne kožice an iztekati začne mošt — samotok. Grozduje zmečkate z mlinom an potlé ga iztiskate u stiskalnicah (torkli). U naših krajih imamo lesene stiskalnice an stiskalnice na vijak. Par obeh se stiska zmečkano grozduje — drozga — u koših, ki so nareti iz močnih lat. De istisnite dosti soka, stiskajte še enkrat, pred tjem pa iztisnjeno grozduje —• tropine — pre-drobite. Mošt, ki priteče par stiskanju, se imenuje prešnik an ga je trjeba dodati samotoku, de se ušafa buj enoten mošt, ker je samotok buojši kakor prešnik. Nabrano, zdravo grozduje u grozdnem mlinu zmečkate an potlé prej ku morete iztisnite, ker samo takuó bo imjelo vino Ijepo farbo. Za predelavo buojših sort U jeseni očisti senožeti U naših krajih je malo tajšnih gospodarjev, ki se brigajo za svoje senožeti. Pokosijo jih, popasejo, de bi pa zanje kaji več skarbjeli je pa že preveč. Usak dobar gospodar pa bi muoru glih takuó skarbjet za senožet ku za njivo, saj mu glih ta daje pardjelek sena s katjerim redi svoje krave. Senožeti je trjeba očistiti kamenja an nepotrjebnega garmovja. To djelo pa muorate nardit sadà u jeseni an ne na pomlad, kar imate največ' djela. Tudi mah muorate izčistit, a ne samo z grabljami an ne na pomlad. Ce u jeseni an pozimi pustite senožet u mjeru, na pomlad pa éeté odstranit mah, potlé ga ne uničite, ampak ga še buj razširite. Nujno potrjebno je, de po tajšni senožeti, kjer raste mah, raztrosite j apna (gesso agricolo) — 100 kg košta okuoli 500 lir. Kar raztrosite tega — almanj 80 kil na 1000 kuadratnih metrov —, potlé senožet pograbite z grabljami. Kot smo po-vjedali, kjer je mah, je nujno potrjebno j apno, drugače pa zlo pomagajo fos fornata artificielna gnojila, med katjerimi je narbujša Thomasova žlindra. Te raztrosite na 1000 kuadratnih metrov 80 kg. Thomasova žlindra ima u sebi fosforno kislino, japno an željezo. Dobro gnojilo je tudi superfosfat an ga lahko trosite tarkaj kot žlindre. Sevjeda je trjeba par tjeh gnojilih gledat na parcentual fosfor ne kisline, ker ta gnojila se ušafajo z sar mo 12% a tudi z 20% fosforne kisline. grozduja grozduja za buojša vina se parporoča grozduje pecljati ali robkati; par tjem se odtargajo jagode od ozobkov an se iztiskajo samo zmečkane jagode, če se nardi to djelo je vino dosti buojše. Samotok skupaj s prešnikom spravite u čist vinski sod, ki ga pred tjem malo zažveplate — na 3 hektolitre pol ali eno azbestno tablico žvepla. Ker se mošt par vrenju peni, pustite u sodu za eno kuar-to praznega prastora, sod pa zataknite s kipelno veho. Zdravo vino iz gnilega grozduja Nabrano gnilo grozduje zmečkajte an iztisnite. Mošt z uso umazanijo (gniloba, blato, mufa) napounite u sode, narbuoj-še po 3 do 6 hektolitrov, ki jih pred tjem močno zažveplate — na 3 hektolitre 3 tablice žvepla, če je ob trgatvi gorkuó, je Ce je senožet zaraščena z malo mahu, takrat nucajte Thomasovo žlindro, če pa gnojite s superfosfatom, muorate gnojiti z japnom. Pruot mahu pa deluje tudi blato iz obejestnih jarkov. Kjer je plast zemlje na senožetih nizka, storite zlo dobro, de tje napejate ejestno blato. Usa ta djela muorajo biti nareta u jeseni ali u začetku zime, de imajo bakterije u zemlji zadost časa, de parpravijo potrjebno hrano za pomladansko rast. še tuole je dobro, de vjeste: če ste senožet skuozi ljeta an ljeta zanemarjali, je ne boste dosti zbuojšali, čeglih bi jo gnojili an kopali. Douga ljeta zanemarjeno senožet muorate obnovit, tuó je prekopati ali preorati an na novo posejat. Senožeti muorate oskrbovat usako ljeto: usako ljeto jih prebranat, almanj usako tretje ljeto pa gnojit. Ljudski pregovori če nerado listje odleti, vsak se zime naj boji. Vreme vinotoka daje za april poroka. Če hrast še listje obdrži, bo mraz vse dolge zimske dni. Ko žerjav leti na tuje, brž se zima približuje. meno slino za spovednico in dejal: »Jejhata, jejhata, ti so prišli pa po kostanj v ogenj!« In imel je prav, kajti h kosilu so bili povabljeni vsi pevci in pevke in bilo je dobro znano, da med njimi in tremi Peskar je vimi ni bilo bog ve kakšnih ljubezenskih čustev, še posebno so jih imeli na piki Ruparjev Franc, Pečanov Nace, Lužarjev Cene, ki je veljal za dva, in zidar štefuc, ki je včasih veljal celo za tri. Stefuc jih je že večkrat oploskal s svojo lopatasto roko in je bil zaradi tega tudi dvakrat zašit, kakor pravimo, toda Peskarjev! so se ga vendarle bali, češ kaj ti pomaga, če ga lahko vtakneš v luknjo, klofute, ki ti jo je prilepil, ti sam Mussolini ne sname več z glave. župnik se je s širokimi kretnjami svečano kretal pred oltarjem in, ko se je obrnil po cerkvi ter s svojim gromovitim basom zagrmel iz praznega trebuha »Gloria in Excelsis Deo«, se je vsa cerkev ginjeno oddahnila. Najbolj pa so se seveda oddahnili pevci, ki so bili z župnikom že dolgo v laseh. Kobilčer je zamahnil z roko in zbor je zapel. Najbolj se je odlikovala Lužarjeva Roza. Spenjala se je na prste in opletala s svojo rdečelaso glavo kakor sončnica v vetru ter vreščala tako močno, da so ji nabrekle žile na golem močnem vratu. Kaj hočemo, nudila se ji je zlata priložnost, ko je mogla pokazati, da tudi ona nekaj zaleže, če ni Nance na koru. Za njo je stal Puščavarjev Tine in tako krepko pritiskal s svojim zoprnim tenorjem, da je popolnoma snedel starega Hustarja, ki je imel tako šibak glas, da se mu je izgubil že v košatih brkih. Pa-darjeva Hedvika je prečustveno pela s svojim prijetnim altom, Ruparjeva Zora je hitela za njo in pridno gledala v note. V drugem kotu pa se je Ruparjev Fran- ce, ki razen svoje moči ni imel druge vrline, kakor da se je česal na prečo, boril s starim preizkušenim basistom krojačem Mešeletom, ki je ves stuljen počepnil ter pobiral note z veliko skrbjo. Če je zagledal noto, ki je visela izpod spodnje črte — »ta preklemani ef«, kakor jo je imenoval —, je vtaknil obrito brado v preširok in staromoden ovratnik, debele kaplje so mu orosile nos in čelo, ampak obrisati se ni utegnil, ker bi mu medtem nota lahko ušla; sklonil se je še niže, skoraj klecnil je, kakor bi hotel zajeti »tisti preklemani ef« iz nekega nevidnega škai-fa pri nogah. Medtem pa sta mlada dva klečala pri obhajilni mizi in se sramežljivo predajala sladkim občutkom, ki so jima polnili srce. Jemala sta se prav za prav že dolgo let, zdaj sta se vendarle vzela. Že v šolski klopi so jima nagajali, da se imata rada, kar sta pa oba krepko zanikala, tako krepko, da sta se zmerjala, psovala in celo pretepala. In Ludvik jo je, da bi dokazoval svojo ravnodušnost do Nance, večkrat sledil in zmerjal skoraj do njenega doma, čeprav je stanovala v drugi grapi. Toda Nanca je bila že dekle, ko se je Ludvik še boš pojal po gmajni. Zrasla je, se razbohotila in je že prav odlično prepisovala iz »100 ljubavnih pisem« lepe stavke o luni, o žuborečih potočkih, ki neso misel do moje(ga) drage(ga), o po- zdravljanju čez hribe in doline, čeprav med njo in Laznarjevim Pepijem, ki ga je takrat imela rada, ni bilo ne hribov ne dolin. Hodila je s Padarjevo Hedviko, ki je bila njena učiteljica za življenje, plesala je, se smukala s fanti in vse je kazalo, da bo našla v svet. Toda na zemlji je že tako, da je treba tudi za široko cesto, ki pelje v pregreho, nekaj božjih darov, ki jih je pravični bog naklonil Hedviki, Nanci pa ne. Ostala je sama in še naprej ljubila noči. Ko je pozno prihajala domov, se je mrtvoudna Pečanka z vsemi silami zibala na peči, vihtela drenovo palico in se drla na vse grlo: »Stopi sem, lajdra, da te česnem!« Nanca si je leno sezula čevlje, jih vrgla pod klop, stopila k peči in z vzvišenim mirom rekla: »Na, na, da boš sita!« »Kaj sita, ti boš sita, na, na, na!« je hropela stara in jo garbala s palico po prožnem hrbtu. Tako so tekla leta, sestre so se pomoži-le, ostala je sama, šla v tretji križ in živela tako, da se je nekoč pri Modrijanu Pirhov Jakob izrazil, da bi bil bogat, če bi dobil samo liro od vsake noči, ki jo je Nanca naklonila fantom. Pirhov Jakob sicer ni bil pri čistem, kakor se pravi, a ker je povedal nekaj slabega, so mu ljudje verjeli. Peskarjev Ludvik pa je stopil k njemu, ga cvenknil po ustih in mu rekel, naj ponovi, če si upa. In ker si Jakob ni upal, je Ludvik šel — in še tisti večer se je med njim in N anco ogrela star ra ljubezen. Ludvik ni bil več zelenec. S-pomočjo svojih izdajalskih bratov se je prerinil do državnega cestarja in je nemara prav zaradi tega postal tako podjeten, da si je v kratkem zagotovil naslednika. In tako sta zdaj klečala pred oltarjem: Ludvik, droban in majhen, Nanči-na bohotna postava pa je govorila: »Ta mi pa res ne bo delal preglavic!« In kazalo je, da so ljudje to tudi rar zumeli, vsaj Kihova Jera, ki se je nagnil» k Carjevi in ji zašepetla: »Nič ne rečem, če ta Ludvik ne bo samo za sv. Jožefa pri hiši.« Carjeva Mica je zamrmrala svoj pritrdilni »Hm!« in odgnala muho, ki ji je sedla na nos. Slovesnost se je bližala koncu, župnik je stopil k mladima in ju zvezal s štolo. Ko sta si natikala prstane, sta samo nekoliko posmrknila, pač pa je Padarjev» Hedvika glasno zahlipala. Ko se je razr burjenje poleglo, je župnik prekrižal rok» na svoji lempi, kakor pri nas pravim» obilnim trebuhom, in se nikakor ni mogel premagati, da bi mladima ne spregovori* nekaj lepih in spodbudnih besed. (Nadaljevanje sledi)